Na vsebino
EN

018-300/2009 Občina Straža

Številka: 018-300/2009-4
Datum sprejema: 5. 1. 2010

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici Državne revizijske komisije Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Obnova javne razsvetljave", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja JAVNA RAZSVETLJAVA, d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopajo Odvetniki: Bojan Makovec, Andrej Doles, Katarina Doles Toš in mag. Franci Kodela, Kolodvorska 6, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA STRAŽA, Ulica talcev 9, Straža (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 5. 1. 2010

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 15. 10. 2009, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovana v Obvestilu o izbiri ponudnika, izdanim dne 2. 10. 2009, pod št. 43004-5/2009-11.

2. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške v višini 1.660,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11. 9. 2009, pod št. 43004-5/2009-1, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Obnova javne razsvetljave".

Naročnik je dne 2. 10. 2009, pod št. 43004-5/2009-11, sprejel Obvestilo o izbiri ponudnika, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika GRAD - TOP, d.o.o., Podhosta 24, Dolenjske Toplice (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 15. 10. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev obvestila o izbiri ponudnika z dne 2. 10. 2009, izločitev ponudbe izbranega ponudnika kot nepopolne ter izbor ponudbe vlagatelja kot najugodnejše. Vlagatelj je zatrjeval, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna in bi morala biti izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja ne izpolnjuje pogoja referenc, ki ga je naročnik zahteval v povabilu, v točki 10. Ekonomsko-finančna, tehnična in kadrovska sposobnost, kjer je navedel kot pogoj "Seznam najpomembnejših opravljenih gradenj (reference): ponudnik mora za izpolnjevanje pogoja navesti vsaj dve referenci za podobna dela". Nobena od predloženih dveh referenc izbranega ponudnika ne ustreza kriteriju "podobna dela". Iz seznama najpomembnejših gradenj ter iz pisnih izjav naročnika reference TP Makute je vlagatelj ugotovil, da je izbrani ponudnik kot vrsto dela navajal TP Makute, KBV in NNNO. V dodatni obrazložitvi z dne 30. 9. 2009 je izbrani ponudnik poskušal obrazložiti vrsto del, ki jih je navedel in ki naj bi jih izvedel, pri čemer pa je navedel zgolj tehnične opise, kaj se znotraj posamezne kratice, ki jih je navajal, praviloma opravlja oziroma kaj naj bi dela zajemala. Vlagatelj je prepričan, da je takšna dopolnitev neustrezna, glede na izrecno zahtevo naročnika, da naj izbrani ponudnik pojasni, katero vrsto del je dejansko opravil. Iz pojasnila namreč konkretno ne izhaja, katero vrsto del naj bi pri posameznem referenčnem objektu izbrani ponudnik opravil in kaj so dela dejansko zajemala. Naročnik bi moral ugotoviti, da pojasnilo ni skladno z njegovo zahtevo in bi moral izbranega ponudnika že iz tega razloga izločiti iz nadaljnje obravnave. Referenca TP Makute pa je neustrezna tudi po vsebini, saj izbrani ponudnik ni opravil "podobnih del", temveč je opravljal gradbena dela za TP Makute, in sicer naj bi polagal del kabelske kanalizacije. Niti eno niti drugo niti oznake KBV in NNNO pa nimajo nobene veze s predmetom konkretnega javnega naročila, ki se nanaša na obnovo javne razsvetljave. Iz predložene reference jasno izhaja, da ni v ničemer povezana z javno razsvetljavo in se trafo postaje in dela v zvezi z njo z javno razsvetljavo ne morejo primerjati. Obnova javne razsvetljave je specifična dejavnost, ki zahteva tako usposobljenost izvajalca, strokovni kader, kot tudi primerno registracijo izvajalca. Neustrezna je tudi druga referenca EKK štefan, TP Nemška vas, ki se nanaša izključno na EKK izkop in polaganje elektro kabelske kanalizacije, ki sodi v gradbena dela in nima v smislu pogoja nobene zveze in nobene podobnosti z obnovo javne razsvetljave. Ob tej referenci pa izbrani ponudnik kaj drugega niti ne navaja, zato je potrebno ugotoviti, da je neustrezna. Da sta obe referenci neustrezni, izhaja že iz samih opisov na referenčnih obrazcih, prav tako to izhaja iz vpogleda v tehnični opis del, ki so zajeta znotraj oznak, ter tudi iz predloženih fotografij izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je za obe referenci predložil fotografije, ki potrjujejo vlagateljevo trditev, da ni opravil prav nobenega dela, povezanega z javno razsvetljavo, temveč je opravljal gradbeno obrtniška dela, povezana s postavitvijo trafo postaj in v zvezi z njimi izkop in polaganje elektro kabelske kanalizacije, kar vse se šteje zgolj pod gradbena dela. Vlagatelj še pripominja, da je na podlagi poizvedb pri naročniku referenc ugotovil, da naročnik sam in njegovo osebje izvaja vse potrebne elektro priklope trafo postaj in daljnovodov, zaradi česar je gotovo, da izbrani ponudnik na referenčnih objektih ni opravil nobenega elektrotehničnega dela. Obnova javne razsvetljave zahteva posebno elektrotehnično znanje, zgolj opravila gradbenih del pri trafo postajah in postavitvi kabelske kanalizacije pa ne sodijo med dela v smislu javne razsvetljave. Vlagatelj je dalje zatrjeval, da izbrani ponudnik tudi ni registriran za predmetno javno naročilo. Iz registracije izbranega ponudnika izhaja, da je njegova glavna dejavnost šifra 41.200 "gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb", znotraj katere pa se ne morejo uvrstiti dela, povezana z obnovo javne razsvetljave, ki spadajo med elektro strojna dela. Tudi iz spletne strani izbranega ponudnika izhaja, da je njegova dejavnost gradbeništvo, pri čemer ni navedene nobene dejavnosti, ki bi kakorkoli bila povezana z elektro strojnimi deli. Izbrani ponudnik bi moral biti registriran najmanj še za naslednje dejavnosti: 45.210 gradbena dela, 45.310 elektro inštalacije in 45.340 druga dela pri gradnji. Iz referenčnih objektov, ki jih izbrani ponudnik navaja na spletni strani, prav tako ne izhaja, da bi bila njegova dejavnost kakorkoli povezana s potrebnimi podobnimi deli javne razsvetljave. Vsa dela so zgolj in edino gradbena dela (kot npr. ureditev okolice TP, izvedba elektro-kabelske kanalizacije, izvedba AB temelja za antenske stolpe in podobno).
Naročnik je dne 13. 10. 2009, pod št. 43004-5/2009-15 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil. V obrazložitvi sklepa je naročnik pojasnil, da je pri pregledu referenc izbranega ponudnika ugotovil, da referenci popolnoma ustrezata kriteriju podobnih del v skladu z razpisno dokumentacijo. Naročnik je preveril tudi navedbo glede registracije izbranega ponudnika in ugotovil, da razpisna dokumentacija ni vsebovala pogoja, da je ponudnik registriran za dejavnost, ki je predmet javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 12. 11. 2009, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je vlagatelj navajal še dodatna dejstva, ki se nanašajo na posamezne revizijske očitke iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 17. 12. 2009 in 29. 12. 2009, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Ostale dokazne predloge vlagatelja je Državna revizijska komisija kot nepotrebne zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje z že izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno.

Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ni upoštevala dejstev, ki jih je vlagatelj navajal v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 12. 11. 2009. Potem, ko naročnik sprejme odločitev o zahtevku za revizijo, lahko vlagatelj v primeru, da odločitvi nasprotuje, skladno s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navajati/ predlagati) ali pa postavljati novih zahtevkov, saj s slednjimi naročnik ni bil seznanjen, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli določbo 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem. Ker v obravnavanem primeru vlagatelj ni zatrjeval in dokazal, da dejstev v obvestilu z dne 12. 11. 2009 ni mogel brez svoje krivde navesti do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija slednjih dejstev pri odločitvi ni upoštevala.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel štiri pravočasne ponudbe, kot to izhaja tudi iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 24. 9. 2009. Iz Obvestila o izbiri ponudnika, z dne 2. 10. 2009, izhaja, da je naročnik sprejel odločitev, da izmed treh popolnih ponudb kot najugodnejšo po merilu najnižje cene izbere ponudbo izbranega ponudnika, medtem ko je vlagatelj podal drugo najugodnejšo ponudbo.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila izbranemu ponudniku skladno s 1. odstavkom 80. členom Zakona o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08), ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

V tem okviru je vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjeval, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev v delu, ki se nanaša na izpolnitev tehnične sposobnosti (reference).

Skladno s 1. odstavkom 41. člena ZJN-2 mora naročnik oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona, upoštevaje možnost ponujanja variant, potem ko naročnik preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. člena tega zakona in na nediskriminacijske pogoje in merila iz 3. odstavka tega člena. Skladno s 3. odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Tehnično sposobnost zakon ureja v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri tehnično sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko skladno z določbo prve alineje a) točke 2. odstavka 45. člena ZJN-2 izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo za obravnavano javno naročilo "Povabilo k oddaji ponudbe" ugotovila, da je naročnik v okviru točke 10. Ekonomsko-finančna, tehnična in kadrovska sposobnost, zahteval tudi izpolnjevanje tehničnega pogoja, ki se je glasil:

"Dokazila:
a. Seznam najpomembnejših opravljenih gradenj (reference): Ponudnik mora za izpolnjevanje pogoja navesti vsaj 2 referenci za podobna dela",
b. Pisne izjave naročnikov s specifikacijo del o ponudnikovih referencah iz točke a".

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, z dne 23. 9. 2009, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je slednji kot dokazilo za izpolnjevanje zgoraj citiranega referenčnega pogoja predložil izpolnjen obrazec Seznam najpomembnejših gradenj oziroma storitev (reference) na predmetnem področju v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe, v katerem je navajal dve referenci: 1. TP Makute in 2. EKK štefan - TP Nemška vas. Za obe referenci je izbrani ponudnik predložil izpolnjene Pisne izjave naročnikov del o ponudnikovih referencah, iz katerih izhaja naslednja vsebina del: 1. TP Makute: TP Makute, KBV, NNO in 2. EKK štefan - TP Nemška vas: EKK štefan - TP Nemška vas.

Med strankama je sporno, ali gornji referenci izbranega ponudnika ustrezata zahtevanemu kriteriju "podobna dela", pri čemer je vlagatelj najprej zatrjeval, da izbrani ponudnik ponudbe v referenčnem delu ni dopolnil skladno z naročnikovim pozivom, ker naj bi navedel zgolj tehnične opise, kaj naj bi se znotraj posamezne oznake, ki so navedene v referenčnih obrazcih, opravljalo oziroma kaj naj bi dela zajemala, naročnik pa je zahteval, da naj izbrani ponudnik pojasni, katero vrsto del je dejansko opravil. Po mnenju vlagatelja bi naročnik moral izbranega ponudnika že iz tega razloga izločiti iz nadaljnje obravnave.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika pisno dne 25. 9. 2009 pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer v delu referenc tako, da je izbranemu ponudniku naložil, da bi bilo treba v zvezi s pisnimi izjavami naročnikov del o referencah natančneje specificirati opravljena dela.

Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil dne 28. 9. 2009, in v referenčnem delu podal obrazložitev referenc, in sicer je pri tem navajal dela pod posamezno postavko: izvedbo EKK (izkop kanala, izvedba peščene ali betonske posteljice,â??), TP (izkop gradbene jame za trafo postajo, â??) in izvedbo NNO (izkop kanalov za NN kabel, â??). Izbrani ponudnik je predložil tudi fotografije nekaterih del.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju tako zapisane vsebine obrazložitve referenc izbranega ponudnika ocenila, da je izbrani ponudnik zadostil naročnikovi zahtevi po natančnejši specifikaciji opravljenih del, saj je v obrazložitvi zapisal, katero vrsto del (specifikacijo) je predstavljala posamezna postavka iz referenčnih obrazcev (izvedba EKK, TP, izvedba NNO). Ker se je naročnikova zahteva glasila na natančnejšo specifikacijo opravljenih del, izbrani ponudnik pa je takšno specifikacijo tudi navajal in pri tem nikjer zapisal, da gre zgolj za tehnične opise oziroma da gre za dela, ki niso bila dejansko opravljena (kot je to zatrjeval vlagatelj, vendar tega ni dokazal), je Državna revizijska komisija štela, da je izbrani ponudnik z referencami izvedel tista dela, ki jih je navajal v obrazložitvi referenc, z dne 28. 9. 2009. Kot neutemeljenega pa je državna revizijska komisija zavrnila revizijski očitek vlagatelja, da izbrani ponudnik ponudbe ni dopolnil skladno z naročnikovim pozivom.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila utemeljenost revizijske navedbe, ki se nanaša na (ne)ustreznost referenc izbranega ponudnika glede na postavljeni kriterij "podobna dela".

Ob tem je Državna revizijska komisija najprej ugotovila, da naročnik v razpisni dokumentaciji kriterija "podobna dela" ni natančneje definiral. Zato je po mnenju Državne revizijske komisije za presojo ustreznosti referenc po slednjem kriteriju potrebno izhajati iz jezikovne interpretacije postavljenega kriterija "podobna dela", katera bi po oceni Državne revizijske komisije glede na ohlapnost zapisanega kriterija lahko predstavljala tista dela, ki so "podobna" delom, ki so bila razpisana za izvedbo predmeta obravnavanega javnega naročila, t.j. obnovo javne razsvetljave. Prav tako pa bi bilo potrebno upoštevati tudi namen referenc oziroma preverjanja tehnične sposobnosti, kar ZJN-2 ureja v 45. členu. Namen ugotavljanja tehnične sposobnosti ponudnika namreč je, da naročnik preveri, ali so ponudniki tehnično sposobni izvesti konkretno javno naročilo. Naročnik določi in zahteva od ponudnikov, da predložijo tista dokazila, ki ga bodo kot naročnika prepričala o njihovi tovrstni sposobnosti (Predlog Zakona o javnem naročanju, EVA: 2005-1611-0077, 11. 8. 2006). Njegove zahteve so torej vezane na predmet naročila, poznavanje potencialnih ponudnikov in delovanje relevantnega trga. Tehnična sposobnost se veže na predstavitev referenc, iz katerih so razvidne pretekle dobave blaga in izvedbe storitev v zadnjih treh letih ali gradenj v zadnjih petih letih. Iz slednjega je torej mogoče podati zaključek, da so ponudniki v obravnavanem primeru morali izkazati reference, iz katerih izhaja, da so opravljali tista dela, ki so podobna razpisanim delom.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je predmet obravnavanega javnega naročila "Obnova javne razsvetljave." Popis del, ki jih je naročnik predvidel za izvedbo javnega naročila, je razviden iz obrazca rekapitulacije del, ki je bil sestavni del Obrazca ponudbe s ponudbenim predračunom. Naročnik je dela v rekapitulaciji del razvrstil v dve fazi in v vsaki od faz predvidel naslednje postavke del: 1. Elektroinstalacije 2. Gradbena dela. V okviru posamezne postavke Elektroinstalacij in Gradbenih del pa je nato zapisal natančnejšo specifikacijo (vrsto) del (podpostavke). Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je naročnik za izvedbo obnove javne razsvetljave predvidel izvedbo elektroinstalacijskih del in izvedbo gradbenih del.

Dalje iz obvestila za predmetno javno naročilo, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 10. 9. 2009, pod št. objave JN7409/2009, izhaja, da je naročnik za opis predmeta naročila uporabil naslednje oznake iz Enotnega besednjaka javnih naročil (CPV): Glavni predmet: 45000000, Dodatni predmet(i): 45300000 in 45200000.

Uredba Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV (UL L 74, 15. 3. 2008, str. 1) pod slednjimi oznakami določa: 45000000: Gradbena dela, 45200000: Dela na objektih ali delih objektov visoke in nizke gradnje, 45300000: Inštalacijska dela pri gradnjah.

Po pregledu nadaljnje razčlenitve slednjih del iz CPV nomenklature izhaja, da "Dela na objektih visoke in nizke gradnje" zajemajo: Gradbena dela na stavbah, Dela na inženirskih in visokih gradnjah, Gradbena dela na cevovodih, komunikacijskih in električnih vodih, na daljinskih cestah, cestah, letališčih in železnicah; planiranje, Gradbena dela na vodnih objektih, Gradbena dela na energetskih objektih, rudarskih in proizvodnih objektih ter na stavbah, povezanih z naftno in plinsko industrijo ter Krovska dela in druga gradbena dela specialnih strok.

"Inštalacijska dela pri gradnjah" pa zajemajo: Elektroinštalacijska dela, Izolacijska dela, Vodovodna, plinska in sanitarna inštalacijska dela, Inštalacija ramp, ograj in zaščitne opreme in Strojne inštalacije. V okviru nadaljnje razčlenitve "Elektroinštalacijskih del" pa se med drugim nahajajo tudi naslednja dela: Inštalacija sistemov za razsvetljavo in signalizacijo, Inštalacija naprav za razsvetljavo na prostem, Inštalacija naprav za cestno razsvetljavo, ipd.

Ob upoštevanju naročnikovega opisa obravnavanega predmeta naročila in gornjega opisa del po CPV nomenklaturi je Državna revizijska komisija ocenila, da glavni sklop potrebnih gradbenih del za izvedbo predmeta konkretnega javnega naročila, t.j. obnovo javne razsvetljave, predstavljajo: 1. "Dela na objektih visoke in nizke gradnje", v okvir katerih lahko uvrstimo Gradbena dela iz popisa del predmetne razpisne dokumentacije ter 2. "Inštalacijska dela pri gradnjah" oziroma Elektroinštalacijska dela, kamor lahko uvrstimo tudi Elektroinstalacije iz obravnavanega razpisa.

Ob ugotovljenem je zato potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da bi moral ponudnik za priznanje ustreznosti referenc po kriteriju "podobna dela" izkazati ne le opravljena Gradbena dela, ampak tudi opravljene Elektroinstalacije, ki predstavljajo svoj (glavni) sklop del ne le v razpisanih delih za predmetno javno naročilo, ampak jih tudi CPV nomenklatura razvršča v posebno skupino gradbenih del. Tudi sicer je potrebno ugotoviti, da Elektroinstalacije v obravnavnem primeru predstavljajo pomemben segment razpisanih del, saj glede na vrednost predstavljajo skoraj dvakrat večjo vrednost v primerjavi z razpisanimi Gradbenimi deli, kar izhaja iz vpogleda v ponudbe, ki so bile predložene v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Seveda je pri tem potrebno upoštevati, da naročnik zahteve po "podobnih delih" ni omejil vrednostno ali količinsko, ali jih natančneje specificiral, zaradi česar bi po oceni Državne revizijske komisije za ustrezno referenco zadostovalo, da je ponudnik izvedel dela, ki so podobna gradbenim in elektroinstalacijskim delom, ne glede na vrednost ali količino.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v referenčne obrazce izbranega ponudnika in v obrazložitev referenc, ki jo je podal izbrani ponudnik v okviru dopolnitve ponudbe, ocenila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da referenčna dela izbranega ponudnika predstavljajo zgolj dela, ki ustrezajo razpisanim "gradbenim delom". Izbrani ponudnik je pojasnil, da je v okviru EKK izvedel: izkop kanala, izvedbo peščene ali betonske posteljice, polaganje cevi PVC ali stigmafleks cevi različnih profilov, nalaganje in odvoz materiala na deponijo, zasip kanala z izkopanim materialom ali s tamponom, izvedbo podboja pod cesto z uvlekom iz PVC zaščitne snovi ali izvedbo podboja z zaščitno jekleno cevjo, ureditev trase kanalov v prvotno stanje, izvedba armirano betonskih jaškov, kompletno z vsemi deli izkopi, odvozi materialov, izdelavo opažev ter dobavo in vgradnjo armature in betona ter LTŽ pokrovi, polaganje ozemljitvenega valjanca, opozorilnega traku ali Gal ščitnikov v kanal, uvlek SN in NN kablov v cevi ali direktno polaganje v kanal. V okviru TP je navajal: izkop gradbene jame za trafo postajo, kompletno z vsemi deli za izvedbo talne plošče, povezovalnih cevi pod trafo postajo, izvedbo jaškov pred trafo postajo, zasip okoli trafo postaje, polaganje ozemljitvenega valjanca za ozemljitev, dobava in postavitev trafo postaje, ureditev okolice s polaganjem kulir plošč, izvedba opornih zidov, postavitev ograje, itd. Pri izvedbi NNO pa je izvajal: izkop kanalov za NN kabel, izkop in zasip gradbenih jam za NN drogove, postavitev, rušenje in prevoz drogov, izkop gradbenih jam za betonske drogove, izdelava temelja za betonske drogove z dobavo in vgradnjo betonskih cevi za drogove, dobava in vgradnja betona v temelj betonskega droga, fiksiranje drogov, prevoz betonskih drogov, postavitev betonskih drogov, izdelava temeljev za javno razsvetljavo s postavitvijo drogov in montažo, izkop temeljev za prostostoječe razdelilne elektro omarice z dobavo, postavitvijo in montažo omaric.

V okviru zgoraj navedenih del ni zaslediti, da bi izbrani ponudnik izvajal tudi (kakršnakoli) elektroinštalacijska dela. Referenčna dela so bila sicer povezana z elektroenergetskimi objekti in elektro kabelsko kanalizacijo, vendar pa je šlo za izvajanje zgolj gradbenih del (izkopi, zasipi, vgradnje), ne pa tudi za izvajanje elektroinštalacijskih del. Medtem ko je naročnik v obravnavanem primeru zahteval kompletno izvedbo obnove javne razsvetljave, ki vključuje poleg Gradbenih del tudi Elektroinstalacije, npr. označbe križanj in vzporednega vodenja, dobava križnih sponk in izdelava križnih stikov, dobava in montaža razdelilca v kandelabru, dobava in montaža redukcijske cestne svetilke, izvedba električnih in svetlobno tehničnih meritev ter izdelava merilnega protokola, idr; tovrstnih oziroma podobnih elektroinstalacijskih del pa v okviru opisa referenc ni najti.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da referenci izbranega ponudnika 1. TP Makute in 2. EKK štefan - TP Nemška vas po kriteriju "podobna dela" ne ustrezata zahtevam naročnika, ker poleg gradbenih del ne zajemata tudi elektroinštalacijskih del, s tem povezani revizijski očitki vlagatelja pa so utemeljeni. Izbrani ponudnik tako ni izkazal izpolnjevanja tehnične sposobnosti, ki jo je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, s tem pa ni izpolnil pogoja iz 45. člena ZJN-2 (tehnična in kadrovska sposobnost). Naročnik je zato s tem, ko je naročilo oddal izbranemu ponudniku, ki ni predložil popolne ponudbe, ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je že na podlagi slednjih razlogov ugodila zahtevku za revizijo vlagatelja in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovano v Obvestilu o izbiri ponudnika, izdanim dne 2. 10. 2009, pod št. 43004-5/2009-11. Ostalih revizijskih očitkov Državna revizijska komisija ni presojala, saj presoja le-teh ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Državna revizijska komisija lahko na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da bodisi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato v obravnavanem primeru ne more odločiti, da je naročnik pri ponovnem odločanju dolžan izločiti ponudbo izbranega ponudnika in izbrati ponudbo vlagatelja kot najugodnejšo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 700,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, in 20% DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 1.660,00 EUR.

Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ugotovila, da stroški takse nad priznano višino presegajo znesek takse, ki ga je bilo v konkretnem primeru potrebno vplačati skladno z 22. členom ZRPJN. Za povrnitev slednjih stroškov ni najti podlage v predpisih o javnem naročanju, vlagatelj pa lahko zahtevek za vračilo preveč vplačane takse naslovi le na prejemnika takšnega vplačila. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino, medtem, ko je priglašene stroške pod postavko "administrativni stroški 2%" zavrnila, ker vlagatelj slednje postavke po vsebini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki), zaradi česar se vlagatelju stroški pod to postavko skladno s 5. odstavkom 22. člena ZRPJN ne morejo priznati.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 1.660,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 5. 1. 2010

Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- OBČINA STRAŽA, Ulica talcev 9, Straža
- Odvetniki Bojan Makovec, Andrej Doles, Katarina Doles Toš in mag. Franci Kodela, Kolodvorska 6, Domžale
- GRAD - TOP, d.o.o., Podhosta 24, Dolenjske Toplice
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran