Na vsebino
EN

018-277/2009 Komunala Kranjska gora, d.o.o.

Številka: 018-277/2009-4
Datum sprejema: 7. 12. 2009

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23 člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "dobava in montaža lokalne čistilne naprave v naselju Belca", na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Regeneracija, d.o.o., Kamniška cesta 47, Vodice, ki ga zastopa odvetnik Danilo Grilj, Železna cesta 8a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala Kranjska gora, d.o.o., Spodnje Rute 50, Gozd Martuljek (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 7.12.2009

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" z dne 2.10.2009.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v znesku 2.220,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 8.9.2009 sprejel sklep o začetku oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb. Dne 2.10.2009 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila", iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo Dr. Duhovnik, d.o.o., Seničnica 17b, Medvode (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa je izločil kot neprimerno oz. nepopolno, in sicer z obrazložitvijo, da je vlagatelj v poglavje 11 dodal pojasnila in navajal podatke, na osnovi katerih je sestavil svojo ponudbo, ki pa niso bili nikoli posredovani na način, kot je to določeno v razpisni dokumentaciji.

Zoper obvestilo o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 14.10.2009 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku naročniku očita naslednje kršitve:
- Pri merilu "mehansko čiščenje grobih delcev" je naročnik vlagatelju dodelil 2 točki, čeprav bi mu moral dodeliti najvišje število točk. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik sicer najprej dodelil 10 točk, kar je najvišje možno število, kasneje pa je ugotovil, da mehanski filter ne zagotavlja kriterija "brez možnosti zagozditve trdih delcev, velikosti do 10mm", zaradi česar je vlagatelju dodelil le 2 točki. Vlagatelj zatrjuje, da je v ponudbi jasno navedel, da s ponujenim filtrom zagotavlja kriterij "brez možnosti zagozditve trdih delcev, velikosti do 10mm". Če je bil naročnik v dvomu, bi moral zahtevati dodatna pojasnila od vlagatelja, česar pa ni storil, temveč je sam na podlagi listin odločil, da vlagatelj kriterija ne izpolnjuje, čeprav iz listin izhaja prav nasprotno. Naročnik manjše število točk utemeljuje tudi s tem, da naj ne bi bil določen način izvedbe mreže, iz katerega bi bilo razvidno, ali je prehod trdih delcev tak, da ni omogočeno zbiranje trdih delcev, saj se zaradi nepravilnega prehoda zaklinjajo. Vlagatelj navaja, da je naročnik takšno zahtevo postavil šele v odločitvi, ne pa tudi v razpisni dokumentaciji, saj je tam določeno le, da se to merilo dokazuje z izjavo in opisom filtrov. Naročnik je spremenil merilo tudi z navedbo, da se količina trdih delcev nabere nad rešetko in zapre odtok preko mreže, kar se razlikuje od kriterija "brez možnosti zagozditve". Naročnik bi moral takšne kriterije določiti že v razpisni dokumentaciji, ne pa šele ob oddaji, navaja vlagatelj, in dodaja, da so trditve o tem, da se v ponujenem filtru delci zaklinjajo in da se zapre odtok preko mreže, neresnične. Vlagatelj navaja, da filter ustreza kriteriju "brez možnosti zagozditve trdih delcev, velikosti do 10mm", kar je poskrbljeno z zmanjšanim pritiskom vode na rešeto, pasivno konstrukcijo filtra, oblikovanjem toka vode in tem, da delci, lažji od vode, plavajo na njej. Po mnenju vlagatelja je že iz predložene dokumentacije razvidno, da bi moral pri merilu "mehansko čiščenje grobih delcev" prejeti vse točke, sicer pa predlaga strokovnjaka, ki naj oceni, ali se v ponujeni rešitvi trdi delci velikosti do 10mm zagozdijo.
- Po mnenju vlagatelja je naročnik njegovo ponudbo ocenil napačno tudi pri merilu "dostop do bazenov za čiščenje", saj mu je dodelil 2 točki, z utemeljitvijo, da mora ponudnik navesti eno izmed naštetih opcij in ne dveh. Vlagatelj navaja, da je za takšno pravilo izvedel šele sedaj, saj ga v razpisni dokumentaciji ni. Iz točke 4.2.3 je vlagatelj razbral, da se točke seštevajo, če ponudnik zagotovi praznjenje rezervoarjev na več načinov. Naročnik se sicer sklicuje na določilo, po katerem ponudnik ne more prejeti več kot 100 točk, vendar je preračunavanje različnih kombinacij precej zapleteno, navaja vlagatelj. Prav tako ni jasno, kako naj ponudnik izpolni ponudbo, če ponujena naprava izpolnjuje tako kriterij fiksne instalacije priključkov za odvoz blatne gošče, sprejema prečne sile do 30kg ter dodatnega čiščenja preko dostopnih odprtin. Po mnenju vlagatelja je zato nedopustno, da mu je naročnik priznal manjše število točk od tistega, kar izpolnjuje.
- Glede pojasnil v poglavju 11, kjer je vlagatelj pojasnil, da sta pri poglavju 10 pod zaporedno številko II zajeti tudi postavki III in IV, vlagatelj navaja, da gre za smiselno enak zapis, kot ga v točki 3.2 zahteva že sam naročnik. Ker je čistilna naprava zaključena enota, ni mogoče izpolniti vseh polj v obrazcu ponudbenega predračuna, kjer je posebej navedena dobava in montaža, strojna oprema in elektroinstalacije, navaja vlagatelj, in dodaja, da je zato ravnal po navodilih naročnika, izpolnil polje dobava in montaža čistilne naprave, v pojasnilih pa potrdil, da sta v tej postavki zajeti tudi postavki strojne opreme in elektroinstalacij, zaradi česar njegova ponudba ne more biti neprimerna.
- Na očitek, da je vlagatelj pridobival dodatna pojasnila mimo pravil, ki jih je postavil naročnik, vlagatelj odgovarja, da je bilo vprašanje glede odvoza materiala postavljeno na skupnem ogledu, kjer je informacijo o odvozu materiala dala predstavnica naročnika. Če naročnik te informacije ni posredoval vsem ponudnikom, je to napaka naročnika, ne pa vlagatelja, navaja slednji.
- Tudi glede pridobljene informacije o amortizacijski stopnji vlagatelj pojasnjuje, da je ta odločitev vsakega subjekta posebej, saj se poslovni subjekti sami odločajo, po kakšni stopnji bodo določeno osnovno sredstvo amortizirali. Amortizacijska stopnja tudi ne vpliva na predmet ponudbe, izpolnjevanje pogojev ali doseganje točk po merilih. S tem, ko je vlagatelj poizvedel, kakšno stopnjo amortizacije uporablja naročnik, ni v ničemer zahteval dopolnitev ali pojasnil, temveč je poizvedel le o dejanski stvari. Ker ni šlo za pojasnilo, vlagatelj ni bil dolžan spraševati po protokolu, določenem v točki 1.3 Povabila k oddaji ponudbe.
- Na očitek, da vlagatelj ponudbi ne bi smel predložiti skice čistilne naprave in fotografije izvedbe ograje, vlagatelj navaja, da je naročnik sam predvidel, da v primeru, če bodo v ponudbi predložene listine, ki jih ni zahteval, le-teh ne bo upošteval. Vlagatelj zato navaja, naj naročnik teh listin ne upošteva, saj na ponudbo nimajo vpliva, in zaključuje, da nobeno pojasnilo ni spremenilo tistega, kar vlagatelj ponuja naročniku, temveč le pojasnjuje posamezne postavke, pri čemer je zagotovljeno, da je ponudba skladna z zahtevami in pripravljena v skladu z navodili.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 30.10.2009 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vlagateljeva ponudba sestavljena v nasprotju z razpisno dokumentacijo. V točki 3.2 razpisne dokumentacije je izrecno določeno, da se bo ponudba, v kateri je navedeno, da je izdelana na podlagi podatkov, ki niso bili posredovani v obliki pojasnil, spremembe ali dopolnitev razpisne dokumentacije, štela za neprimerno in bo izločena. Vlagatelj je v poglavju 11 izrecno navedel, da je pri izračunu amortizacijskih stopenj upošteval 3% stopnjo na podlagi informacije, ki mu jo je na njegovo prošnjo posredovala L.R. z Občine Kranjska gora. Vlagatelj je torej svojo ponudbo izdelal na podlagi podatkov, ki niso bili posredovani v obliki predvidenih pojasnil, sprememb ali dopolnitev razpisne dokumentacije, zato je njegova ponudba neprimerna, zatrjuje naročnik.
Glede očitkov o napačnem ocenjevanju vlagateljeve ponudbe pri merilu "mehansko čiščenje grobih delcev" naročnik navaja, da si je v razpisni dokumentaciji pridržal pravico, da preveri resničnost ponudnikovih izjav ali listin in zahteva pojasnila ali dodatna dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev. Res je sicer, navaja naročnik, da je vlagatelj v obrazcih 3.1. in 3.7. navedel, da njegova ponudba zagotavlja filter brez možnosti zagozditve trdih delcev velikosti do 10mm. Ker je naročnik na podlagi vlagateljevega opisa podvomil, da njegova ponudba izpolnjuje ta kriterij, je s pomočjo strokovne komisije preveril to navedbo in ugotovil, da vlagatelj dejansko ne zagotavlja mehanskega filtra brez možnosti zagozditve trdih delcev velikosti do 10mm, zaradi česar mu je naročnik dodelil 2 točki. Glede preostalih revizijskih navedb naročnik ugotavlja, da se nanašajo na merila za ocenjevanje ponudb, zaradi česar jih v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN ni vsebinsko obravnaval. Tudi sicer pa je iz vsebine razpisne dokumentacije razvidno, da je pri merilu "dostop do bazenov za čiščenje" najvišje možno število točk 10 ter da najvišje skupno možno število točk znaša 100. Ostali razlogi, ki jih navaja vlagatelj, niso vplivali na odločitev v zvezi z vlagateljevo ponudbo, zato se naročnik do njih tudi ni opredeljeval, zaključuje slednji.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 5.11.2009), je naročnik z dopisom z dne 13.11.2009 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo. Ker dokumentacija, ki jo je prejela, ni bila popolna, je Državna revizijska komisija naročnika z dopisom z dne 19.11.2009 na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala, da ji posreduje manjkajočo dokumentacijo. Državna revizijska komisija je dokumentacijo prejela dne 27.11.2009.

Po pregledu predložene dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz odločitve o oddaji naročila z dne 2.10.2009 je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo sicer ocenjeval, vendar jo je izločil kot nepopolno. Kot je mogoče razumeti, je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za neprimerno (in posledično nepopolno), ker je vlagatelj v poglavje 11 dodal pojasnila ter v njem navajal informacije in podatke, na podlagi katerih je sestavil svojo ponudbo, vendar teh informacij in podatkov ni pridobil na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Ker mora vlagatelj za to, da bi se mu priznal upravičen interes za uveljavljanje kršitev, povezanih z ocenjevanjem njegove ponudbe, najprej dokazati, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo oz. da bi jo moral označiti kot popolno in jo uvrstiti v postopek ocenjevanja, je Državna revizijska komisija najprej presojala tiste revizijske navedbe, ki se nanašajo na neutemeljenost izločitve vlagateljeve ponudbe kot nepopolne.

Iz naročnikovega sklepa z dne 30.10.2009, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, je nadalje razvidno, da je za naročnika sporna tista vlagateljeva navedba iz poglavja 11, v kateri je pojasnil, da je pri izračunu amortizacijskih stopenj v prilogi 1 "Specifikacija obratovalnih stroškov" upošteval 3% stopnjo amortizacije, ki mu jo je na njegovo prošnjo po telefonu posredovala L.R. z Občine Kranjska gora. Pri tem se naročnik sklicuje na točko 1.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju:Navodila) v povezavi s točko 3.2 Navodil.

V točki 1.3 Navodil "Pojasnjevanje, dopolnitve in spremembe razpisne dokumentacije" je naročnik med drugim določil:

"Ponudniki lahko zahtevajo dodatna pojasnila glede razpisne dokumentacije in priprave ponudbe izključno v pisni obliki, in sicer najkasneje 7 dni pred iztekom roka za predložitev ponudb. Naročnica bo, skladno z 81. členom ZJN-2, najpozneje v šestih dneh pred iztekom roka za oddajo ponudb posredovala pisne odgovore ponudnikom, katerim je bilo posredovano povabilo k oddaji ponudbe.

Ponudniki naj vprašanja naslovijo na naslov: Občina Kranjska gora, Kolodvorska 1b, 4280 Kranjska gora ali po faxu št. 04/5809-824, s pripisom "POJASNILA - JAVNI RAZPIS ZA ČISTILNO NAPRAVO BELCA". Vprašanja se lahko posreduje tudi v elektronski obliki na e-mail: hlebanja@kranjska-gora.si."

V točki 3.2 Navodil "Oblikovanje ponudbene cene je naročnik med drugim določil:

"Ponudnik mora izpolniti cene za vsa dela, opisana v ponudbenem predračunu. V primeru, da v popisu del ne bodo izpolnjene vse postavke s cenami, se to smatra, kot da je ponudnik vrednost teh postavk upošteval v drugih postavkah. Če bo ponudnik pri cenah oziroma popisu del pripisal "ocena", bo naročnica to smatrala kot fiksna cena. V obeh primerih naročnica izvajalcu za ta dela ne bo priznala naknadno določenih cen ali podražitev. V kolikor bo ponudnik pri postavkah pripisal "ne nudimo", "ni predmet ponudbe" "dela izvede drugi izvajalec", "/" ipd., ali bo v svoji ponudbi navedel, da ponudbo posreduje na podlagi podatkov, ki pa niso bili posredovani v obliki pojasnila oz. spremembe oz. dopolnitve razpisne dokumentacije, se bo njegova ponudba štela za neprimerno in bo izločena."

Z naročnikovo interpretacijo citiranih določil razpisne dokumentacije, na podlagi katerih je izločil vlagateljevo ponudbo, se ni mogoče strinjati. Pravilo, da bo naročnik izločil ponudbo, če bo ponudnik v svoji ponudbi navedel, da ponudbo posreduje na podlagi podatkov, ki niso bili posredovani v obliki pojasnila, spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije, je namreč vsebovano v točki 3.2 Navodil, katere naslov je "Oblikovanje ponudbene cene" in ki se v celoti nanaša na vprašanje oblikovanja in podajanja ponudbene cene. Ker je posledica navedbe informacije, ki ni bila posredovana v skladu z navodili razpisne dokumentacije, za ponudnika najstrožja, in sicer izločitev iz postopka oddaje javnega naročila, tega pravila ni mogoče z analogijo razširiti na druge dele ponudbene dokumentacije, ki se ne nanašajo na ponudbeno ceno. Zato pri presoji vprašanja, ali je naročnik upravičeno izločil vlagateljevo ponudbo kot nepopolno, ni bistveno, ali je vlagatelj podatek o amortizaciji pridobil na način, predpisan v razpisni dokumentaciji (vlagatelj in naročnik se sicer strinjata, da je vlagatelj podatek o amortizaciji pridobil na podlagi telefonskega razgovora, takšne vrste komunikacije pa naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel), temveč je bistveno, ali je podatek o amortizaciji v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kakorkoli povezan s podajanjem ponudbene cene.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik podatek o ponudbeni ceni zahteval v obrazcu 3.1 (Poglavje 3 - ponudba), in sicer v točki 1, kjer je bila ponudbena cena razčlenjena na predračunsko vrednost brez DDV, popust, ponudbeno vrednost s popustom in brez DDV, 20% DDV ter ponudbeno ceno skupaj z DDV. Podrobnejšo specifikacijo ponudbene cene je naročnik predvidel v Poglavju 10 "Ponudbeni predračun", kjer so morali ponudniki vpisati cene za naslednje postavke: projektna dokumentacija, dobava in montaža čistilne naprave, strojna oprema, elektroinstalacije za obratovanje objekta, krmiljenje, skupni znesek, komercialni popust, znesek 20% DDV ter skupno vrednost del. V ponudbenem predračunu je naročnik v opombi zapisal, da je ponudbena cena sestavljena po sistemu "ključ v roke in fiksna cena" in obsega vsa spremljajoča dela za nemoteno funkcioniranje čistilne naprave. Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je torej razvidno, da podatek o amortizaciji ni povezan z oblikovanjem in podajanjem ponudbene cene. Podatek o stopnji amortizacije so bili ponudniki dolžni vpisati v Poglavje 9 "Tehnični opis ponudbe", in sicer v specifikacijo obratovalnih stroškov čistilne naprave Belca, v katero so morali vpisati posamezne postavke obratovalnih stroškov, kot npr. porabo električne energije, odvoz in odlaganje blata, strošek dela ter znesek letne amortizacije. Iz razpisne dokumentacije je torej razvidno, da podatek o stopnji amortizacije ni bil del podajanja ponudbene cene, temveč je bil potreben za oceno obratovalnih stroškov, ki so jo bili ponudniki dolžni podati ločeno od ponudbene cene in ki na njeno oblikovanje tudi ni v ničemer vplivala. Naročnik torej ni določil, da bi morala biti stopnja ali znesek amortizacije vračunana v ponudbeno ceno, niti ni obratovalnih stroškov, katerih del je bila amortizacija, upošteval kot merila, na podlagi česar je mogoče sklepati, da je naročnik izračun obratovalnih stroškov zahteval zgolj informativno.

Ker iz razpisne dokumentacije ni razvidno, da bi bil podatek o stopnji amortizacije v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kakorkoli povezan s ponudbeno ceno, ni mogoče sprejeti stališča naročnika, ki je pravilo o izločitvi ponudbe zaradi nepravilno pridobljenih podatkov v zvezi z oblikovanjem ponudbene cene razširil še na podatke v zvezi s specifikacijo obratovalnih stroškov. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da (na kar opozarja že vlagatelj) je podatek o stopnji amortizacije podatek, ki je v domeni naročnika, ne pa ponudnikov, saj je naročnik tisti, ki mora (tudi ob upoštevanju relevantnih predpisov) določiti posamezne stopnje amortizacije za svoja sredstva. Zato je ravnanje vlagatelja, ki je ta podatek iskal pri naročniku, razumljivo, četudi ga ni zahteval na način, kot je bil predpisan v razpisni dokumentaciji (torej pisno, po faksu, elektronski pošti). Izločitev vlagatelja iz postopka oddaje javnega naročila je zato v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, poleg tega pa pomeni tudi sankcioniranje ponudnika, ki je ob pripravi ponudbe pridobil podatek, ki bi ga sicer moral ponudnikom posredovati že naročnik. Ob tem, ko je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo, pa tudi (niti v odločitvi o oddaji naročila niti v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo) ni pojasnil, na kakšen način bi lahko bil vlagatelj na podlagi pridobljenega podatka o stopnji amortizacije v prednosti pred ostalimi ponudniki oz. ali bi lahko bili zaradi vlagateljevega ravnanja ostali ponudniki v neenakopravnem položaju. Glede na to, da naročnik podatka o amortizaciji ni niti vključil v ponudbeno ceno niti ga ni kako drugače upošteval pri izbiri najugodnejše ponudbe, tudi sicer ni mogoče ugotoviti, da bi bil vlagatelj zaradi seznanitve s stopnjo amortizacije v ugodnejšem položaju v primerjavi z drugimi ponudniki.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage v razpisni dokumentaciji, ko je ponudbo vlagatelja zaradi pridobitve podatka o stopnji amortizacije označil za neprimerno oz. nepopolno ter jo izločil iz postopka, s čimer je ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2), v skladu s katerim mora naročnik iz postopka izločiti le tiste ponudbe, ki niso popolne.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe, ki se nanašajo na ocenjevanje vlagateljeve ponudbe.

V zvezi z ocenjevanjem vlagateljeve ponudbe na podlagi merila "mehansko čiščenje grobih delcev" Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik to merilo določil v 2. točki točke 4.2 Navodil, kjer je določil:

"Ponudnik bo prejel število točk na spodaj navedeni način:

TKI = 10 točk dobi ponudnik, če nudi mehanski filter, brez možnosti zagozditve trdih delcev, velikosti do 10mm;

TKI = 2 točki dobi ponudnik, če nudi mehanski filter, z možnostjo zagozditve trdih delcev, velikosti do 10mm;

TKI = 0 točk dobi ponudnik, če ne nudi mehanskega filtra, temveč preliv ali sifon;"

Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo, kljub temu, da jo je kasneje (sicer neupravičeno) označil za neprimerno oz. nepopolno, ocenil v skladu s merili, določenimi v razpisni dokumentaciji, pri čemer je v tabeli na strani 2 pri merilu "mehansko čiščenje grobih delcev" za vlagateljevo ponudbo označil, da zagotavlja mehanski filter brez možnosti zagozditve trdih delcev, velikosti do 10mm. Tudi na strani 3 odločitve o oddaji naročila je naročnik za vlagateljevo ponudbo pri obravnavanem merilu ugotovil, da zagotavlja mehanski filter brez možnosti zagozditve trdih delcev, velikosti do 10mm, zaradi česar ji je dodelil najvišje možno število točk pri tem merilu, in sicer 10, to število pa je vpisal tudi v tabelo na strani 5 odločitve o oddaji naročila. šele v nadaljevanju, na strani 6 odločitve o oddaji naročila, je naročnik ugotovil, da naj mehanski filter, ki ga ponuja vlagatelj, ne bi zagotavljal kriterija "brez možnosti zagozditve trdih delcev, velikosti do 10mm", saj naj bi bilo iz opisa principa mehanskega čiščenja razvidno, da predstavljeni način odstranjevanja trdnih delcev na dotoku ne omogoča samoočiščevalnega procesa, zaradi česar je vlagateljevi ponudbi po tem merilu dodelil le 2 točki.

Kot je razvidno iz vlagateljeve ponudbe, je ta v obrazcu 3.1 Ponudba potrdil, da ponuja mehanski filter brez možnosti zagozditve trdih delcev, velikosti do 10mm. Prav tako je vlagatelj pri opisu mehanskega čiščenja izrecno navedel, da čistilni jašek zagotavlja odstranjevanje večjih nečistoč brez možnosti zagozditve trdnih delcev, velikosti do 10mm. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima naročnik pravico in dolžnost, da preveri resničnost podatkov in navedb, ki jih vsebuje ponudbena dokumentacija. To izhaja tako iz prvega odstavka 77. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila, lahko pa že prej, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, kot tudi iz točke 4.1 Navodil, v kateri je naročnik med drugim zapisal:

"Pri pregledu ponudb se presojajo le tiste listine in navedbe, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji. Naročnica si pridržuje pravico, da pred oddajo naročila preveri resničnost ponudnikovih navedb oziroma izjav in predloženih listin ter zahteva pojasnila ali dodatna stvarna dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije."

Ker je naročnik med pregledom vlagateljeve ponudbe podvomil v navedbo, da ponujena tehnična rešitev izpolnjuje kriterij "mehanski filter, brez možnosti zagozditve trdih delcev, velikosti do 10mm", je vsekakor imel pravno podlago za to, da je vlagateljeve navedbe ustrezno preveril. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da pri tem ni ravnal v skladu z lastnim določilom iz zgoraj citirane točke 4.1 Navodil, kjer se je naročnik zavezal, da bo (od posameznega ponudnika) zahteval dodatna pojasnila ali dodatna stvarna dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev. Glede na dejstvo, da je vlagatelj v svoji ponudbi na dveh mestih izrecno navedel, da ponuja mehanski filter brez možnosti zagozditve trdih delcev, velikosti do 10mm, bi moral naročnik zato, še preden je vlagateljevo ponudbo ocenil z nižjim številom točk, zahtevati ustrezna pojasnila od vlagatelja in mu dati možnost, da dokaže, ali njegova tehnična rešitev dejansko izpolnjuje kriterij, katerega je naročnik ovrednotil z najvišjim možnim številom točk.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja tudi zoper ocenjevanje njegove ponudbe pri merilu "dostop do bazenov za čiščenje" oz. "praznjenje rezervoarjev". Navedeno merilo je naročnik določil v 3. točki točke 4.2 Navodil, kjer je zapisal:

"Ponudnik bo prejel število točk na spodaj navedeni način:

TPR = 10 točk dobi ponudnik, če nudi fiksno instalacijo priključkov za odvoz blatne gošče, sprejemna prečna sila do 30 kg;

TPR = 5 točk dobi ponudnik, če nudi fiksno instalacijo priključkov za odvoz blatne gošče, sprejemna prečna sila do 15 kg,;

TPR = 2 točki dobi ponudnik, če nudi čiščenje preko dostopnih odprtin;

TPR = 0 točk dobi ponudnik, če nudi čiščenje preko dostopnih odprtin, ki je manjše od števila prekatov;".

Kot je razvidno iz vlagateljeve ponudbe, je ta v obrazcu 3.1 Ponudba navedel, da zagotavlja praznjenje rezervoarjev tako s fiksno instalacijo priključkov za odvoz blatne gošče, sprejemna prečna sila do 30 kg, kot tudi s čiščenjem preko dostopnih odprtin. Enako izhaja tudi iz tabele na strani 2 odločitve o oddaji naročila, v kateri je naročnik za vlagateljevo ponudbo pri tem merilu označil obe navedeni možnosti. Pri obrazložitvi ocenjevanja (stran 4 odločitve o oddaji naročila) pa je naročnik navedel, da je vlagatelju pri tem merilu dodelil 2 točki, in sicer z naslednjo obrazložitvijo:

"Regeneracija, d.o.o.
Nudi fiksno instalacijo priključkov za odvoz blatne gošče, sprejemna prečna sila do 30 kg in čiščenje preko dostopnih odprtin. Iz opisa načina ocenjevanja ponudb, navedenega v Poglavju 2 Razpisne dokumentacije, je jasno razvidno (skupno največje možno število točk po merilih znaša 100 točk), da mora ponudnik navesti eno izmed naštetih opcij in ne dveh, zato se ponudniku po tem kriteriju priznata 2 točki."

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, kolikšno je najvišje število točk pri tem merilu, saj vlagatelj zatrjuje, da bi se morale točke v primeru zagotavljanja več možnih načinov praznjenja rezervoarjev seštevati, medtem ko naročnik nasprotno zatrjuje, da to glede na razpisno dokumentacijo ni mogoče. Po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče sprejeti vlagateljevega stališča, po katerem bi bil dolžan naročnik v primeru, ko ponudnik navede več različnih načinov praznjenja rezervoarjev, točke seštevati. Tak način točkovanja namreč iz razpisne dokumentacije ne izhaja. Nasprotno, naročnik je v točki 4.2 Navodil, v kateri je opisal in ovrednotil merila ter določil način točkovanja, jasno zapisal, da je skupno najvišje možno število točk 100, kar predstavlja tudi seštevek najvišjih možnih točk pri posameznih merilih. Iz tega izhaja, da ponudnik pri posameznem merilu ne more prejeti več, kot znaša najvišje možno število točk, oz. da lahko prejme določeno število točk samo za posamezno funkcionalnost čistilne naprave, tudi v primeru, če jih sicer zagotavlja več.

Vendar pa zgoraj navedeno ne pojasnjuje ravnanja naročnika, ki je vlagateljevo ponudbo pri merilu "dostop do bazenov za čiščenje" ocenil le z dvema točkama. Naročnik namreč sam priznava, da vlagatelj pri tem merilu zagotavlja fiksno instalacijo priključkov za odvoz blatne gošče, sprejemna prečna sila do 30 kg, kar je funkcionalnost, ki jo je naročnik v razpisni dokumentaciji ovrednotil z najvišjim številom točk. Če je po eni strani glede na določilo točke 4.2 Navodil mogoče sprejeti razlago naročnika, da točk pri posameznem merilu ni mogoče seštevati, pa po drugi strani ni jasno, zakaj je naročnik vlagatelju ob zagotavljanju dveh različnih funkcionalnosti, ki sta bili v razpisni dokumentaciji ovrednoteni z različnim številom točk, dodelil manjše število točk oz. je ocenil le tisto funkcionalnost, ki je ovrednotena z dvema točkama. Mogoče je sklepati, da je zagotavljanje več različnih možnih načinov praznjenja rezervoarjev prednost ponudbe in ne njena slabost. Tega, da bi bilo zagotavljanje več možnih načinov praznjenja rezervoarjev slabost ponudbe, ki bi utemeljevala dodelitev nižjega števila točk, tudi naročnik nikjer ne zatrjuje. Zato po mnenju Državne revizijske komisije v razpisni dokumentaciji ni najti podlage za dodelitev nižjega števila točk ponudbi, ki zagotavlja tako najvišje ovrednoteno funkcionalnost kot tudi funkcionalnost, ki jo je naročnik ovrednotil z nižjim številom točk.

Ker naročnik ni imel podlage v razpisni dokumentaciji, ko je v vlagateljevi ponudbi kljub zagotavljanju dveh funkcionalnosti ocenjeval le tisto, ki je bila ovrednotena z nižjim številom točk, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s tem ravnal v nasprotju s petim odstavkom 48. člena ZJN2, ki določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, in na način, kot je bil opisan v razpisni dokumentaciji.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" z dne 2.10.2009.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povračilo naslednjih stroškov: 1.400,00 EUR za revizijsko takso, 942,00 EUR za revizijo po tarifni številki 3210, 20,00 EUR za materialne stroške, 20% DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) ter določili 6. dela Tarife, ki je priloga tega zakona, vlagatelju kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo: takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 1.400,00 EUR, za zastopanje vlagatelja v revizijskem postopku - nagrado v višini 800,00 EUR, 20,00 EUR za materialne stroške. Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 2.220,00 EUR. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 7.12.2009

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Komunala Kranjska gora, d.o.o., Spodnje Rute 50, 4282 Gozd Martuljek
- Odvetnik Danilo Grilj, Železna cesta 8a, 1000 Ljubljana
- Dr. Duhovnik, d.o.o., Seničnica 17b, 1215 Medvode
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran