018-293/2009 Zdravstveni dom Trbovlje

Številka: 018-293/2009-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici Sonji Drozdek šinko in ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup in uvedba zdravstvenega informacijskega sistema", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IKS d.o.o., Goreljce 10d, Radeče (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Trbovlje, Rudarska cesta 12, Trbovlje (v nadaljevanju: naročnik), 21.12.2009

ODLOČILA

1. Ugotovi se, da je naročnik s sklepom z dne 18.11.2009 vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 11.11.2009 ugodil.

2. Naročnik mora odločitev o zahtevku za revizijo iz prejšnje točke izreka tega sklepa dopolniti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je 1.10.2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN8026/2009 objavil obvestilo o naročilu za nakup in uvedbo zdravstvenega informacijskega sistema.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11.11.2009 (kot je razvidno in sprejemne štampiljke na vlogi, jo je naročnik prejel istega dne ob 8.35 uri) pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil 9. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) v povezavi z 2. odst. 81. člena ZJN-2, ko je po poteku roka za postavitev vprašanj ta rok skrajšal in se s tem izognil dajanju odgovorov na določena vprašanja. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji navedel, da je rok za postavitev vprašanj do 6.11.2009 do 10.00 ure in da na vprašanja, ki bodo zastavljena po tem roku, ne bo odgovarjal. Vlagatelj je pravočasno, dne 6.11.2009 ob 8.36 uri, na portalu javnih naročil zastavil vprašanje, povezano z oblikovanjem končne ponudbene cene, naročnik pa je na portalu javnih naročil še isti dan odgovoril, da na vprašanja, ki so bila zastavljena 5.11.2009 po 9. uri in kasneje, skladno z 81. členom ZJN-2 ne sme posredovati dodatnih pojasnil na zahteve, ki so bile podane kasneje kot najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb. S tem je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj ponudniki, ki so zastavljali vprašanja od 5.11.2009 po 9.00 uri do 6.11.2009 do 10.00 ure niso bili enakopravno obravnavani glede na ponudnike, ki so vprašanja zastavljali prej. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik že med pripravo razpisne dokumentacije vedel, kakšna je določba 81. člena ZJN-2, in bi lahko rok oddaje ponudb prestavil. Z naročnikovim odgovorom je bila bistveno spremenjena razpisna dokumentacija in to dejansko manj kot 6 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, s čimer je naročnik tudi kršil 2. odst. 81. člena ZJN-2. Vlagatelj zahteva, da naročnik odgovori na vsa zastavljena vprašanja, ki so bila zastavljena v roku, določenem v razpisni dokumentaciji, in da naročnik podaljša rok za oddajo ponudb, da bo ustrezal 81. členu ZJN-2.

Naročnik je 18.11.2009 sprejel sklep, s katerim je na podlagi ugotovitve, da je bil v razpisni dokumentaciji naveden rok za postavitev vprašanj v neskladju z 2. točko 81. člena ZJN-2, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil tako, da je postopek javnega naročila za nakup in uvedbo zdravstvenega informacijskega sistema razglasil za neuspešnega.

Vlagatelj je z vlogo, vloženo 30.11.2009, naročnika obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo in naročnikovega sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, ugotavlja, da je izrek naročnikovega sklepa z dne 18.11.2009, da se vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodi tako, da se postopek javnega naročila za nakup in uvedbo zdravstvenega informacijskega sistema razglasi za neuspešnega, nejasen, saj iz njega ni jasno razvidno, v katerem delu je zahtevku za revizijo ugodil.

ZRPJN v 16. členu določa, da mora naročnik po preverjanju o zahtevku za revizijo odločiti tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Pri tem mora naročnik v skladu z 2. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, odločati v mejah zahtevka za revizijo.

V konkretnem primeru je vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteval, da naročnik odgovori na vsa zastavljena vprašanja, ki so bila zastavljena v roku, določenem v razpisni dokumentaciji, in da naročnik podaljša rok za oddajo ponudb, da bo ustrezal 81. členu ZJN-2. Vlagatelj je torej postavil jasna revizijska predloga, ki se nanašata na delno razveljavitev postopka oddaje javnega naročila (1. razveljavitev naročnikovega odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil, da naročnik ne bo odgovarjal na vprašanja, postavljena po 5.11.2009 po 9. uri; in 2. razveljavitev postavljenega roka za oddajo ponudb).

Iz naročnikovega sklepa, sprejetega 18.11.2009, je jasno razvidno, da je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil, vendar pa je v nadaljevanju odločil, da razglasi postopek za oddajo predmetnega javnega naročila za neuspešnega. Ob upoštevanju zakonskih možnosti, ki jih ima naročnik v skladu s 16. členom ZRPJN pri odločanju o zahtevku za revizijo, iz naročnikove odločitve, da se postopek oddaje javnega naročila razglasi za neuspešnega, ni mogoče razbrati, ali je naročnik vlagateljevima predlogoma v celoti ugodil in razveljavil tako naročnikov odgovor, objavljen na portalu javnih naročil, da naročnik ne bo odgovarjal na vprašanja, postavljena po 5.11.2009 po 9. uri, kakor tudi postavljen rok za oddajo ponudb, ali pa se je ugoditev zahtevku za revizijo (in razveljavitev) nanašala le na enega od postavljenih revizijskih predlogov. Navedeno pomeni, da iz naročnikovega sklepa z dne 18.11.2009 ni jasno razvidno, v katerem delu je naročnik zahtevku za revizijo ugodil. Odločitev o razglasitvi postopka oddaje javnega naročila za neuspešnega ni predvidena kot odločitev, ki bi lahko bila sprejeta na podlagi določb ZRPJN, ampak jo gre šteti za vsebinsko odločitev, na podlagi katere lahko naročnik prekine postopek oddaje javnega naročila, to odločitev pa naročnik lahko sprejme v postopku oddaje javnega naročila (in ne v postopku pravnega varstva), pri čemer mora s svojo odločitvijo seznaniti vse sodelujoče v postopku oddaje javnega naročila. Zoper to novo odločitev pa je ponudnikom ponovno omogočeno uveljavljanje pravnega varstva v obsegu, kot ga zagotavlja ZRPJN.

Odločitev o tem, ali ima vlagatelj pravni interes za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, je v skladu z določbo 274. člena ZPP v povezavi s 5. odst. 3. člena ZRPJN odvisna od tega, v katerem delu je naročnik zahtevku za revizijo ugodil. Namreč, omenjena določba ZPP med drugim določa, da sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe, kar v revizijskem postopku smiselno pomeni, da vlagatelj v tistem delu zahtevka za revizijo, v katerem mu je naročnik že ugodil, nima pravnega interesa za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Ker je v konkretnem primeru iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo z dne 18.11.2009 razvidno le, da je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil, ni pa razvidno, v katerem delu mu je ugodil (v katerem delu je razveljavil postopek oddaje javnega naročila), Državna revizijska komisija na njeni podlagi ni mogla preizkusiti, ali (in v katerem delu) ima vlagatelj pravni interes za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v skladu s 1. odst. 23. člena ZRPJN zaključuje, da mora naročnik odločitev o zahtevku za revizijo, sprejeto 18.11.2009, s katero je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil, v skladu s 16. členom ZRPJN dopolniti na način, da bo iz nje razvidno, v katerem delu je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 11.11.2009 ugodil. Po sprejeti odločitvi bo moral naročnik ravnati v skladu s 1. odst. 17. člena ZRPJN in v treh dneh od sprejema odločitve vlagatelja obvestiti o svoji odločitvi in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v 3 dneh od prejema obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 21.12.2009

Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
â"˘ IKS d.o.o., Goreljce 10d, Radeče
â"˘ Zdravstveni dom Trbovlje, Rudarska cesta 12, Trbovlje
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana