018-279/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-279/2009-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članic mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo specialnega vozila z vodnim topom, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mi Star, d. o. o., Brnčičeva cesta 11, Ljubljana, ki ga zastopa Marko Pauletič, odvetnik v Kranju (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 4. 12. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Sklepa o oddaji naročila" št. 430-405/2009/26 (17141-01) z dne 13. 10. 2009.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 23. 7. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN5957/2009 in 25. 7. 2009 v Uradnem listu Evropskih skupnosti pod št. objave 2009/S 141-206192) s "Sklepom o oddaji naročila" št. 430-405/2009/26 (17141-01) z dne 13. 10. 2009 odločil, da izbere ponudbo ponudnika AC - sistemi, d. o. o., Ljubljana, Baragova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po vpogledu v dokumentacijo (ki je bil 28. 10. 2009) je vlagatelj 29. 10. 2009 vložil zahtevek za revizijo, predlaga, da se mu omogoči vpogled v celotni ponudbi konkurenčnih ponudnikov oziroma da naročnik ali Državna revizijska komisija preverita, ali so vlagateljeve domneve o nepopolnosti teh ponudb v določenih delih upravičene, poleg tega pa še, da se (med drugim) razveljavi odločitev o oddaji naročila, in naročniku očita, da je kršil 8. in 9. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), ker mu je z omejitvijo vpogleda v ponudbi konkurenčnih ponudnikov neupravičeno in nesorazmerno omejil pravico do učinkovitega pravnega varstva, hkrati pa so omejitve vpogleda vanju in ravnanja konkurenčnih ponudnikov v nasprotju z 39. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 - popr.) s spr.; v nadaljevanju: ZGD-1), da je kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ker bi moral izločiti ponudbi konkurenčnih ponudnikov, saj je izbrani ponudnik predložil neustrezno bančno izjavo, da je ta izjava neustrezna tudi po dopolnitvi, do katere zaradi omejitev iz 78. člena ZJN-2 sicer ne bi smelo priti, prav tako pa je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker je izbrani ponudnik napačno obračunal DDV pri postavki usposabljanje, izvedena dopolnitev pa je neskladna z 78. členom ZJN-2, ponudba drugega ponudnika pa je nepopolna v delu tehničnih specifikacij in je naročnik zaradi 78. člena ZJN-2 ne bi smel dopolnjevati z zahtevo po predložitvi programa usposabljanja. Ob tem vlagatelj tudi poudarja, da bi že izločitev ponudbe izbranega ponudnika vplivala na drugačno razvrstitev po merilih, saj bi bila vlagateljeva ponudba najugodnejša.

Naročnik je s sklepom št. 430-405/2009/46 (17141-01) z dne 13. 10. 2009 zahtevek za revizijo zavrnil in obširno pojasnil, da je pri izvedbi vpogleda v dokumentacijo upošteval tako ZJN-2 kot ZGD-1. Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelju omogočil vpogled v dokumentacijo, razen v dele, za katere sta konkurenčna ponudnika označila, da gre za njuno poslovno skrivnost, pri čemer naročnik še izpostavlja na kontradiktornost vlagateljevih navedb, saj naročnik ugotavlja, da bi do želenih dokumentov vlagatelj lahko po lastnih navedbah prišel prek virov, ki so javno dostopni brez težav. Naročnik tudi pojasnjuje, da referenc ni zahteval kot pogoj za priznanje sposobnosti in da te tudi niso bile opredeljene kot merilo. Naročnik pa tudi opozarja, da so tako vlagatelj kot konkurenčna ponudnika ponudili kot osnovno vozilo isto vozilo, zaradi česar vlagatelj to vozilo dobro pozna in priznava, da ustreza zahtevam naročnika. Naročnik pojasnjuje, da razpisna dokumentacija ni bila omejevalna, zaradi česar bi ponudniki lahko ponudili tudi prototip. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje potek postopka dopolnitve ponudb, pri čemer izpostavlja, da je bil skladno z 78. členom ZJN-2 dolžan omogočiti in dopustiti dopolnitev formalno nepopolnih ponudb, kar sta sicer bili ponudbi konkurenčnih ponudnikov glede očitanih pomanjkljivosti. Tako naročnik navaja, da je banka zgolj popravila očitno napako "brez DDV" v "z DDV", da je izbrani ponudnik tudi parafiral osnutek pogodbe in s tem njen 3. člen, hkrati pa izjava banke, ki jo je izbrani ponudnik predložil na poziv naročnika, ne pomeni zmanjševanja pravic naročnika. Naročnik namreč ugotavlja, da je vlagatelj napačno navedel klavzulo v tej izjavi. Naročnik zavrača, da je izbrani ponudnik spremenil ponudbo v delu obrazca "Ponudbeni predračun", saj ga je naročnik opozoril, da tega ne more storiti, ampak je od izbranega ponudnika zahteval zgolj to, da predloži iste podatke na popravljenem obrazcu, glede na določbe razpisne dokumentacije pa je tudi razumljivo pa je, da morajo ponudniki izvesti usposabljanje skladno s programom oziroma načrtom usposabljanja. Naročnik še ugotavlja, da je pri prepisu podatkov izbrani ponudnik storil očitno tipkarsko napako pri vrednosti DDV za usposabljanje, ni pa šlo za nikakršno spremembo cene. Naročnik navaja, da je ponudnik Mettis International, d. o. o., s predložitvijo programa usposabljanja po pozivu zgolj odpravil formalno nepopolno ponudbo, saj se to dokazilo ne veže na tehnične specifikacije predeta javnega naročila. Naročnik še opozarja, da je vlagatelj kontradiktoren, saj je pristal na spremembo podatka o specifični porabi goriva, ki jo je treba uporabiti pri ocenjevanju ponudb, saj mu je ta sprememba koristila. Naročnik zaključuje s pomislekom o sprejemljivosti vlagateljeve ponudbe v primeru, da bi moral ponovno izbirati najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 16. 11. 2009 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 18. 11. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postopku javnega naročanja prejel pet ponudb, da je eno ponudbo izločil [kar je tudi izrecno zapisal v "Sklepu o oddaji naročila" št. 430-405/2009/26 (17141-01) z dne 13. 10. 2009], za preostale štiri ponudbe pa je v "Sklepu o oddaji naročila" št. 430-405/2009/26 (17141-01) z dne 13. 10. 2009 zapisal, da so "v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije in veljavnimi predpisi". To naročnikovo navedbo je mogoče po vsebini (tudi glede na izkazana nadaljnja ravnanja v postopku) razumeti, da jih je označil za popolne, saj nobene ni izrecno izločil [prim. z naročnikovo navedbo glede ponudbe petega sodelujočega ponudnika ali pa šele v odločitvi o zahtevku za revizijo izpostavljeno vprašanje o sprejemljivosti vlagateljeve ponudbe, ki ga sicer ni niti v "zapisniku o pregledu in ocenjevanju ponudb" št. 430-405/2009/ (17141-01) z dne 9. 10. 2009, v katerega je Državna revizijska komisija vpogledala]. Naročnik je te štiri ponudbe ocenjeval na podlagi merila ekonomska najugodnejša ponudba (48. člen ZJN-2), ki je bilo sestavljeno iz treh meril: cena (največ 80 točk), cena porabe goriva (največ 10 točk) in garancijski rok (največ 10 točk). Naročnik je ponudbo ponudnika Mettis International, d. o. o., ocenil kot drugo najugodnejšo, vlagateljevo ponudbo kot tretjo najugodnejšo, ponudbo ponudnika Ziegler, d. o. o., pa kot četrto najugodnejšo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so med strankama sporna tako vprašanja glede možnosti vpogleda v dokumentacijo (ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo ponudnika Mettis International, d. o. o., kot nekatere dopolnitve ponudb) kot naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija je vpogledala v naročnikov spis in na podlagi v njem shranjenih dveh zapisnikov, obeh št. 430-405/2009/ (17141-01) z dne 28. 10. 2009, ugotovila, da je vlagatelj v dokumentacijo, kolikor zanjo izbrani ponudnik in ponudnik Mettis International, d. o. o., nista uveljavljala, da gre za poslovno skrivnost, vpogledal. Iz teh zapisnikov je namreč razvidno, da sta vlagatelj in njegov pooblaščenec, ki sta zapisnika tudi podpisala, vpogledala v ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika Mettis International, d. o. o., ter nekatero drugo dokumentacijo.

Vlagatelj obsežno pojasnjuje, v čem naj bi bilo naročnikovo ravnanje, ko mu je onemogočil vpogled v vso zahtevano dokumentacijo, nezakonito. Čeprav iz zahtevka za revizijo mestoma izhaja, da vlagatelj uveljavlja zaščito javnega interesa (npr. nabava vozila pri katerem izmed konkurenčnih ponudnikov bi po vlagateljevem mnenju povzročila večjo javnofinančno škodo), za kar sicer ni aktivno legitimiran (gl. drugi odstavek 9. člena ZRPJN), pa je po drugi stani (tudi glede na vlagateljevo utemeljitev v zahtevah za vpogled v dokumentacijo z dne 19. 10. 2009 in 23. 10. 2009) razvidno, da vlagatelj želi preveriti popolnost ponudb konkurenčnih ponudnikov in doseči izločitev njunih ponudb, hkrati pa želi doseči izbiro svoje ponudbe kot najugodnejše. Vpogled v preostalo dokumentacijo, v katero vlagatelj ni mogel vpogledati, naj bi mu omogočil dokazovati, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2. Vlagateljev cilj je po omogočitvi vpogleda v še preostalo dokumentacijo torej doseči utemeljevanje iste kršitve (namreč kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki zahteva, da mora naročnik nepopolno ponudbo izločiti). To sicer tudi izhaja iz tega, da vlagatelj v primeru, da mu ne bi bil omogočen vpogled, od naročnika oziroma Državne revizijske komisije želi preveritev (ne)popolnosti ponudb konkurenčnih ponudnikov. To pa pomeni, da vlagatelj dejansko predlaga nadzor nad tem, kako je naročnik spoštoval prvi odstavek 80. člena ZJN-2. Ker pa je vlagatelj v zahtevku za revizijo predstavil že nekaj konkretnih argumentov, ki naj bi utemeljevali kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2, je Državna revizijska komisija najprej preizkusila te argumente. Ob ugotovitvi, da so slednji argumenti utemeljeni, bi vlagatelj dosegel, da Državna revizijska komisija zaradi ugotovitve kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2 ravna kasatorično v mejah pooblastil, ki jih ima po ZRPJN (tretja alinea prvega odstavka 23. člena ZRPJN). Vlagatelj pa od Državne revizijske komisije ne more zahtevati, da sprejme tudi kakšno izmed odločitev, ki temeljijo na ZJN-2, saj so slednje prepuščene naročniku.

Glede na predhodno navedeno je Državna revizijska komisija preizkusila, ali je mogoče že na podlagi obstoječih konkretnih argumentov naročniku očitati kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2.

Ker naročnik izbira najugodnejšo ponudbo na podlagi merila ekonomsko najugodnejša ponudba, bi že ugotovitev, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko ni izločil ponudbe izbranega ponudnika, ne bi pa mu bilo mogoče očitati kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2 zaradi neizločitve ponudbe ponudnika Mettis International, d. o. o., lahko posegla v ocenjevanje preostalih ponudb. Namreč, največje spremembe v ocenjevanju ponudb bi bile preostale ponudbe (še ponudba tretjega ponudnika) deležne pri merilu cena. Ponudba ponudnika Mettis International, d. o. o., bi zaradi najnižje ponudbene vrednosti iz ponudbenega predračuna prejela 80 točk, vlagateljeva ponudba pa (glede na način izračuna točk) 73,96 točk (ob zaokrožitvi na dve decimalki; če upoštevamo še dejstvo, da se pri merilu garancijski rok vrednosti zaokrožajo na dve decimalki) oziroma 73,956 točk (ob zaokrožitvi na tri decimalke; če upoštevamo še dejstvo, da je pri merilu cena porabe goriva naročnik pri izračunih upošteval ceno goriva na tri decimalke). Ponudbeni vrednosti iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika in ponudnika Mettis International, d. o. o., bi se razlikovali le za dobrih 7,55 %. Ponudba tretjega ponudnika (Ziegler, d. o. o.) bi zaradi nadpolovičnega razlikovanja v ponudbeni vrednosti s ponudbeno vrednostjo ponudnika Mettis International, d. o. o., prejela manj kot polovico točk izmed možnih pri merilu cena in bi tudi v primeru, da bi dobila po preostalih merilih vse možne točke, zaradi razlik pri merilu cena ne mogla biti najugodnejša. Pri merilu garancijski rok bi vlagatelj in ponudnik Mettis International, d. o. o., ohranila isto točkovanje, in sicer bi vlagatelj (glede na način izračuna točk) prejel 10 točk (za 64-mesečni garancijski rok), ponudnik Mettis International, d. o. o., pa (glede na način izračuna točk) 3,78 točk (za 38-mesečni garancijski rok). Razlika po seštevku točk po teh dveh merilih, bi bila 0,18 točk oziroma 0,176 točk v prid vlagatelju (83,96 točk proti 83,78 točk oziroma 83,956 točk proti 83,780 točk). Do razlike v točkovanju ne bi prišlo, če bi pri merilu cena porabe goriva upoštevali, da je naročnik vsem ponudnikom dodelil enako število točk (namreč 10 točk). Vendar pa naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo izpostavlja, da je zaradi različnosti podatkov o specifični porabi goriva kljub enakemu diagramu porabe goriva upošteval pri vseh ponudnikih enako vrednost (188 g/kWh), za katero so vsi ponudniki dali soglasje. Naročniku je treba pritrditi, da je vlagatelj navedel podatek o specifični porabi goriva 190 g/kWh, vendar bi ob upoštevanju načina izračuna točk po tem merilu kljub upoštevanju podatka o višji specifični porabi goriva v vlagateljevi ponudbi (da ne bi po drugi strani kdo naročniku očital, da je privilegiral vlagatelja) vlagateljeva ponudba prejela manj točk kot ponudba ponudnika Mettis International, d. o. o., vendar manjše število točk ne bi vplivalo na spremembo vrstnega reda po merilih. Državna revizijska komisija pripominja, da je pri izračunu točk upoštevala, da je naročniku sporen le podatek o specifični porabi goriva, ne pa tudi podatek o moči motorja. Če naj bi upoštevali le razmerje med vlagateljevo ponudbo in ponudbo ponudnika Mettis International, d. o. o., bi vlagatelj prejel 9,89 oziroma 9,895 točke (odvisno od zaokrožanja vrednosti pri vseh stopnjah izračuna), ponudnik Mettis International, d. o. o., pa 10 točk (ker bi pri izračunih upoštevali podatek 188 g/kWh, ki ga je ponudnik Mettis International, d. o. o., navedel v svoji ponudbi), kar pa razlike 0,18 točk oziroma 0,176 točk (ki je nastala pri seštevku po drugih dveh merilih) ne bi izničilo, saj bi se razlika zmanjšala le za 0,11 točk oziroma 0,105 točk. Vendar pa bi bilo pri izračunu točk po tem merilu morda treba upoštevati še dejstvo, da je tretji ponudnik (Ziegler, d. o. o.) navedel podatek 178 g/kWh. Če bi bilo treba upoštevati kot najugodnejšo to vrednost, bi tretji ponudnik (Ziegler, d. o. o.) prejel 10 točk, vlagatelj 9,37 oziroma 9,368 točke (odvisno od zaokrožanja vrednosti pri vseh stopnjah izračuna), ponudnik Mettis International, d. o. o., pa 9,47 oziroma 9,468 točke (odvisno od zaokrožanja vrednosti pri vseh stopnjah izračuna). Tudi upoštevaje tak izračun točk bi razlika 0,18 točk po drugih dveh merilih ne bila izničena. Iz teh podatkov je razvidno, da bi v primeru, da bi bila naročnikova možnost izbire najugodnejše ponudbe omejena na izbiro med tremi ponudbami (vlagateljevo ponudbo, ponudbo ponudnika Mettis International, d. o. o., in ponudbo ponudnika Ziegler, d. o. o.; torej v primeru, da naročnik ne bi mogel oziroma smel upoštevati ponudbe izbranega ponudnika), bi vlagateljeva ponudba imela največ možnosti za izbiro, če bi se naročnik seveda odločil oddati javno naročilo v izvedbo. Tako je mogoče ugotoviti, da bi si vlagatelj lahko izboljšal položaj v postopku javnega naročanja že ob ugotovitvi, da je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 z izborom ponudbe izbranega ponudnika, ne pa njeno izločitvijo. Morebitna neutemeljenost očitanih kršitev glede naročnikovega ravnanja s ponudbo ponudnika Mettis International, d. o. o., na utemeljenost zahtevka za revizijo torej ne bi vplivala. Zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preizkusila zahtevek za revizijo le glede kršitev, ki jih vlagatelj navaja glede naročnikovega ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj najprej očita, da je naročnik omogočil izbranemu ponudniku spremembo ponudbe po roku za predložitev ponudb glede bančne izjave, saj mu je omogočil, da predloži izjavo banke, ki spreminja zahtevani znesek (znesek glede na skupno pogodbeno vrednost brez DDV z zneskom z DDV) ter da je s tem kršil transparentno in enakopravno obravnavo ponudnikov.

ZJN-2 daje naročniku možnost, da zahteva finančna zavarovanja. Taka možnost izhaja vsaj iz 6. točke prvega odstavka 71. člena ZJN-2. Naročnik je finančna zavarovanja v obravnavanem postopku javnega naročanja tudi zahteval in to med strankama tudi ni sporno.

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 7.2.1 Dokument[i], ki jih izdajajo uradne institucije in morajo biti originali (str. 8 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik (med drugim) določil, da "ponudnik mora v ponudbi predložiti" (uvodna poved 7. točke razpisne dokumentacije, str. 8): "Izjavo banke, da bo ponudniku v zvezi s predmetnim javnim naročilom izdala bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, ki bo pokrivala najmanj zahtevani splošni garancijski rok - 24 mesecev." Naročnik je to zahtevo ponovil v VIII. delu razpisne dokumentacije (Finančna zavarovanja), pri čemer je na str. 56 razpisne dokumentacije določil: "Ponudnik mora v ponudbi poleg žigosane in podpisane izjave o predložitvi bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku (priloga št. VIII/2), predložiti še izjavo banke, da mu bo v primeru, če bo izbran kot najugodnejši ponudnik po tem javnem naročilu, izdala predmetno bančno garancijo, ki bo pokrivala najmanj zahtevani splošni garancijski rok - 24 mesecev." Iz slednje določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da naročnik zahteva tako izjavo ponudnika kot njegove banke, ti pa morata biti predloženi že v ponudbo. Naročnik je predvidel vzorec bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku (priloga VIII/5, str. 61 razpisne dokumentacije), vsebina zahtevane izjave, ki jo mora podati ponudnik, pa je razvidna iz priloge VIII/2:
"Izjavljamo, da bomo v primeru, če bomo izbrani kot najugodnejši ponudnik na javnem naročilu za oddajo naročila blaga po odprtem postopku za dobavo specialnega vozila z vodnim topom, št. 430-405/2009, in z naročnikom sklenili pogodbo, naročniku ob dobavi vozila oz. pred podpisom prevzemnega zapisnika, predložili bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, v višini 5% od skupne pogodbene vrednosti.
Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku bo veljala še najmanj 30 dni po poteku splošnega garancijskega roka.
Bančna garancija bo brezpogojna in plačljiva na prvi poziv ter bo izdana po vzorcu iz razpisne dokumentacije, od katerega ne bo bistveno odstopala in ne bo vsebovala dodatnih pogojev za izplačilo, krajšega roka, kot ga je določil naročnik, nižjega zneska, kot ga je določil naročnik ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko."

Iz dokumentacije je razvidno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tako lastno izjavo (in sicer z dne 1. 9. 2009) o predložitvi zahtevane bančne garancije kot izjavo banke (in sicer z dne 28. 8. 2009).

Naročnik je izbranemu ponudniku 29. 9. 2009 poslal "Zahtevo za dopustno dopolnitev ponudbe in dodatna pojasnila v zvezi s ponudbo" št. 430-405/2009/12 (17141-01) z dne 29. 9. 2009, v kateri je med drugim pojasnil, da je ponudnik AC - sistemi, d. o. o., Ljubljana (torej sedanji izbrani ponudnik) predložil izjavo banke, v kateri je navedeno, da bo banka v primeru, da bo ponudnik AC - sistemi, d. o. o., Ljubljana (torej sedanji izbrani ponudnik) izbran, "izdala bančno garancijo â?? v višini 5% od skupne pogodbene vrednosti brez DDV, kar pa ni v skladu z zahtevo iz razpisne dokumentacije, kjer je v točki 3 iz VII. dela razpisne dokumentacije (stran 56) navedeno, da mora biti bančna garancija â?? v višini 5% skupne pogodbene vrednosti, pri čemer je skladno s 3. členom osnutka pogodbe iz V. dela razpisne dokumentacije (stran 34), skupna pogodbena vrednost skupna vrednost z vključenim DDV". Glede na tako ugotovitev je naročnik ponudnika AC - sistemi, d. o. o., Ljubljana (torej sedanjega izbranega ponudnika) pozval, da "zaradi ugotovljene formalne nepopolnosti â?? ponudbe" ponudbo "dopolni[te] s predložitvijo nove izjave banke, ki se bo sklicevala na višino 5% od skupne pogodbene vrednosti z DDV, oziroma uradnega popravka obstoječe izjave, s strani banke, ki je le-to izdala".

Izbrani ponudnik je kot prilogo dopisu z dne 1. 10. 2009 najprej po telefaksu, nato še osebno naročniku (med drugim) posredoval izjavo banke (in sicer z dne 1. 10. 2009), s katero ta izjavlja, da bo izbranemu ponudniku izdala zahtevano bančno garancijo "v višini 5% od skupne pogodbene vrednosti z DDV".

Izbrani ponudnik je vložil vlogo "Dopolnitev ponudbe po dopisu št.:430-405/2009/12 (17141-01)" (brez datuma), ki jo je naročnik prejel po telefaksu 2. 10. 2009, nato pa še fizično v originalu, in iz katere izhaja, da "[o]d banke je zahtevano, da se napačna izjava št.:4422/06-OISG/LJ z dne 28.8.2009 njim vrne". S to vlogo je izbrani ponudnik naročnika zaprosil "za vrnitev originala". Iz dokumenta "Vračilo izjave banke" št. 430-405/2009/ (17141-01) z dne 2. 10. 2009 je razvidno, da je naročnik izbranemu ponudniku 2. 10. 2009 predal izjavo banke (in sicer z dne 28.8.2009) in da jo je izbrani ponudnik prevzel.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama niso sporna dejstva, 1. da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil izjavo banke o izdaji zahtevane garancije v vrednosti 5 % od skupne pogodbene vrednosti brez DDV, 2. da je naročnik izbranega ponudnika po roku za predložitev ponudb, in sicer pri pregledovanju ponudb, pozval na predložitev izjave banke o izdaji zahtevane garancije v vrednosti 5 % od skupne pogodbene vrednosti z DDV in 3. da je izbrani ponudnik na naročnikov poziv predložil bančno izjavo z zahtevano vsebino glede DDV, sporno pa je, ali je omogočitev takšnega ravnanja naročnika mogoče šteti za skladno z ZJN-2.

Glede na naročnikovo zahtevo iz VIII. dela razpisne dokumentacije (Finančna zavarovanja), str. 56 razpisne dokumentacije, da mora ponudnik predložiti v ponudbo tako svojo izjavo kot izjavo banke, je mogoče oceniti, da je naročnik želel razpolagati s tršimi dokazi, da bo bodoči izbrani ponudnik lahko naročniku predložil bančno garancijo v zahtevani vsebini. Namreč, naročnik se ni zadovoljil zgolj z možnostjo, da ponudnik oblikuje le lastno izjavo, s katero se zavezuje predložiti bančno garancijo (taka izjava bi sicer vzpostavila le zavezo ponudnika do naročnika in v to razmerje banka ni vključena), ampak je dejansko zahteval dokazilo o vzpostavitvi odnosa med ponudnikom in banko. Četudi je res, kot to navaja naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (str. 12), da je v 5. členu osnutka pogodbe naročnik določil, da prevzem vozila ni opravljen, dokler ponudnik ne predloži bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi (glede na 12. člen osnutka pogodbe v višini 5 % od skupne pogodbene vrednosti), in da ponudnik s parafo potrdi, da se strinja z osnutkom pogodbe, Državna revizijska komisija ocenjuje, da to še ne pomeni, da s tem ponudnik izkazuje vzpostavitev odnosa z banko in njeno pripravljenost izdati bančno garancijo v zahtevani vsebini, da bi jo lahko ponudnik predložil naročniku v zahtevanem času. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da gre v slednjih ravnanjih le za zavezo izbranega ponudnika do naročnika oziroma strinjanje izbranega ponudnika s tem, da prevzema zavezo do naročnika, volja banke pa iz teh dejanj ni razvidna.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik zahteval predložitev izjave banke (v originalu) že v ponudbi, kar je treba razumeti, da je naročnik zahteval, da ponudnik izkaže relevantno dejstvo, ki je nastalo že v razpisni fazi javnega naročanja. Ker je bil rok za predložitev ponudb določen do 2. 9. 2009 do 15. ure (točka IV.3.4 obvestil o naročilu; 1. točka Predložitev ponudbe, str. 3 razpisne dokumentacije), bi izjava banke v zahtevani vsebini (torej zaveza banke ponudniku, da mu bo izdala bančno garancijo z lastnostmi, ki jih zahteva naročnik) morala obstajati že do roka za predložitev ponudb. Zaveza banke, ki bi nastala šele po tem roku, bi torej jasno pomenila, da ni obstajala pred tem rokom.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pojma "skupna pogodbena vrednost" pri finančnih zavarovanjih ni posebej opredelil, vendar pa je pomen oziroma vsebina tega pojma razvidna iz same razpisne dokumentacije, in sicer 3. člena osnutka pogodbe. Tako je iz tega člena osnutka pogodbe razvidno, da skupna pogodbena vrednost zajema seštevek "pogodbene vrednosti" in "DDV". Izračun 5 % od skupne pogodbene vrednosti je torej treba opraviti upoštevaje znesek, ki vključuje DDV.

Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da naročnik vzorca izjave banke ni posebej oblikoval, vendar pa vsebina razpisne dokumentacije ne dopušča drugačne razlage kot te, da banka ne more sprejeti blažje zaveze glede višine garantiranega zneska kot ponudnik. Zaveza banke glede višine garantiranega zneska mora biti torej vsaj enakovredna ponudnikovi zavezi o 5 % od pogodbenega zneska, ki vključuje tudi DDV. Tako ugotovitev ne nazadnje podpira tudi naročnikovo ravnanje, ki je izbranega ponudnika pozval k predložitvi izjave banke, kjer bo ta upoštevala višji znesek (torej tistega z DDV), izbrani ponudnik pa je temu sicer tudi brez ugovora sledil, hkrati pa je banka želela še vrnitev "napačne izjave" (gl. dopis izbranega ponudnika, brez datuma, ki ga je naročnik prejel po telefaksu 2. 10. 2009).

Iz predstavljenega dejanskega stanja je razvidno, da je zaveza banke o izdaji bančne garancije v višini 5 % od skupnega pogodbenega zneska (in sicer od zneska, ki vključuje DDV) nastala naknadno (izdana je bila 1. 10. 2009), in sicer po roku za predložitev ponudb. Taka izjava (da bi banka upoštevala višji znesek; in sicer znesek z vključenim DDV) do roka za predložitev ponudb glede na izkazano dokumentacijo ni obstajala. Po oceni Državne revizijske komisije višjega upoštevanega zneska na izjavi banke ni mogoče obravnavati kot vprašanje le oblike (forme), ampak je treba zaključiti, da predstavlja vsebino, saj se banka zavezuje izdati bančno garancijo za višji znesek. S tako izjavo banka namreč izjavlja, da bo z izdajo bančne garancije pripravljena jamčiti za višji znesek od obstoječega.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da nobeno dejstvo iz dela razpisne dokumentacije o finančnih zavarovanjih ni bilo vključeno med merila. Hkrati pa ugotovljene pomanjkljivosti po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče šteti za nebistveno (prim. druga poved 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Temu pritrjuje ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, saj je vlagatelja pozival na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti. Vprašanje pa je, ali je naročnik upravičeno štel, da je tako pomanjkljivost ponudbe mogoče odpraviti v okviru 78. člena ZJN-2. Po oceni Državne revizijske komisije (tako kot se je opredelila že v primerljivi zadevi št. 018-255/2009) take "dopolnitve ponudbe" ni mogoče šteti za dopustno v smislu 78. člena ZJN-2. Že dejstvo, da je ponudnik predložil izjavo banke, iz katere vsebine izhaja obstoj zaveze, ki je nastala 1. 10. 2009, in torej po skrajnem roku, do katerega bi glede na določbe razpisne dokumentacije lahko nastala (do 2. 9. 2009 do 15. ure), kaže na to, da bi naročnik z njenim sprejemom posegel v enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2), pravočasnost predložitve ponudbe pa bi postala nepomembna. Četudi s predložitvijo bančne izjave z dne 1. 10. 2009 ponudnik ni spremenil ponudbe v okviru cene, meril ali tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije, pa je obstoj drugačne vsebine bančne izjave z dne 1. 10. 2009 glede na izjavo banke z dne 28. 8. 2009 vplival na to, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika razvrstil med tiste ponudbe, ki jih je moral ocenjevati, ne pa med tiste, ki mu jih ni bilo treba ocenjevati (ponudba petega sodelujočega ponudnika). Ker je v drugem odstavku 78. člena ZJN-2 tudi omejitev glede spreminjanja "tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev [ponudnikove] ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja", bi moral naročnik upoštevati to pravilo in drugače obravnavati ponudbo izbranega ponudnika. Kot že navedeno, izjava banke z dne 28. 8. 2009 je bila deležna odprave njene vsebinske pomanjkljivosti, kar pa po oceni Državne revizijske komisije naročnik ne bi smel dopustiti. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ocenila, da vlagatelj glede naročnikovega ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika pri izjavi banke utemeljeno zatrjuje kršitev 78. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2.

Naročnik navaja (str. 12 odločitve o zahtevku za revizijo), da "banka, ki je podala izjavo, da bo" izbranemu ponudniku "izdala" bančno garancijo, "pa je naredila napako, ki je ponudnik očitno ni opazil", vendar to ne spremeni dejstva, da je skrbnost pri pripravi ponudbe na ponudniku. Po oceni Državne revizijske komisije bi izbrani ponudnik sporno pomanjkljivost v izjavi banke lahko ob primerni skrbnosti (še posebej v primeru, če je pri banki tudi dejansko naročil izdajo izjave za znesek z DDV) v času priprave ponudbe še pravočasno ugotovil in jo saniral do roka za predložitev ponudb. Če pa bi se ugotovilo, da je izbrani ponudnik banki ob naročilu, da mu izda izjavo, posredoval napačen podatek o potrebni višini garantiranega zneska, bi bil izbrani ponudnik tisti, ki je storil "napako", saj bi se izkazalo, da izbrani ponudnik od banke niti ni zahteval vsebine, ki jo določa razpisna dokumentacija.

Čeprav je Državna revizijska komisija ocenila, da naročnik ne bi smel dopustiti predložitve "popravljene" izjave banke, in bi ji zato ne bilo treba obravnavati vlagateljeve navedbe glede izjave banke z dne 1. 10. 2009, pa je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenila, da je treba vlagatelju pojasniti, da je njegov navedek, kaj piše v izjavi banke z dne 1. 10. 2009, napačen. V tej izjavi banke namreč ne piše, da "v garancijskem roku niso pokriti primeri â??", ampak piše, da "v garancijskem roku mora pokrivati primere â??". To pa pomeni, da s tako izjavo banka ne bi omejila možnosti vnovčevanja bančne garancije, ki bi jo izdala, zato bi bil vlagateljev očitek neutemeljen.

Vlagatelj nadalje tudi navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ker izbrani ponudnik ponudbe ni oddal "na veljavnih obrazcih razpisne dokumentacije skladno z zahtevami naročnika", saj je oddal ponudbo, ne da bi upošteval spremenjeni obrazec VII/1 "ponudbeni predračun". Vlagatelj zatrjuje, da se ta obrazec nanaša na ponudbeno ceno in ponujeni predmet javnega naročila, zaradi česar naročnik skladno z 78. členom ZJN-2 ne bi smel dopustiti dopolnitve ponudbe.

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 4.1 Oblika ponudbe (str. 4 razpisne dokumentacije), pri čemer je ugotovila, da je naročnik določil, da "[p]onudnik poda ponudbo na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika. Ponudnik priloge izpolni, podpiše in žigosa â??"

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v razpisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik (med drugim) določil, da "ponudnik mora v ponudbi predložiti" (uvodna poved 7. točke razpisne dokumentacije, str. 8):
- "Ponudbeni predračun (VII. del razpisne dokumentacije), ki ga sestavljata:
- obrazec ponudbenega predračuna s tehnično specifikacijo;
- obrazec sestave ponudbene cene" (točka 7.7, str. 9 razpisne dokumentacije) in
- "Načrt oz. program usposabljanja posadk vozila z vodnim topom, ki mora vsebovati: usposabljanje posadke za kompletno upravljanje z vozilom in vsemi posameznimi sklopi opreme, nameščene na vozilu (vključno z navigacijskim sistemom) ter usposabljanje o osnovnem vzdrževanju vozila (olje, tekočine, kipanje kabine, vzdrževanje varnostnih pnevmatik, čiščenje rezervoarja za vodo ter manjših rezervoarjev za solzivec in barvo, idr.)." (točka 7.8.1, str. 9 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v obrazec "Ponudbeni predračun" (priloga VII/1; str. 47-48 razpisne dokumentacije ) in ugotovila, da je sestavljen iz tabele, v katero so morali ponudniki vpisati podatke o cenah in davku za postavki 1. specialno vozilo z vodnim topom in 2. usposabljanje, prav tako pa so morali ponudniki vpisati posamezne podatke o programu usposabljanja, ki ga je naročnik opredelil v petih alineah za napovednim stavkom razdelka "Usposabljanje": "[u]sposabljanje se izvede v času od sklenitve pogodbe do roka za dobavo vozila, po predhodno dogovorjenem točnem terminu usposabljanja z naročnikom, po naslednjem programu".

Naročnik je 11. 8. 2009 ponudnikom posredoval "dodatna pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe in spremembe razpisne dokumentacije", pri čemer je napovedni stavek razdelka "Usposabljanje" preoblikoval tako, da se glasi: "[u]sposabljanje se izvede v času od sklenitve pogodbe do roka za dobavo vozila, po predhodno dogovorjenem točnem terminu usposabljanja z naročnikom, po naslednjem programu in v skladu z načrtom oz. programom usposabljanja". Naročnik je še navedel, da ponudniki strani razpisne dokumentacije, ki jih je naročnik spremenil s temi pojasnili, zamenjajo z novimi stranmi.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec "Ponudbeni predračun" (priloga VII/1), vendar na nespremenjenem vzorcu, ne pa vzorcu, ki je bil predložen naročnikovim pojasnilom z dne 11. 8. 2009. Izbrani ponudnik je predložil tudi parafiran "Plan usposabljanja za vozilo anti-demo", iz katerega je razvidno, koliko ur oziroma minut bo potekala posamezna tema glede lastnosti in delovanja ponujenega vozila, predložil pa je tudi naročnikova pojasnila z dne 11. 8. 2009 kot "ostalo".

Naročnik je izbranemu ponudniku 29. 9. 2009 poslal "Zahtevo za dopustno dopolnitev ponudbe in dodatna pojasnila v zvezi s ponudbo" št. 430-405/2009/12 (17141-01) z dne 29. 9. 2009, v kateri je med drugim pojasnil, da je izbrani ponudnik predložil ponudbeni predračun, ne da bi upošteval spremembe obrazca iz priloge VII/1, zaradi česar ga poziva na predložitev izpolnjenega in potrjenega (podpis in žig) obrazca, ki vsebuje spremenjen napovedni stavek razdelka "Usposabljanje". Ob tem je naročnik izbranega ponudnika opozoril, da "ponudbeni predračun mora v ostalih delih ostati vsebinsko enak prvotno podanemu ponudbenemu predračunu".

Izbrani ponudnik je kot prilogo dopisu z dne 1. 10. 2009 najprej po telefaksu, nato še osebno naročniku (med drugim) posredoval izpolnjen obrazec "Ponudbeni predračun", ki vsebuje spremenjen napovedni stavek razdelka "Usposabljanje".

Kljub temu da izbrani ponudnik pri pripravi ponudbe ni v celoti sledil zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije (točka 4.1 Oblika ponudbe, str. 4 razpisne dokumentacije) v povezavi s pojasnili z dne 11. 8. 2009, ker ni pri pripravi ponudbe upošteval spremenjenega obrazca "Ponudbeni predračun" (priloga VII/1), Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevim navedbam, da je naročnik kršil 78. člen ZJN-2 in 80. člen ZJN-2, ko je zahteval dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v tem delu in prejeto dokumentacijo upošteval.

Izbrani ponudnik je moral že skladno s točko 7.8.1 (str. 9 razpisne dokumentacije) predložiti načrt oziroma program usposabljanja. Iz dokumentacije izhaja, da ima ta zahteva razpisne dokumentacije svoj namen, saj zavezuje ponudnike, da opredelijo, kako bodo naročnika oziroma njegov kader seznanili z upravljanjem in vzdrževanjem razpisanega vozila. Izbrani ponudnik je tak načrt ("Plan usposabljanja za vozilo anti-demo") v ponudbo predložil in podrobneje opredelil, koliko časa bodo posamezne teme potekale. Izbrani ponudnik je v nespremenjenem obrazcu "Ponudbeni predračun" tudi izpolnil prostorčke za vpis podatkov o izvedbi programa usposabljanja. Državna revizijska komisija ocenjuje, da že vsebina oziroma narava petih alinej za napovednim stavkom razdelka "Usposabljanje" v povezavi s točko 7.8.1 (str. 9 razpisne dokumentacije) zahteva, da se usposabljanje izvede "v skladu z načrtom oz. programom usposabljanja", četudi taka zahteva v obrazcu "Ponudbeni predračun" ni izrecno zapisana. Namreč, iz dokumentacije jasno izhaja, da naročnik namerava odplačno zagotoviti usposabljanje (tako je v obrazcu predračuna določil, da morajo ponudniki zapisati, za kakšno vrednost ponujajo izvedbo usposabljanja, postavka usposabljanje je vključena tudi v pogodbo itd.), kar tudi zaradi vzajemne narave bodoče pogodbe predpostavlja, da ponudnik ne more dobiti plačila za neopravljeno usposabljanje. Glede na to, da je naročnik opredelil, kaj je namen usposabljanja (gl. tretjo alineo), da bo usposabljanje tudi trajalo v dnevih (ki jih mora navesti ponudnik; gl. četrto alineo) in da bo moralo usposabljanje potekati tako, da se zagotovi dokazilo o usposobljenosti uporabnikov (gl. peto alineo), po prepričanju Državne revizijske komisije ni mogoče drugače zaključiti, kot da bo spoznavanje tem, ki jih je izbrani ponudnik opredelil v "Planu usposabljanja za vozilo anti-demo", potekalo "v skladu z načrtom oz. programom usposabljanja".

Zahtevo po izpolnitvi obrazca "Ponudbeni predračun", kjer naj bi izbrani ponudnik potrdil še izjavo "v skladu z načrtom oz. programom usposabljanja", je zato mogoče obravnavati kot zahtevo naročnika po pridobitvi pojasnila ponudbe. Pojasnjevanje ponudbe pa po ZJN-2 tudi ni prepovedano in je mogoče. V obravnavanem primeru je bila zahtevana vsebina ponudbe ves čas prisotna, naročnik pa je s svojim ravnanjem pridobil le jasno opredelitev izbranega ponudnika do ponudbene vsebine. Da pa tudi ni šlo za dejanja, ki bi pomenile spreminjanje vsebine v cenovnem ali vsebinskem delu izvedbe programa usposabljanja, je razvidno iz opozorila, ki ga je naročnik dal izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik vsebine programa usposabljanja v obrazcu "Ponudbeni predračun" ni v ničemer dopolnil ali spremenil, cene in zneske davka pa je (razen v enem primeru, kjer je izbrani ponudnik vpisal znesek DDV za postavko usposabljanje, ki je drugačen kot v prvem obrazcu "Ponudbeni predračun") v celoti prepisal. Vendar pa Državna revizijska zavrača vlagateljevo stališče, da je naročnik zaradi pozivanja izbranega ponudnika za odpravo vpisa napačnega zneska DDV pri postavki usposabljanje (dopis št. 430-405/2009/23 (17141-01) z dne 5. 10. 2009) kršil ZJN-2. Vlagatelj zmotno zatrjuje, da je naročnik ugotovil računsko napako, saj je naročnik ugotovil tipkarsko napako pri prepisu podatkov iz "starega" obrazca v "novi" obrazec. Celota podatkov tako po stolpcih kot po vrsticah tabele v izpolnjenem obrazcu "Ponudbeni predračun" (kot ne nazadnje še upoštevaje podatke iz obrazca "Sestava ponudbene cene") jasno pokaže, da je naročnik odpravljal formalno pomanjkljivost. Razlika med "cena brez DDV v EUR" in "cena z DDV v EUR" (vrstica) oziroma razlika med vrednostjo DDV pri prvi postavki in seštevkom vrednosti DDV pri obeh postavkah (stolpec) lahko da le znesek, ki je bil zapisan v "starem" obrazcu in ga je naročnik pred pozivom izbranega ponudnika tudi sam ugotovil. "Računska napaka", ki jo zatrjuje vlagatelj, ne izhaja ne iz vmesnih seštevkov ne iz končnega seštevka.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi predstavljenih konkretnih vlagateljevih argumentov ocenila, da je naročnik ravnal v neskladju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ni obravnavala nadaljnjih vlagateljevih navedb, saj bi te v končni posledici utemeljevale kršitev 80. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen, zato mu je na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila tako, da je razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Sklepa o oddaji naročila" št. 430-405/2009/26 (17141-01) z dne 13. 10. 2009.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) ob upoštevanju vseh okoliščin primera kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo: taksa v višini 5.000 eurov in nagrada za postopek revizije v višini 800 eurov, povečana za 20 % DDV, kar znese 960 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Državna revizijska komisija vlagatelju je zavrnila priglašene stroške za nagrado nad priznanimi stroški, saj jih ni ocenila za potrebne v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN v povezavi s 13. členom ZOdvT.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 4. 12. 2009

Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije




























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana,
- odvetnik Marko Pauletič, Ulica Milene Korbarjeve 2, 4000 Kranj,
- AC - sistemi, d. o. o., Ljubljana, Baragova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.