018-284/2009 Občina Borovnica

Številka: 018-284/2009-2

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata in članic Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Poslovilni in servisni objekt na pokopališču", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CESTNO PODJETJE KRANJ, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA BOROVNICA, Paplerjeva 22, Borovnica (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 8. 12. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 5. 11. 2009, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila, izdani dne 28. 10. 2009, pod št. 430-0007/2009-15.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 5.960,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27. 8. 2009 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Poslovilni in servisni objekt na pokopališču". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 1. 9. 2009, pod št. objave JN7069/2009.

Naročnik je dne 28. 10. 2009, pod št. 430-0007/2009-15 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je odločil, da se kot najugodnejšo ponudbo izbere skupno ponudbo ponudnikov MAPRI, d.o.o., Mali Ločnik 5, Turjak in PINS IN, d.o.o., Tehnološki park 20, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 5. 11. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj je zatrjeval, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izjavo banko za odpravo napak v garancijskem roku, ki ni skladna z naročnikovo zahtevo iz razpisa, ker je prekratka. Obljuba banke, da bo izdala finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku, velja le do 9. 2. 2010. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudnik v ponudbeni dokumentaciji predloži brezpogojno originalno izjavo banke ali zavarovalnice, da bo izdala bančno garancijo oziroma zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku v višini 10% pogodbene vrednosti. Izjava pa se je morala izdati skladno z vzorcem bančne garancije. Iz 7. člena vzorca pogodbe izbranega ponudnika izhaja, da naj bi bil konec gradnje junija 2010, zato je neustrezna oziroma prekratka izjava banke glede bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku, ker je njena veljavnost rokovno omejena do 9. 2. 2010, takrat pa gradnja še ne bo zaključena. Iz navedenega razloga je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, naročnik pa bi jo moral izločiti. Ponudba izbranega ponudnika pa je nepravilna in nepopolna tudi iz drugih razlogov. Tako izbrani ponudnik ni predložil ustrezne police zavarovanja za partnerja PINS IN, d.o.o., saj je predložil polico za zavarovanje projektantske odgovornosti in ne zavarovalne police skladno s 33. členom ZGO-1, saj oba partnerja v ponudbi nastopata kot izvajalca in ne kot projektanta. Izbrani ponudnik dalje nima ustreznih referenc. Tako iz opisa del reference investitorja S. ni razvidno, da bi ponudnik izvajal gradbeno obrtniška in inštalacijska dela, iz opisa del reference investitorja E. pa je razvidno, da je izvajalec izvajal gradbeno obrtniška dela samo na zunanji ureditvi, kar ni primerljivo z gradbeno obrtniškimi deli na objektu, nikjer pa ni navedeno, da bi na tem objektu izvajalec izvajal inštalacijska dela. Glede na to, da je izbrani ponudnik od treh referenc predložil dve neustrezni, naročnik pa je zahteval najmanj tri reference, gre ugotoviti, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja iz razpisa. Ponudba izbranega ponudnika je tudi formalno nepopolna, ker izbrani ponudnik ni predložil izjave ponudnika, da ne nastopa s podizvajalci, v ponudbi pa ni navedel podizvajalcev, iz česar gre sklepati, da z njimi ne nastopa.

Naročnik je pod št. 430-0007/2009-34 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi odločitve je glede izjave banke o izdaji finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem navedel, da je izbrani ponudnik predložil pravilno izpolnjeno in brezpogojno izjavo banke, da bo izdala finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku. Izjava je veljavna do 9. 2. 2010, to je do roka veljavnosti ponudbe izbranega ponudnika. Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel datuma, da katerega mora biti veljavna izjava banke, da bo izdala finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku. Predvidel je obrazec izjave banke, ki ne vsebuje časovne omejitve, do katere izjava velja. Vlagatelj ne zatrjuje, da je izjava banke izbranega ponudnika napačna zato, ker vsebuje datum veljavnosti, ki ni bil predviden v vzorcu izjave, temveč da je napačna zato, ker je rok veljavnosti krajši od roka izgradnje. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predvidel zgolj rok, do katerega mora izbrani ponudnik naročnik izročiti bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku. To vsekakor ne pomeni, da izjava traja večno oziroma brez časovne omejitve. Po namenu naročnikove zahteve je potrebno ugotoviti, da mora izjava trajati tako dolgo, da bo naročnik lahko prišel do ustreznega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku. Sama izjava banke je namreč le zagotovilo banke, da bo v določeni fazi projekta izdala ustrezno bančno garancijo. Kolikor ponudba izbranega ponudnika ne bi bila izbrana, bi zadostovalo, da je izjava banke veljavna do roka veljavnosti ponudbe. Kolikor pa bi z izbranim ponudnikom pogodba bila sklenjena, pa je naročnik predvidel, da je pogodba veljavna pod pogojem predložitve bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti unovči, če ponudnik v roku, določenem v razpisni dokumentaciji, ne predloži bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku. Naročnik ima torej od sklenitve pogodbe naprej v roki močnejše zavarovanje od izjave banke, da bo izdala bančno garancijo za odpravo napak, zaradi česar naročnik izjavo banke dejansko potrebuje samo do trenutka veljavnosti sklenitve pogodbe. To izhaja tudi iz dejstva, da je naročnik določil, da morajo biti ponudbe in bančne garancije za resnost ponudbe veljavne 120 dni od roka odpiranja ponudb, slednje obdobje pa je po mnenju naročnika dovolj dolgo, da naročnik izpelje postopek. Dejstvo, da v obrazcu izjave banke ni bilo predvideno obdobje veljavnosti izjave, ne pomeni, da bi morala banka to izjavo dati za nedoločen čas. Naročnik se je zadovoljil s tem, da je bil njegov namen pridobitve ustreznega zavarovanja izpolnjen že z izjavo, ki jo je predložil izbrani ponudnik. Naročnik ni določil roka trajanja izjave banke, zaradi česar izbranemu ponudniku ni mogoče očitati kršitev razpisne dokumentacije. V zvezi z zavarovalno polico ponudnika PINS IN, d.o.o. je naročnik odgovoril, da je v primeru skupne ponudbe, ob upoštevanju zahtev iz razpisne dokumentacije, zavarovalno polico bil dolžan predložiti le eden od ponudnikov. Ker je naročnik ugotovil, da je temu pogoju zadoščeno že z zavarovalno polico ponudnika MAPRI, d.o.o., česar vlagatelj ni izpodbijal, naročnik ni presojal ustreznosti zavarovalne police ponudnika PINS IN, d.o.o. Naročnik je dalje glede vlagateljevih trditev o referencah izbranega ponudnika navajal, da vlagatelj ni zatrjeval, da predložene reference niso ustrezne, temveč zgolj, kaj naj bi iz referenc bilo oziroma ni bilo razvidno. Dokazno breme dokazovanja neustreznosti referenc je na vlagatelju, zato bi moral vlagatelj dokazati, da so reference neustrezne. Naročnik pa je pridobil dokazila, iz katerih izhaja, da so reference ustrezne. Vlagateljeva trditev, da izbrani ponudnik ni predložil izjave glede nastopanja s podizvajalci, pa ne drži, saj je izbrani ponudnik zahtevano izjavo predložil v ponudbi na strani 53, kar je vlagatelj očitno spregledal.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 23. 11. 2009, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 25. 11. 2009, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka predmetnega javnega naročila. Ostale dokazne predloge vlagatelja je kot nepotrebne zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje z izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama, in kar izhaja tudi iz spisovne dokumentacije, ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel šest pravočasnih ponudb, izmed katerih je kot popolno in najugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika, medtem ko je vlagatelj glede na merilo najnižja cena podal drugo najugodnejšo ponudbo.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo zatrjeval, da izbrani ponudnik s predloženo ponudbo ni zadostil določenim naročnikovim zahtevam v razpisni dokumentaciji za predmetno javno naročilo, zaradi česar naj bi njegova ponudba bila nepopolna.

Vprašanje naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki niso popolne, je potrebno presojati z vidika 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 ter 1. odstavka 80. člena ZJN-2. Tako določba 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. V skladu s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb, in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti.

Vlagatelj je najprej zatrjeval, da je izbrani ponudnik predložil izjavo banke za izdajo bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku, ki ne ustreza naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, ker je rokovno omejena do 9. 2. 2010.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovila, da so bile naročnikove zahteve glede finančnih zavarovanj za obravnavano javno naročilo podane v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudb (v nadaljevanju: Navodila), v točki 4. Zahteve naročnika glede finančnih zavarovanj v zvezi z naročilom. Naročnik je v slednji točki zapisal, da mora ponudnik za zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti naročniku predložiti bančne garancije ali ustrezna zavarovanja pri zavarovalnicah. Zavarovanja ali garancije, ki morajo biti brezpogojne in plačljive na prvi poziv, po vsebini ne smejo odstopati od vzorcev garancij iz razpisne dokumentacije. V točki 4C) je naročnik določil naslednje zahteve v zvezi s predložitvijo dokazila za finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku:

"Izbrani ponudnik je dolžan ob primopredaji objekta oziroma izvedenih del za odpravo napak v garancijskem roku v višini 10% od vrednosti pogodbe izročiti naročniku nepreklicno bančno garancijo, brezpogojno unovčljivo na prvi poziv. Kot pogodbena vrednost se šteje celotna pogodbena vrednost, navedena v pogodbi, vključno z DDV, sicer se bo štelo, da javno naročilo ni uspešno izvedeno, naročnik pa bo unovčil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Veljavnost bančne garancije mora biti 30 dni daljša od najdaljšega garancijskega roka.

Naročnik izrecno opozarja ponudnike, da izjava banke, da bo izdala bančno garancijo v skladu s poslovno politiko banke, predstavlja pogojno izjavo banke, za katero bo naročnik štel, da je neustrezna.

V ta namen mora ponudnik v ponudbeni dokumentaciji predložiti brezpogojno originalno izjavo banke ali zavarovalnice, da bo izdala bančno garancijo oziroma zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku v višini 10% pogodbene vrednosti. Izjava se izdaja v skladu z vzorcem bančne garancije (priloga št. F/3).

Ponudnik lahko kot finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku predloži tudi ustrezno zavarovanje pri zavarovalnicah, katera pa po vsebini ne sme bistveno odstopati od vzorca bančne garancije iz razpisne dokumentacije."

Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, z dne 12. 10. 2009, ugotovila, da je slednji za izpolnitev zahteve po finančnem zavarovanju za odpravo napak v garancijskem roku predložil original in kopijo izjave banke s prilogo Obrazcem št. F/2, v kateri je banka podalo naslednjo izjavo:

"Na podlagi vloge ponudnika MAPRI, d.o.o., Mali Ločnik 5, 1311 Turjak (v nadaljevanju: naročnik garancije), s katero nas je seznanil, da namerava oddati ponudbo za javno naročilo "Poslovilni in servisni objekt na pokopališču", izjavljamo, da bo v primeru pridobitve javnega naročila "Poslovilni in servisni objekt na pokopališču", objavljenega na Portalu javnih naročil RS, št. objave JN7069/2009, z dne 1. 9. 2009, izdala bančno garancijo v skladu s spodnjim vzorcem. Veljavnost obljube je do 9. 2. 2010."

Med strankama je sporen zapis banke, "da je veljavnost obljube do 9. 2. 2010", zaradi česar naj bi po mnenju vlagatelja bila izjava banke prekratka oziroma neustrezna. Kot izhaja iz naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, in kar izrecno navaja tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel, koliko časa mora izjava banke o predložitvi finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku veljati. Naročnik tudi v vzorcu izjave banke za izdajo bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku (obrazec št. F/3) ni dopustil možnosti omejitve časovne veljavnosti izjave banke, kar je po oceni Državne revizijske komisije povsem logično, saj naročnik ni mogel vnaprej določiti časovnega termina, kdaj bo ponudnik v primeru izbora, bančno garancijo tudi moral predložiti. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predložitev bančne garancije vezal na primopredajo objekta oziroma izvedenih del, kar pa v trenutku priprave razpisne dokumentaciji ne more biti vnaprej točno znano oziroma določeno. Naročniku je torej potrebno pritrditi v tem, da razpisna dokumentacija ni določala roka veljavnosti izjave banke glede finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku, vendar pa je potrebno upoštevati, da je naročnik v točki 4C) Navodil izrecno določil, da morajo ponudniki v ponudbeni dokumentaciji predložiti brezpogojno originalno izjavo banke ali zavarovalnice, da bo izdala bančno garancijo oziroma zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku, ki se izdaja v skladu z vzorcem bančne garancije (priloga št. F/3).

Izjava banke je torej morala biti izdana skladno z vzorcem bančne garancije (obrazec št. F/3). Ker pa naročnik v vzorcu izjave banke (obrazec št. F/3) ni predvidel možnosti časovne omejitve izjave, je izjava banke izbranega ponudnika, s tem, ko vsebuje dodaten zapis (omejitev), da je veljavnost obljube do 9. 2. 2010, po oceni Državne revizijske komisije neustrezna. Naročnik pa je tudi v točki 3. Navodil (Izdelava in predložitev ponudbe) izrecno zapisal, da mora biti ponudbena dokumentacija podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika; ponudnik lahko uporabi tudi svoje obrazce, ki pa se morajo po vsebini povsem ujemati z vzorci naročnika. Iz slednjega torej izhaja, da naročnik v okviru finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku ni dopustil možnosti dodajanja vsebine izjave v obrazcu št. F/3, zaradi česar je dokazilo izbranega ponudnika v tem delu po vsebini v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Izjava banke glede finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku pa je morala biti tudi brezpogojna. Ker je izjava banke izbranega ponudnika vsebovala časovno omejitev do 9. 2. 2010, po oceni Državne revizijske komisije slednje izjave ni več mogoče šteti kot brezpogojne. Zgolj dejstvo, da je naročnik veljavnost pogodbe v obravnavanem primeru vezal na pogoj predložitve bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, katero bi unovčil, kolikor ponudnik v roku iz razpisne dokumentacije ne bi predložil bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku, pa ne zadostuje za zaključek, da ponudniki niso bili dolžni predložiti ustreznega dokazila o finančnem zavarovanjem za odpravo napak v garancijskem roku v trenutku oddaje ponudbe, ker naj bi naročnik imel "v rokah" močnejše zavarovanje. Četudi bi naročnik v takšnem primeru sicer unovčil finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, namreč pogodba ne bi veljala, postopek oddaje javnega naročila pa ne bi bil uspešno zaključen. Naročnik si je v obravnavanem primeru moral že v trenutku oddaje ponudb zagotoviti ustrezna finančna zavarovanja. Kolikor bi upoštevali naročnikovo argumentacijo, da je izjava banke izbranega ponudnika ne glede na časovno omejitev (ki sicer ni bila dovoljena) ustrezna, bi lahko prišli do situacije, ko bi bila pogodba z izbranim ponudnikom sklenjena po tem roku (po 9. 2. 2010), izjava banke pa ne bi bila več zavezujoča za izbranega ponudnika, naročnik pa ob sprejemu ponudbe s takšno vsebino ne bi imel pravno veljavne podlage, da bi od izbranega ponudnika zahteval izpolnitev obveznosti, t.j. predložitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je bila izjava banke, da bo izdala bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, ki jo je predložil izbrani ponudnik, v nasprotju z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Slednjo nepravilnost oziroma nepopolnost pa je po oceni Državne revizijske komisije šteti za nepopolnost, ki je ni mogoče odpraviti v okviru instituta formalno nepopolne ponudbe, zaradi česar bi naročnik moral ponudbo vlagatelja izločiti iz postopka oddaje obravnavanega javnega naročila.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oziroma ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno. Drugačna razlaga pojma formalne nepopolnosti bi lahko pripeljala do položaja, da bi lahko vsak ponudnik, za katerega bi se ugotovilo, da ne izpolnjuje določenega pogoja oziroma zahteve, v tem delu spremenil ponudbo in naročniku naknadno (po preteku roka za predložitev ponudb) predložil dokumentacijo, ki bi se nanašala na ustrezno spremenjeni način izpolnjevanja pogoja, skladen z določili razpisne dokumentacije. Na ta način bi lahko ponudnik kadarkoli po preteku roka za predložitev ponudbe spremenil svojo ponudbo iz neprimerne v primerno, iz nepravilno v pravilno ali iz nesprejemljive v sprejemljivo. To pa bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, ter bi, kot je bilo že zapisano, popolnoma razvrednotilo stroge določbe v zvezi s pravočasno predložitvijo ponudb.

Državna revizijska komisija je pri materialnopravni presoji vprašanja posledic predložitve neustrezne (vsebine) izjave banke ugotovila, da določbe ZJN-2 vprašanja finančnih zavarovanj izrecno ne urejajo. Kot pa je že bilo večkrat poudarjeno, naročniki lahko tovrstna zavarovanja zahtevajo skladno s pravili obligacijskega prava, ki jim omogočajo dispozitivno urejanje razmerij, kolikor niso v nasprotju s prisilnimi predpisi, takšna zavarovanja pa so tudi siceršnja praksa na področju javnega naročanja. Pri tem pa morajo ponudniki v ponudbi predložiti dokazila o finančnih zavarovanjih, ki morajo ustrezati zahtevam naročnika v razpisni dokumentaciji, v trenutku oddaje ponudbe. Smisel finančnih zavarovanj je namreč v tem, da ima naročnik že ob sprejemu odločitve o oddaji naročila pridobljena ustrezna jamstva npr. glede odprave posameznih napak, ki se bi lahko pojavile v fazi izvajanja pogodbe, ali tudi kasneje.

Ker pa je v obravnavanem primeru, kot je bilo zgoraj ugotovljeno, izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji predložil izjavo banke, da bo izdala bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, ki je bila v nasprotju z naročnikovimi zahtevami časovno omejena do 9. 2. 2010 in torej po vsebini ni ustrezala naročnikovim zahtevam, je Državna revizijska komisija zaključila, da izbrani ponudnik slednje vsebinske neustreznosti (nepopolnosti) ne bi mogel sanirati tako, da bi ponudbo dopolnil. Naročnik bi zato moral ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločiti iz postopka oddaje obravnavanega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika zaradi zgoraj ugotovljene nepopolnosti ni izločil, ravnal tako v nasprotju z lastnimi pravili iz razpisne dokumentacije, kot tudi v nasprotju s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2, ki naročnikom nalaga obveznost izločitve ponudb, ki niso popolne in katerih nepopolnosti ni mogoče odpraviti v okviru 78. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato že zaradi slednjih kršitev naročnika v postopku oddaje obravnavanega javnega naročila zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, vsebovano v Odločitvi o oddaji javnega naročila, izdani dne 28. 10. 2009, pod št. 430-0007/2009-15. Ostalih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ni presojala, saj presoja le-teh ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala celotne priglašene stroške za takso v višini 5.000,00 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je ocenila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, ter 20% DDV na nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.960,00 EUR.

Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 5.960,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 8. 12. 2009

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- OBČINA BOROVNICA, Paplerjeva 22, Borovnica
- Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- MAPRI, d.o.o., Mali Ločnik 5, Turjak
- PINS IN, d.o.o., Tehnološki park 20, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana