018-257/2009 Statistični urad Republike Slovenije

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata in članov Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana in Vide Kostanjevec, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izvedba terenskega dela statističnega raziskovanja Popis kmetijskih gospodarstev v letu 2010", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu: 1. DIGI DATA, d.o.o., Opekarska 11, Ljubljana, 2. LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD, d.d., Verovškova 64, Ljubljana in 3. GEODETSKI ZAVOD CELJE, d.o.o., Ulica XIV. divizije 10, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE, Vožarski pot 12, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 10. 11. 2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 15. 10. 2009, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izidu javnega naročila, vsebovana v Odločitvi o izidu javnega naročila, izdani dne 25. 9. 2009, pod št. 430-39/2009-36.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se ugodi. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške v višini 5.000,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 1. 7. 2009 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izvedba terenskega dela statističnega raziskovanja Popis kmetijskih gospodarstev v letu 2010". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 31. 7. 2009, pod št. objave JN6205/2009 in v Uradnem listu EU dne 1. 8. 2009, pod št. objave 2009/S 146-214376.

Naročnik je dne 25. 9. 2009, pod št. 430-39/2009-36 izdal Odločitev o izidu javnega naročila, s katero je odločil, da ne izbere nobenega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 2. 10. 2009, naročniku podal opozorilo v zvezi z odločitvijo in zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o izidu naročila.

Naročnik je dne 5. 10. 2009, pod št. 430-39/2009-45 izdal odgovor na zahtevo vlagatelja za dodatno obrazložitev odločitve o izidu naročila.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 15. 10. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal sprejem nove odločitve o oddaji naročila, s katero bo naročnik njegovo ponudbo pripoznal kot popolno ter jo izbral kot najugodnejšo, oziroma bo naročnik vlagatelja povabil k pogajanjem v primeru, da bo njegova ponudba sicer primerna, vendar nesprejemljiva. Vlagatelj je zatrjeval, da je njegova ponudba primerna in skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je v ponudbi jasno navedel, da je preučil razpisno dokumentacijo v delu Specifikacije in zahteve naročnika za sklope 1 - 4, podane v razpisni dokumentaciji v datotekah POP_KME_15 - Specifikacije in zahteve1.doc, POP_KME_15.1 - Seznam spremenljivk in kontrol.xls in obrazložitve, podane v zapisniku s sestanka s potencialnimi ponudniki. Vlagatelj je v ponudbi tudi navedel, da se zavezuje k sprejemu vseh zahtev naročnika ter k izvedbi v dokumentaciji opredeljenih storitev na način in v rokih, kot je bilo zahtevano. Vlagatelj je ponudbi predložil parafirano specifikacijo, ki je bila del razpisne dokumentacije. Naročnik ni v ničemer zahteval že izdelanih rešitev, zato vlagatelj v ponudbi ni mogel predložiti specifikacij za rešitve, ki še ne obstajajo. Dejstvo je, da je naročnik postavil določene zahteve, ki so jih morali ponudniki tudi ponuditi, kar pa je vlagatelj s svojo ponudbo tudi storil. Ker je ponudba sestavljena iz same zaveze in predloženih dokumentov, v smislu obligacijskega prava predstavlja popolno ponudbo, saj iz nje izhajajo vse bistvene sestavine pravnega posla, ki so vsebinsko identične zahtevanim sestavinam s strani naročnika. Zato je napačno tolmačenje naročnika, da vlagatelj s tem, ko se je v svoji ponudbi skliceval zgolj na zahteve iz razpisne dokumentacije, ni ponudil tistega, kar se je od njega pričakovalo. Kolikor bi upoštevali stališče naročnika, da bi vlagatelj moral v ponudbi navesti podrobnejši opis ponujenih opredelitev, bi naročnik s tem prišel sam s sabo v nasprotje, saj takšno stališče pomeni, da je razpisna dokumentacija nepopolna in ne zagotavlja prave podlage za izbiro ustrezne pogodbe. Predmet naročila ni obstoječa rešitev, ampak gre za naročilo rešitve, ki bo izdelana po meri, zaradi česar od ponudnikov ni pričakovati, da bodo v celoti predstavili posamezne elemente teh rešitev vnaprej. še zlasti ne zato, ker v razpisni dokumentaciji ni bilo nikjer opredeljeno, da bi se posamezne rešitve rangirale glede na njihovo kvaliteto, kar pomeni, da kakršenkoli podrobnejši opis ni bil relevanten. Naročnik je tako za strojno opremo, ki jo bo ponudnik uporabil, sam navedel, da mora opis vsebovati vse karakteristike ponujene opreme, ki jih naročnik tudi primeroma našteva ter doda, da mora vsebovati tudi ostale ključne lastnosti. Vlagatelj opozarja, da je za karakteristike, ki so pomembne za presojo ustreznosti, šteti tiste, ki jih je kot pomembne izpostavil tudi sam naročnik v točki 15.2 Strojna oprema, v kateri je opise razdelil na prenosnike in strežnik. Vse pomembne karakteristike je vlagatelj v ponudbi navedel, saj je potrdil, da bo uporabljena oprema izpolnjevala vse te zahteve. Glede programske opreme je vlagatelj navedel, da je naročnik zahteval opredelitev osnovnih karakteristik aplikacij, ki jih je vlagatelj v svoji ponudbi natančno opredelil, saj je kot prilogo in sestavni del ponudbe priložil zahteve naročnika in se zavezal, da bodo imele aplikacije natančno takšne lastnosti. V zvezi z organizacijo in kadrovsko strukturo projekta vlagatelj opozarja na dejstvo, da je v svoji ponudbi kolikor je bilo mogoče natančno opredelil projekt, pri čemer je potrdil terminski plan, ki je bil tako ali tako že predpisan s strani naročnika, potrdil pa je tudi, da bo pripravil organizacijsko in kadrovsko strukturo projekta v skladu z zahtevami. Podrobnejša opredelitev po mnenju vlagatelja ni bila zahtevana, saj je naročnik v obrazcu OBR-C Predračun na strani 3 pod točko 1. sam opredelil kot posebno postavko "Priprava organizacijske strukture projekta", kar kaže na to, da je pričakoval od ponudnikov, da bodo takšen dokument pripravili naknadno. Enako velja za izbor kadra, za katerega je naročnik na istem mestu pod točko 2. opredelil posebno postavko, kar kaže na to, da bo treba kader šele izbrati in ne imeti določenega že ob sami oddaji ponudbe. Vlagatelj še opozarja, da gre po vsebini za takšen posel, za katerega bo sklenjena podjemna pogodba, katere temeljna značilnost je ravno v tem, da izvajalec odgovarja za rezultat, zaradi česar je dolžan uporabiti ustrezne strokovno utemeljene metode in izvesti posel v skladu s standardi. Na to kaže vrsta vsebinskih kazalcev v razpisni dokumentaciji, saj ta temelji na vsebinskih zahtevah (rezultat, roki), ne opredeljuje pa načina, kako priti do rezultata v postavljenem roku.

Naročnik je s sklepom zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi sklepa je navedel, da vlagatelj ni izpolnil zahtev iz točke 12.2.3 razpisne dokumentacije, ker ni priložil izpolnjene dokumentacije. V točki 12.2.3.1 Strojna oprema je bilo navedeno, da mora dokumentacija vsebovati vse karakteristike ponujene opreme, oziroma podrobne opise z vsemi tehničnimi, performančnimi in drugimi ključnimi lastnosti. Za sestavne dele, ki ne bodo opredeljeni na specifikaciji, bo naročnik domneval, da niso ponujeni. V točki 12.2.3.2 programska oprema je navedeno, da mora dokumentacija vsebovati osnovne karakteristike aplikacij. Pod točko 12.2.3.3 Organizacijska in kadrovska struktura projekta pa je navedeno, da mora dokumentacija temeljiti predvsem na zahtevah iz točke 15.4.1 Organizacijska struktura projekta, točke 15.4.2 Terminski plan projekta ter prve in druge alineje točke 15.4.4 Kadri. V točki 12.1 Urejenost dokumentacije je med drugim navedeno, da ponudbo sestavljajo v celoti izpolnjeni dokumenti ter izpolnjena in parafirana dokumentacija glede na vsebinske zahteve naročnika: strojna oprema, programska oprema, organizacijska in kadrovska struktura projekta. Slednje pomeni, da ponudba ne more vsebovati le parafirane kopije razpisne dokumentacije, temveč bi morala vsebovati s strani ponudnika ponujene opredelitve. Takšne zahteve so razvidne tudi iz dokumenta razpisne dokumentacije 15. Specifikacije in zahteve naročnika, točke 15.4.1, drugi odstavek, kjer je naročnik izrecno navedel, da mora ponudnik v ponudbi pri organizacijski strukturi še posebej opredeliti organizacijo terenskega dela, ki vključuje usposabljanje izvajalcev popisa, izvedbo terenskega dela, nadzor nad delom na terenu in ravnanje ob nepredvidenih dogodkih ter organizacijo zagotavljanja stalne pomoči izvajalcem popisa. Prostorsko mora opredeliti število ter lokacije (občina, naselje) izvajanja usposabljanja, število ter sedež (občina, naselje) posameznega organizacijskega območja s pripadajočimi enotami (občinami), v kolikor se ponudnik za to odloči ter lokacijo (občina, naselje) centra za stalno pomoč izvajalcem popisa. Vlagatelj v svoji ponudbi slednjega ni opredelil.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 24. 10. 2009, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 27. 10. 2009, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka predmetnega javnega naročila.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo, katerega predmet je razpisal v štirih sklopih (1. Strojna oprema, 2. Programska oprema, 3. Organizacija in izvedba terenskega dela popisa, 4. Drugo blago oziroma storitve) izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel štiri pravočasne ponudbe, katere je vse izločil kot nepopolne, in sicer ponudbo vlagatelja kot neprimerno, preostale ponudbe pa kot nesprejemljive. Slednje izhaja tudi iz Enotnega obrazca za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 10. 9. 2009 in Odločitve o izidu javnega naročila, z dne 25. 9. 2009.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot neprimerno. Kot izhaja iz odločitve o izidu javnega naročila z dne 25. 9. 2009 in dodatne obrazložitve odločitve o izidu javnega naročila, je naročnik ocenil, da vlagateljeva ponudba ni izpolnila zahteve iz točke 12.2.3 Vsebinska dokumentacija povabila za oddajo javnega naročila, ker naj bi vlagatelj v tem delu priložil le parafirano fotokopijo naročnikove razpisne dokumentacije.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je treba presojati z vidika 16. in 20. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 ter 1. odstavka 80. člena ZJN-2. Tako določba 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Določba 20. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb, in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti. Popolna ponudba pa mora izpolnjevati tudi vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v zvezi s ponudbeno dokumentacijo, ki jo je naročnik zahteval od ponudnikov v okviru vsebine predmeta javnega naročila, po vpogledu v razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo ugotovila, da je naročnik podal naslednje zahteve:

- v točki 7. Skladnost ponudbe s specifikacijami: "Ponudniki morajo oddati ponudbo v skladu s specifikacijami in zahtevami naročnika, ki so del razpisne dokumentacije. Strojna oprema mora imeti v vseh pogledih enake ali boljše elemente in karakteristike, kot so predpisane. Ponudbe, ki ne bo usklajena s specifikacijami in navodili naročnika, bo naročnik kot neprimerno zavrnil."
- v točki 12.1 Urejenost dokumentacije: "Ponudbo sestavljajo v celoti izpolnjeni dokumenti, zloženi in zaradi preglednosti po možnosti ločeni s pregradami, v naslednjem vrstnem redu: â?? 9. izpolnjena in parafirana dokumentacija glede na vsebinske zahteve naročnika: 9.1 Strojna oprema, 9.2 Programska oprema, 9.3 Organizacijska in kadrovska struktura projekta."
- v točki 12.2 Navodila za izpolnjevanje posameznih obrazcev, podtočki 12.2.3 Vsebinska dokumentacija: "12.2.3.1 Strojna oprema: Dokumentacija mora vsebovati vse karakteristike ponujene opreme oz. podrobne opise z vsemi potrebnimi tehničnimi, performančnimi in drugimi ključnimi lastnostmi. Za sestavne dele, ki ne bodo opredeljeni na specifikaciji, bo naročnik domneval, da niso ponujeni. 12.2.3.2 Programska oprema: Dokumentacija mora vsebovati osnovne karakteristike aplikacij. 12.2.3.3. Organizacijska in kadrovska struktura projekta: Dokumentacija mora temeljiti predvsem na zahtevah točke 15.4.1 Organizacijska struktura projekta, točke 15.4.2 Terminski plan projekta ter prve in druge alineje točke 15.4.4. Kadri razpisne dokumentacije 15. Specifikacije in zahteve naročnika."

Naročnik je v okviru sestanka, ki ga je organiziral s potencialnimi ponudniki, v zvezi z vsebinskimi zahtevami predmeta javnega naročila podal tudi dodatne informacije oziroma pojasnila, ki so razvidne iz Zapisnika, z dne 28. 8. 2009, katerega je naročnik objavil na spletni strani, na kateri je bila dostopna razpisna dokumentacija. Skladno z 2. odstavkom 71. člena ZJN-2 se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Zato je v obravnavanem primeru informacije oziroma pojasnila iz Zapisnika, z dne 28. 8. 2008, šteti za del razpisne dokumentacije in jih kot takšne tudi upoštevati pri presoji spornega vprašanja. Glede strojne opreme (sklop 1) je naročnik tako pojasnil, da je strojna oprema, potrebna za izvedbo naloge, v celoti stvar ponudnika (tudi po zaključenem delu), podal je tudi nekaj pojasnil glede zaščite prenosnikov, dostopa prenosnikov do interneta, avtorizacije popisovalcev in dostopa naročnika do strežnika ponudnika. V zvezi s programsko opremo (sklop 2) je naročnik podal pojasnila, ki se nanašajo na vsebino ter dopolnjevanje in spremembo predpopisne baze. Glede organizacije in izvedbe terenskega dela popisa (sklop 3) pa je naročnik podal pojasnila v zvezi z zagotovitvijo stalne pomoči ponudnika, kontrolorjev (nadzornikov) terenskega dela, distribucije obvestilnih pisem kmetijskim gospodarstvom, promocije popisa, posredovanja podatkov, idr.

Med strankama v obravnavanem primeru ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev za predmet obravnavanega javnega naročila kot prilogo predložil parafirano kopijo razpisne dokumentacije, ki jo je predvidel naročnik za predmetno javno naročilo, in sicer poglavje 15. Specifikacije in zahteve naročnika. Slednje je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo vlagatelja, z dne 9. 9. 2009.

Po oceni Državne revizijske komisije pa je, ob upoštevanju gornjih zahtev naročnika, vlagatelj tudi s tem, da je v ponudbi predložil parafirano kopijo poglavja 15. Specifikacije in zahteve naročnika, izkazal izpolnjevanje tehničnih zahtev ponujenega predmeta javnega naročila, na način, kot ga je zahteval naročnik.

Naročnik je v točki 12.1 Urejenost dokumentacije navedel, kakšno dokumentacijo morajo ponudniki predložiti kot dokazilo za izpolnjevanje tehničnih zahtev (specifikacij) predmeta javnega naročila, ki jih je naročnik podal v poglavju 15. Specifikacije in zahteve naročnika. Naročnik je pri tem v točki 12.1 zapisal, da morajo ponudniki predložiti izpolnjeno in parafirano dokumentacijo glede na vsebinske zahteve naročnika: 9.1 Strojna oprema, 9.2 Programska oprema, 9.3 Organizacijska in kadrovska struktura projekta. Natančnejše zahteve glede dokumentacije je naročnik podal v točki 12.2 Navodila za izpolnjevanje posameznih obrazcev, podtočki 12.2.3 Vsebinska dokumentacija, kjer je zapisal za vsak sklop posebej, kaj mora vsebovati ponudbena dokumentacija.

Naročnik je v točki 12.2.3.1 podal zahtevo za ponudbeno dokumentacijo za strojno opremo in pri tem navedel, da mora dokumentacija vsebovati vse karakteristike ponujene opreme oziroma podrobne opise z vsemi potrebnimi tehničnimi, performančnimi in drugimi ključnimi lastnostmi, za sestavne dele, ki ne bodo opredeljeni na specifikaciji, pa bo naročnik domneval, da niso ponujeni. Katere podatke naj bi konkretno zajemala ponudbena dokumentacija, oziroma, kaj je naročnik smatral pod "tehničnimi, performančnimi in drugimi ključnimi lastnostmi", iz razpisne dokumentacije ni jasno. Naročnik pa je glede strojne opreme v okviru sestanka, dne 28. 8. 2009, pojasnil, da je strojna oprema, potrebna za izvedbo naloge, v celoti stvar ponudnika (tudi po zaključenem delu). Slednjo nedorečeno oziroma nejasno pojasnilo, ki je bilo sestavni del razpisne dokumentacije, pa, skupaj s prav tako nejasno zahtevo naročnika iz točke 12.2.3.1, po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, saj kot izhaja iz dosedanje prakse Državne revizijske komisije, nedorečene, dvoumne ali nejasne razpisne dokumentacije v nobenem primeru ni mogoče interpretirati v škodo ponudnika (tako izhaja tudi npr. iz odločitev Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-42/2009, 018-97/2008). Iz slednjih razlogov bi v obravnavnem primeru lahko celo zaključili, da so se ponudniki povsem sami odločali, kakšno strojno opremo bodo uporabili pri izvedbi razpisanih storitev. Ne glede na navedeno pa je ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj v tem delu ponudbe predložil parafirano kopijo razpisne dokumentacije, ki je vsebovala s strani naročnika zahtevane minimalne lastnosti strojne opreme, mogoče šteti, da je vlagatelj dejansko potrdil, da bo pri izvedbi razpisane storitve uporabil strojno opremo z enakimi lastnostmi, ki jih je zahteval naročnik. Naročnik je v okviru poglavja 15. Specifikacije in zahteve naročnika, točke 15.1 Strojna oprema, podal določene zahteve, katere lastnosti morajo imeti prenosniki in strežnik, v točki 7. Skladnost ponudbe s specifikacijami pa je zapisal, da mora strojna oprema imeti v vseh pogledih enake ali boljše elemente in karakteristike, kot so predpisane. Iz slednjega razloga vlagatelju ni mogoče očitati, da ni predložil ponudbene dokumentacije, ki jo je zahteval naročnik za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev za strojno opremo, s tem povezani revizijski očitki vlagatelja pa so utemeljeni.

Dalje je naročnik glede programske opreme v točki 12.2.3.2 zahteval, da mora ponudbena dokumentacija vsebovati osnovne karakteristike aplikacij. Vlagatelj je v tem delu ponudbe prav tako predložil kopijo parafirane razpisne dokumentacije iz poglavja 15. Specifikacije in zahteve naročnika, kar je po oceni Državne revizijske komisije lahko zadostovalo za izpolnjevanje zahtev naročnika glede ponudbene dokumentacije. Namreč, naročnikova zahteva, da mora ponudbena dokumentacija vsebovati osnovne karakteristike aplikacij, je po mnenju Državne revizijske komisije napisana tako ohlapno, da je kot ustrezno izpolnitev mogoče šteti tudi predložitev dela razpisne dokumentacije, v katerem je naročnik zapisal osnovne karakteristike aplikacij. Poleg navedenega je potrebno ugotoviti, kot to izhaja iz točke 15.3 Programska oprema, da izdelava potrebnih aplikacij ni bila predmet ponudbe, ampak se bodo aplikacije šele izdelale po podpisu pogodbe in s sodelovanjem naročnika. Slednje izhaja npr. iz točke 15.3.1.4 Izdelava aplikacije, kjer je naročnik zapisal, da bo naročnik pri izdelavi aplikacije sodeloval s ponudnikom ter upošteval predloge ponudnika, dalje je naročnik v točki 15.3.2.1 Splošna navodila med drugim navedel, da bo naročnik posredoval ponudniku datoteko v dogovorjenem formatu, natančno strukturo predpopisne baze pa bo naročnik ponudniku posredoval ob podpisu pogodbe, idr. Ob tem ne gre spregledati nit dejstva, da je izdelava aplikacije opredeljena kot ena izmed razpisanih storitev, saj je v OBR-C Predračun naročnik v sklopu 2 - Programska oprema predvidel ponudbo za izdelavo potrebnih aplikacij, katero bo naročnik plačal, ko bo storitev opravljena, torej po podpisu pogodbe in ne ob predložitvi ponudbe. Zato je povsem logično, da ponudniki pri pripravi ponudbe niso bili dolžni že izdelati aplikacij oziroma predstaviti konkretnih rešitev, saj bodo le-te šele predmet storitev po podpisu pogodbe. Naročnikova zahteva se je glasila zgolj predložitev ponudbene dokumentacije, ki bo vsebovala osnovne karakteristike aplikacij.
Vlagatelj je zato s tem, ko je v ponudbi predložil parafirane kopije zahtev naročnika v tem delu, ki je vsebovala zahtevane karakteristike aplikacij, potrdil, da bo aplikacija vsebovala vse karakteristike, ki jih je zahteval naročnik, zaradi česar so tudi v tem delu revizijska zatrjevanja vlagatelja utemeljena.

V točki 12.2.3.3. Organizacijska in kadrovska struktura projekta je naročnik zahteval, da mora ponudbena dokumentacija temeljiti predvsem na zahtevah iz točke 15.4.1 Organizacijska struktura projekta, točke 15.4.2 Terminski plan projekta ter prve in druge alineje točke 15.4.4. Kadri. V točki 15.4.1 Organizacijska in kadrovska struktura je naročnik podal izhodišča, na podlagi katerih mora ponudnik pripraviti organizacijsko strukturo projekta (trajanje aktivnosti, terminski plan naročnika, zagotovitev kadrov, idr.). V točki 15.4.2 Terminski plan projekta je naročnik navedel naloge naročnika in ponudnika ter rokovnik za izvedbo, v točki 15.4.4 Kadri pa je naročnik v prvi in drugi alineji opredelil naloge ponudnika v zvezi z določitvijo vodjo projekta, projektne skupine, izvajalcev popisa in drugimi sodelavci. Tudi v tem delu je naročnikovo zahtevo, da mora ponudbena dokumentacija temeljiti predvsem na zahtevah iz točke 15.4.1 Organizacijska struktura projekta, točke 15.4.2 Terminski plan projekta ter prve in druge alineje točke 15.4.4. Kadri, potrebno oceniti kot preohlapno, da bi jo lahko interpretirali na način, da bi ponudbena dokumentacija dejansko že morala zajemati (natančno) izdelano organizacijsko in kadrovsko strukturo projekta. Potrebno je pritrditi vlagatelju, da je izdelava organizacijske in kadrovske strukture projekta predmet razpisanih storitev, ki jo bo ponudnik pripravil po podpisu pogodbe, kar izhaja tudi iz OBR-C Predračun, v sklopu 3 - Organizacija in izvedba terenskega dela, 3.1 Organizacija, kjer je naročnik predvidel posebno postavko za "Pripravo organizacijske strukture projekta". Naročnik ni postavil nobenih natančnih oziroma konkretnih smernic, kaj konkretno naj bi ponudbena dokumentacija v tem delu zajemala (npr. da mora ponudnik že v ponudbi določiti organizacijo in izvedbo terenskega dela, določiti vodjo projekta, idr.), ampak je zgolj pavšalno zapisal, na čem naj bi le-ta temeljila. Ker pa je vlagatelj v ponudbi predložil parafirane kopije zahtev naročnika, ki temeljijo tudi na zahtevah glede organizacijske in kadrovske strukture projekta, iz točke 15.4.1 Organizacijska struktura projekta, točke 15.4.2 Terminski plan projekta ter prve in druge alineje točke 15.4.4. Kadri, je s tem mogoče pritrditi revizijskim navedbam vlagatelja, da je vlagatelj izpolnil naročnikovo zahtevo, da ponudbena dokumentacija v tem delu temelji na določenih zahtevah naročnika iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da naročnik ni izkazal, da vlagatelj v svoji ponudbi ni izpolnil zahtev naročnika iz točke 12.2.3 Vsebinska dokumentacija povabila za oddajo javnega naročila, ker je priložil parafirano fotokopijo naročnikove razpisne dokumentacije iz poglavja 15. Specifikacije in zahteve naročnika. Razpisna dokumentacija naročnika je bila v spornem delu zapisana preveč ohlapno in nejasno, da bi jo lahko razlagali v škodo vlagatelju. Da je bilo temu tako, nenazadnje izhaja tudi po vpogledu v ponudbe ostalih ponudnikov, katerim je naročnik v spornem delu priznal primernost, ponudniki pa so na različne načine opisovali in dokazovali izpolnjevanje tehničnih zahtev, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila (z navajanjem različnih podatkov, predložitvijo prospektnega materiala, prepisovanjem naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, idr.). Vlagatelj je torej s predloženo parafirano kopijo razpisne dokumentacije, ki je vsebovala vse zahteve naročnika, povezane z vsebino predmeta javnega naročila, iz zgoraj ugotovljenih razlogov po mnenju Državne revizijske komisije prav tako zadostil naročnikovi zahtevi. Nenazadnje pa je vlagatelj v svoji ponudbi v Izjavi na strani 5 podal izjavo, da sprejema vse pogoje iz razpisne dokumentacije tega javnega razpisa, na strani 95, pa izjavo, da je proučil razpisno dokumentacijo in da je vse zahteve naročnika pripravljen sprejeti in po njih izvesti razpisane storitve.

Ker je naročnik ponudbo vlagatelja izločil kot neprimerno in posledično kot nepopolno, je s tem ravnal tako v nasprotju z lastnimi pravili iz razpisne dokumentacije, v kateri je v točki 7. Skladnost ponudbe s specifikacijami določil, da bo kot neprimerno zavrnil ponudbo, ki ne bo usklajena s specifikacijami in navodili naročnika, kot tudi v nasprotju s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2. Zato je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev naročnika o izidu javnega naročila, vsebovano v Odločitvi o izidu javnega naročila, izdani dne 25. 9. 2009, pod št. 430-39/2009-36.

Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Državna revizijska komisija lahko na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da bodisi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato v obravnavanem primeru ne more ocenjevati ponudb in odločiti o izboru najugodnejšega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala priglašene stroške v celoti, in sicer za takso v višini 5.000,00 EUR.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.000,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 10. 11. 2009

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE, Vožarski pot 12, Ljubljana
- DIGI DATA, d.o.o., Opekarska 11, Ljubljana
- LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD, d.d., Verovškova 64, Ljubljana
- GEODETSKI ZAVOD CELJE, d.o.o., Ulica XIV. divizije 10, Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran