018-267/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-267/2009-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članice mag. Nataše Jeršič in predsednice Vesne Cukrov kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila za redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav na DC v Republiki Sloveniji - sklopi 2NG, 3KP in 5LJ po pritožbi, ki sta jo vložila skupna ponudnika Inpen, d. o. o., Sedejeva ulica 6, Nova Gorica in Zides, d. o. o., Goriška cesta 3, Vipava (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 17. 11. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Pritožba se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav na DC v Republiki Sloveniji (objava 18. 6. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN4885/2009 in 19. 6. 2009 v Uradnem listu Evropskih skupnosti pod št. objave 2009/S 116-168093) s tremi "Odločitvami o oddaji javnega naročila" št. 43001-108/2009 z dne 14. 9. 2009 (posamično za sklope 2NG, 3KP in 5LJ) sodelujoče ponudnike obvestil, da je javno naročilo v teh sklopih oddal ponudniku Javna razsvetljava, d. d., Litijska cesta 263, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper te odločitve je vlagatelj (po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila št. 43001-108/2009 z dne 21. 9. 2009 in vpogledu v ponudbe - zapisnik št. 43001-108/2009 z dne 24. 9. 2009) vložil zahtevek za revizijo z dne 19. 10. 2009, ki ga je naročnik s sklepom št. 43001-108/2009/59 z dne 27. 10. 2009 zavrgel, saj da ga ni vložila aktivno legitimirana oseba, kot to določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN, ker vlagatelj ni izkazal ne interesa za dodelitev naročila ne realne stopnje verjetnosti nastanka škode, saj bi kljub izločitvi ponudbe izbranega ponudnika naročniku kot popolna ostala še ena ponudba.

Državna revizijska komisija je 9. 11. 2009 prejela pritožbo z dne 6. 11. 2009, s katero vlagatelj oporeka naročnikovi odločitvi in navaja, da je vlagatelj izkazal interes, saj je ponudil najnižje cene, naročnik pa naj bi sicer tudi ugotovil, da vlagatelj izkazuje interes, hkrati pa navaja, da je naročnik zaradi preferiranja izbral nepopolno ponudbo, vlagatelju pa zaradi že sklenjenih pravnih poslov za namen izvajanja del in izgubljenega dobička, do katerega bi bil glede na ponujene cene drugih ponudnikov pri ponovljenem postopku deležen, lahko nastane škoda. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik zapisal, da je prejel "še tretjo popolno ponudbo", vendar tega pri vpogledu v dokumentacijo ni zaznal, saj mu je "bila predočena dokumentacija iz katere je izhajalo, da je ponudnik [očitno naročnik; op. Državne revizijske komisije] prejel samo eno popolno ponudbo, to je ponudbo izbranega ponudnika".

Državna revizijska komisija je 16. 11. 2009 in 17. 11. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

Po prejemu in pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija pritožbi ni ugodila, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je vlagatelj uspel izkazati aktivno legitimacijo, kot jo določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN.

Prvi odstavek 9. člena ZRPJN zahteva, da mora vlagatelj izkazati kumulativno (tj. skupno) dva elementa aktivne legitimacije, da bi bilo mogoče zahtevek za revizijo presojati meritorno (vsebinsko): 1. interes za dodelitev naročila in 2. škodo oziroma možnost nastanka škode. Če vlagatelj ne uspe izkazati že enega izmed elementov aktivne legitimacije, naročnik zahtevek za revizijo zavrže na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN. Zoper tako odločitev lahko vlagatelj v treh dneh od njenega prejema vloži pritožbo (drugi odstavek 13. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v sklopih 2NG, 3KP in 5LJ prejel tri ponudbe (gl. "Zapisnik o javnem odpiranju ponudb" št. 43001-108/2009 z dne 17. 7. 2009). Pred sprejemom odločitve o oddaji naročila po vsakem izmed sklopov je naročnik za vsakega izmed sklopov pripravil "Poročilo o oddaji naročila po sklopih" (vsi št. 43001-108/2009 z dne 24. 8. 2009), iz katerih je razvidno, da je vlagateljevo ponudbo pri vsakem sklopu zavrnil kot neprimerno, ponudbo tretjega sodelujočega ponudnika je zavrnil zaradi "višje ponudbene cene", ne pa zaradi "neizpolnjevanja pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije" (gl. uvodno poved točke 5.1 tega poročila), izbranega ponudnika pa je označil kot najugodnejšega. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj glede na vpogled v dokumentacijo pri naročniku zmotno navaja, da je naročnik označil, da je zgolj ponudba izbranega ponudnika popolna. Namreč, naročnik ponudbe tretjega sodelujočega ponudnika ni izločil (v smislu prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), ampak je glede na postavljeno merilo najnižja cena (točka IV.2.1 obvestila o naročilu; točka 3.2, str. 11 razpisne dokumentacije) zanjo ugotovil, da je "manj ugodna" (gl. uvodno poved točke 5.1 tega poročila), saj je ta tretji ponudnik ponudil izvedbo storitev po še višjih cenah, kot je to storil izbrani ponudnik (vendar je ni označil za nesprejemljivo v pomenu iz 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Zato je naročnik to ponudbo zavrnil. Zavrnitev ponudbe tretjega sodelujočega ponudnika pomeni le to, da je to ponudbo naročnik slabše ocenil po postavljenem merilu. Naročnikova odločitev o izbiri ene izmed predloženih ponudb namreč po naravi stvari hkrati pomeni, da naročnik ne izbere katere izmed drugih predloženih ponudb (bodisi ker je ponudbo izločil kot nepopolno na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 bodisi ker je za neko popolno ponudbo ugotovil, da je po merilih manj ugodna od izbrane ponudbe). Naročnikova navedba, da je za sklope 2NG, 3KP in 5LJ "prejel â?? še tretjo ponudbo, ki je bila prav tako ocenjena kot popolna" (str. 2 sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo) tako po vsebini kot kontekstu, v katerem je bila uporabljena, le pojasnjuje, da je naročnik kot popolno označil še eno ponudbo poleg ponudbe izbranega ponudnika. Zato Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam, s katerimi prikazuje različnost naročnikovih stališč glede popolnosti ponudb, ni sledila.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izpodbijal naročnikove odločitve o izločitvi svoje ponudbe, saj je izpodbijal samo naročnikovo odločitev o izbiri ponudbe izbranega ponudnika. Vendar bi v primeru, da bi vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno v pomenu iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in jo izbral kot najugodnejšo, naročnik razpolagal s še eno popolno ponudbo, in sicer ponudbo tretjega sodelujočega ponudnika. Vlagateljev položaj se v postopku oddaje javnega naročila torej ne bi mogel izboljšati. Zato Državna revizijska komisija tudi ocenjuje, da je naročnikov zaključek, da vlagatelj ni uspel izkazati drugega elementa aktivne legitimacije (tj. elementa, ki se nanaša na škodo oziroma možnost nastanka škode), utemeljen. Na drugačen zaključek ne more vplivati vlagateljevo stališče, da "predmetnega postopka ni mogoče sanirati na drugačen način kot z razveljavitvijo postopka oddaje javnega naročila v celoti" in s tem povezani predlogi po kasatoričnem ravnanju (str. 3 zahtevka za revizijo), saj bi za sanacijo zatrjevanih naročnikovih kršitev s ponudbo izbranega ponudnika (v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo) zadoščala že razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Ob taki ugotovitvi se Državna revizijska komisija ni spuščala še v ugotavljanje, ali je vlagatelj izkazal tudi interes za dodelitev naročila, ki je še eden izmed elementov aktivne legitimacije po prvem odstavku 9. člena ZRPJN, saj bi tudi v primeru, da bi ugotovila, da ga je izkazal, to ne moglo spremeniti odločitve. Namreč, ne bi bila kumulativno izkazana oba elementa.

Ker je Državna revizijska komisija zaključila, da pritožba ni utemeljena, jo je na podlagi druge alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (22. člen ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 17. 11. 2009

Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- Inpen, d. o. o., Sedejeva ulica 6, 5000 Nova Gorica,
- Zides, d. o. o., Goriška cesta 3, 5271 Vipava,
- Javna razsvetljava, d. d., Litijska cesta 263, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.