Na vsebino
EN

018-248/2009 Srednja elektro-računalniška šola Maribor

Številka: 018-248/2009-5
Datum sprejema: 16. 11. 2009

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter članic Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v zvezi s postopkom revizije postopka izbire dobavitelja toplih malic dijakov, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja šolska prehrana, d. o. o., Gosposvetska cesta 84, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Srednja elektro-računalniška šola Maribor, Smetanova ulica 6, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 16. 11. 2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802, sklic 11 16110-7111290-01824809, pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 700 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Sodelujoči ponudniki v postopku izbire dobavitelja toplih malic dijakov so bili z "Obvestilom o izbiri dobavitelja dijaških toplih malic" št. 43011-2/2009 z dne 8. 7. 2009 obveščeni, da je naročnik izbral ponudbo ponudnika Sodexho prehrana in storitve, d. o. o., Železna cesta 16, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 28. 7. 2009 ter predlagal razveljavitev odločitve o izbiri ponudnika in "posredno" celotnega postopka izbire. Vlagatelj naročniku očita, da ga je o odločitvi o izbiri ponudbe obvestil po elektronski pošti, ki je ni zastopnik varno elektronsko podpisal, hkrati pa tudi še ni prejel odločitve po pošti, kot je bil način vročanja predviden "v dopisu". Vlagatelj tudi ugotavlja, da dokumenta (tj. odločitve) ni podpisala odgovorna oseba (predstojnik zavoda), ampak člani komisije, podelitev takega pooblastila komisiji pa ni nikjer razvidna iz dokumentacije, zato je odločitev nična. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik določil napačen postopek oddaje javnega naročila, kar pomeni kršitev 7., 8. in 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), kršitev pa ni mogel prej uveljavljati, ker je bila dokumentacija tako skopa, da ni mogel vedeti, da naročnik oddaja javno naročilo. Zaradi obstoja konkurence pri konkretni nabavi, saj je naročnik želel pridobiti več ponudb in jih tudi več prejel, pa vlagatelj zatrjuje, da naročnik ne bi smel oddajati javnega naročila po 20. členu ZJN-2. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik kršil pravila glede "sestave odločitve o oddaji javnega naročila", ker v izpodbijanem sklepu ni natančno obrazložil, kako je komisija ocenjevala predstavitev vzorčnih obrokov in kdo od ponudnikov je bil pri samem postopku najuspešnejši, ni pa tudi nikjer zapisano, da je komisija vodila zapisnik, zaradi česar vlagatelj ne more preveriti, kakšne so bile ocene komisije glede predstavitve vzorčnih obrokov. Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik "ne izpolnjuje vseh zahtevanih referenc", saj dogodek, o katerem je poročal časopis v juliju 2003, "jasno kaže na negativno referenco izbranega ponudnika".

Naročnik je s sklepom št. 430-1/2009-3 z dne 11. 8. 2009 zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen. Vlagatelj je vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-197/2009-12 z dne 15. 9. 2009 ugodila. Naročnik je s sklepom št. 430-1/2009-11 z dne 1. 10. 2009 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in pojasnil, da oddaja storitev iz seznama storitev B, navaja, katero dokumentacijo je pripravil in dal na voljo ponudnikom, ugotavlja, da vlagatelj ni zahteval dodatnih pojasnil, sicer pa je prekludiran (šesti odstavek 12. člena ZRPJN), zatrjuje, da je komisija imela predstojnikovo pooblastilo, da posameznih dokumentov ni bil dolžan dati vlagatelju ob vročanju "Obvestila o izbiri dobavitelja dijaških toplih malic" št. 43011-2/2009 z dne 8. 7. 2009, da je preveril, da izbrani ponudnik nima negativnih referenc, vlagatelju pa je v izpodbijani odločitvi pojasnil prednosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z dopisom z dne 12. 10. 2009 naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 16. 10. 2009 in 2. 11. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz vpogleda v spisno dokumentacijo izhaja, da naročnik zbira ponudbe za izvajanje (vsaj pretežno) storitev iz seznama storitev B, kategorija 17 (storitve hotelov in restavracij), zaradi česar je glede na 20. člen ZJN-2 uporaba določb ZJN-2 omiljena. Naročnik je pri oddaji javnih naročil za storitve iz seznama storitev B zavezan upoštevati določbe ZJN-2, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestila o oddaji (ne pa objavi) naročila (drugi oziroma tretji odstavek 20. člena ZJN-2). Četudi je naročnik želel pridobiti več ponudb in jih je tudi več pridobil, pa tudi primerjal, iz česar izhaja, da glede predmeta nabave obstaja konkurenca, kot to zatrjuje vlagatelj, pa to ne more spremeniti tega, da javna naročila storitev predstavljajo tista javna naročila, katerih predmet je izvajanje ene ali več storitev iz seznama storitev (9. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), seznam storitev pa je razdeljen na kategoriji storitev A in B. Če se ZJN-2 za oddajo javnih naročil storitev iz seznama storitev A uporablja polno (prvi odstavek 20. člena ZJN-2), pa to ne velja za oddajo javnih naročil storitev iz seznama storitev B. Storitve hotelov in restavracij (in s tem povezane storitve v zvezi s prehrano) pa niso vključene med javna naročila storitev iz seznama storitev A.

Naročnik zato ne more kršiti določb ZJN-2, ki urejajo vrste postopkov javnega naročanja oziroma njihovo izbiro (24. člen ZJN-2). Vlagateljeve navedbe v zvezi z izbiro postopka javnega naročanja in dejstvom, da postopek javnega naročanja ni bil naveden v razpoložljivi dokumentaciji so torej neutemeljene. Zaradi pravil iz drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena ZJN-2 so neutemeljene tudi druge vlagateljeve navedbe, s katerimi zatrjuje kršitve ZJN-2.

Vlagatelj utemeljuje svojo neseznanjenost s podatki, relevantnimi za zadevo, z argumentom, da je "[e]dini dokument, ki ga je naročnik pripravil za izbiro najugodnejšega ponudnika v predmetnem javnem naročilu je bilo povabilo k oddaje ponudbe â?? z dne 24.6.2009". Vendar vlagatelj ne uspe prepričati Državne revizijske komisije, saj iz njegove ponudbe izhaja, da je vlagatelj npr. izpolnil in predložil obrazca OBR-2 in OBR-3 v identični vsebini, kot sta bila ta obrazca določena v prilogi Navodil za izdelavo ponudbe št. 43011-2/2009 z dne 24. 6. 2009, in da v ponudbi navaja podatke, ki jih ne vsebuje povabilo z dne 24. 6. 2009, ampak jih vsebujejo ta navodila (npr. natančno opredeljeno časovno obdobje za tri termine delitve obrokov; navedba, da se bodo obroki delili v treh terminih; navedba primerov bolezni zaradi zagotavljanja dietnih obrokov). Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da se je vlagatelj seznanil tudi z Navodili za izdelavo ponudbe št. 43011-2/2009 z dne 24. 6. 2009 (kot njihov podpisnik je naveden predstojnik naročnika; iz prejete dokumentacije pa tudi izhaja, da jih je ta podpisal). Morebitno pravno varstvo zoper razpisno dokumentacijo bi moral vlagatelj uveljavljati pred nastopom prekluzije iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN. Glede na predhodne ugotovitve pa je mogoče tudi zaključiti, da se je vlagatelj seznanil z zadnjim odstavkom 5. točke teh navodil, v katerem je določeno, da bo ponudnika izbrala komisija, ki jo je imenoval direktor in v kateri je tudi predstavnik dijakov. Vlagatelj izpostavlja le golo dejstvo o tem, kdo je podpisnik odločitve o izbiri, vendar spregleda, da iz 49. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007 - ZOFVI-UPB5 s spr.) izhaja pravna podlaga, da ravnatelj pooblasti določene osebe za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti. Direktor zavoda (tj. naročnika) je eden od organov zavoda (IX. člen Sklepa o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda ''Srednja elektro-računalniška šola Maribor''; št. 622-02/98-64 z dne 6. 1. 2000, sprejela pa ga je Vlada RS) in je hkrati ravnatelj (XVII. člen tega sklepa Vlade RS), ima pa tudi po tem sklepu Vlade RS možnost prenesti pooblastilo (drugi odstavek XVII. člena).

Čeprav je vlagatelj zatrjeval, da je odločitev o izbiri nična, ji je vsebinsko oporekal. Ne glede na to, da vlagatelj zaradi pravil iz drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena ZJN-2 neutemeljeno uveljavlja kršitev 79. člena ZJN-2 zaradi načina prenosa "Obvestila o izbiri dobavitelja dijaških toplih malic" št. 43011-2/2009 z dne 8. 7. 2009, pa ni sporno, da se je vlagatelj z elektronsko pošto, ki je prispela (po eni izmed zaposlenih pri naročniku) od naročnika (kar vlagatelju sploh ni sporno; npr. str. 3 zahtevka za revizijo: "â?? dokument, ki je prišel od naročnika preko e pošte â??"), seznanil in da je njena vsebina jasna - vlagateljeva ponudba ni bila izbrana, saj je bila izbrana ponudba drugega sodelujočega ponudnika. Že iz same elektronske pošte je razvidno, da pošiljateljica tudi ni tista oseba, ki je sprejela odločitev o izbiri, ampak je pošiljateljica tista oseba pri naročniku, ki po elektronski poti posreduje odločitev o izbiri vlagatelju. Čeprav je v priponki v formatu pdf posnetek odločitve (ko se odpre to priponko, je mogoče ugotoviti, da je bil narejen barvni posnetek "Obvestila o izbiri dobavitelja dijaških toplih malic" št. 43011-2/2009 z dne 8. 7. 2009, ki je podpisan po članih komisije, na njem pa je odtisnjen tudi naročnikov žig), pa je bil z njenim prenosom dosežen namen obveščanja - seznaniti vlagatelja s sprejeto odločitvijo.

Zaradi upoštevanja pravil iz drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena ZJN-2 tudi niso podane zatrjevane kršitve glede "sestave odločitve o oddaji javnega naročila" (str. 6 zahtevka za revizijo). Čeprav bi bile zaradi pravil iz specialne zakonodaje [Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane (Uradni list RS, št. 45/2009; v nadaljevanju: ZSDijP) in Pravilnik o subvencioniranju dijaške prehrane - dnevnega toplega obroka (Uradni list RS, št. 62/2009), katerega sprejem zahteva ZSDijP] lahko relevantne navedbe o ocenjevanju ponudb (prim. št. 018-246/2009), pa takih navedb vlagatelj ni postavil, saj so vlagateljeve navedbe usmerjene v vprašanja glede oblike odločitve in (ne)zadostnosti njene obrazložitve.

Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da je v pravu javnega naročanja treba razlikovati med merili in pogoji, pri čemer zaradi neizpolnjevanja meril, ponudbe ni mogoče izločiti, ker merila nimajo izključujočega učinka na ponudbo. Tak učinek imajo namreč pogoji. Če pa neko dejstvo ni bilo določeno kot pogoj, ponudbe zaradi njegovega neizpolnjevanja ni mogoče izločiti.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, ga je na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 16. 11. 2009

Predsednica senata
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Srednja elektro-računalniška šola Maribor, Smetanova ulica 6, 2000 Maribor,
- šolska prehrana, d. o. o., Gosposvetska cesta 84, 2000 Maribor,
- Sodexho prehrana in storitve, d. o. o., Železna cesta 16, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran