018-214/2009 Dars, d.d.

Številka: 018-214/2009-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata in članice Vide Kostanjevec in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba elektro in strojne opreme predora Leščevje na odseku AC Pluska - Ponikve", začetega na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila ponudnik ISKRA SISTEMI, d.d., Stegne 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in ponudnik TENZOR d.o.o., Mariborska cesta 13, Ptuj, ki ga zastopa odvetnik Roman Završek, Kotnikova ulica 33, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.10.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o popolnosti ponudbe prvega vlagatelja, zavrne.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže.

3. Zahtevku prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Sklepa o oddaji javnega naročila št. 402-26/09-RPP/IP-311 z dne 31.7.2009.

4. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.984,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

5. Zahteva drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 2.2.2009 objavil obvestilo o predmetnem javnem naročilu na portalu javnih naročil pod št. objave JN612/2009, popravke obvestila pa 17.3.2009 pod št. objave JN 1993/2009, 18.3.2009 pod št. objave JN2078/2009, 20.3.2009 pod št. objave JN2166/2009 in 2.4.2009 pod št. objave JN2626/2009.

Naročnik je 31.7.2009 sprejel sklep o oddaji javnega naročila št. 402-26/09-RPP/IP-311, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Javna razsvetljava d.d. Ljubljana, Litijska cesta 263, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz istega sklepa še izhaja, da sta bili ponudbi prvega in drugega vlagatelja popolni. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb za oddajo javnega naročila z dne 9.4.2009 in poročila strokovne komisije za oddajo predmetnega javnega naročila je razvidno, da je prvi vlagatelj dal drugo, tretji vlagatelj pa tretjo najugodnejšo ponudbo.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 13.8.2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku. V obrazložitvi zahtevka za revizijo prvi vlagatelj podrejeno našteva več pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, zaradi katerih bi naročnik moral to ponudbo v skladu z 1. odst. 80. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06, 16/2008, 34/08; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.
Prvi vlagatelj najprej izpostavlja domnevno neprimernost ponudbe izbranega ponudnika, ker je ta v ponudbi ponudil in priložil prospekt za "fiksno" kamero tipa CCBS 1225-LP proizvajalca Siemens, ki ne izpolnjuje nobene od tehničnih zahtev naročnika, saj gre za analogno kamero, naročnik pa je zahteval digitalno. Kljub temu, da je bila ponudba izbranega ponudnika neprimerna in ne formalno nepopolna, ga je naročnik pozval na dopolnitev ponudbe, izbrani ponudnik pa je z dopolnitvijo ponudbe namesto "fiksne" kamere tipa Siemens CCBS 1225-LP pod postavko 0001 Video oprema ponudil "fiksno" kamero tipa Siemens IQ725 in s tem nedopustno spremenil ponudbo. Prvi vlagatelj podrejeno navaja, da je izbrani ponudnik predložil potrdila o izpolnjenih obveznostih v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in s plačili davkov, katerih datum izdaje ni skladen z zahtevami razpisne dokumentacije in zato oddal nepravilno ponudbo. Dalje prvi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik s predložitvijo obrazca BON-2, ki je bil izdan 10.3.2009, ni izkazal, da v zadnjih 6 mesecih pred oddajo ponudbe ni imel blokiranega računa. Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila neprimerna tudi v okviru predmeta tunelske svetilke, saj ponujena oprema proizvajalca INDAL ne izpolnjuje zahtevanih karakteristik. Kot zadnjo prvi vlagatelj podrejeno uveljavlja kršitev naročnika, povezano z ugotavljanjem tehnične sposobnosti izbranega ponudnika. Prvi vlagatelj na podlagi poznavanja poslovanja izbranega ponudnika meni, da slednji ne razpolaga s kadri, ki bi izpolnjevali zahteve naročnika, določene v točki 5.1./(l) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Naročnik je 8.9.2009 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
V zvezi z navedbami prvega vlagatelja glede ponujene opreme naročnik odgovarja, da so vsi ponudniki izpolnili razpisno zahtevo po predložitvi prospektnega materiala, vendar iz predloženih prospektov ni bilo mogoče ugotoviti, na katere postavke ponudbenega predračuna se posamezni deli prospektnega materiala nanašajo, tudi iz razloga, ker so bili nekateri prospekti predloženi v tujem jeziku. Zato so bili ponudniki, tudi izbrani, pozvani, naj predložijo prevode prospektov in pojasnijo, na katero postavko ponudbenega predračuna se predloženi prospektni material nanaša. Na podlagi ocene predloženih dopolnitev in pojasnil je komisija ugotovila, da izbrani ponudnik za nobenega od predloženih delov prospektnega materiala ni navedel, da se nanaša na predračunsko postavko 5.1. Video oprema: pozicija 0001. Zato ne držijo vlagateljeve navedbe, po katerih naj bi bilo iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je za sporno postavko ponudil "fiksno" kamero CCBS 1225-LP proizvajalca SIEMENS. Je pa izbrani ponudnik predračunsko postavko 5.1. Video oprema: pozicija 0001 v ponudbenem predračunu ustrezno izpolnil in v Prilogi 1 k točki 5.1. (n) navedel podatke o proizvajalcu, uradnem zastopniku in pooblaščenem serviserju. Zato je komisija ocenila, da je izbrani ponudnik z že predloženo ponudbeno dokumentacijo ponudil zahtevano video opremo, manjkal je le prospektni material za postavko 5.1. Video oprema: pozicija 0001. Ponudbo je označila za formalno nepopolno in izbranega ponudnika pozvala k dopolnitvi ponudbe. Na podlagi poziva je izbrani ponudnik predložil manjkajoči prospekt za predračunsko postavko 5.1 Video oprema: pozicija 0001, s čimer so bile na podlagi dopustne dopolnitve ponudbe izpolnjene vse zahteve iz razpisne dokumentacije in je bila njegova ponudba ocenjena kot popolna. V zvezi z datumom potrdila DURS naročnik priznava, da datum ni skladen z zahtevami razpisne dokumentacije, vendar pojasnjuje, da je bila napačna letnica (2008 namesto 2009) na dokumentu posledica očitne napake organa, ki je potrdilo izdal. Naročnik nadalje navaja, da zahtevano dokazilo za izpolnjevanje pogoja, da ponudnik v zadnjih 6 mesecih pred oddajo ponudbe ni imel blokiranega računa, ni datumsko opredeljeno, poleg tega so zahtevo brez datumske opredelitve bonitetne informacije enako razumeli vsi ponudniki, ki so oddali ponudbe v postopku. Glede vlagateljevih navedb, povezanih s tunelskimi svetilkami, naročnik odgovarja, da iz v ponudbi predloženega prospektnega materiala izhaja, da te ustrezajo zahtevam naročnika. Glede preverjanja izpolnitve pogoja glede kadrov pri izbranem ponudniku naročnik odgovarja, da je izpolnjevanje vseh pogojev, tudi spornega, preverila že pri prvotnem ocenjevanju predloženih ponudb pred sprejemom sklepa o oddaji predmetnega javnega naročila in ugotovila, da izbrani ponudnik izpolnjuje tudi pogoj iz podčlena 5.1 (l) Navodil.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 14.9.2009 naročnika obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila z dne 11.8.2009 je zahtevek za revizijo vložil tudi drugi vlagatelj. Slednji zatrjuje, da je naročnik v nasprotju z določilom 80. člena ZJN-2 označil ponudbo izbranega ponudnika za popolno kljub temu, da ta v času oddaje ni izpolnjevala vseh zahtev razpisne dokumentacije in je bila vsebinsko nepopolna. Drugi vlagatelj izpostavlja, da je izbrani ponudnik v nasprotju z naročnikovo zahtevo po predložitvi prospektnega materiala s tehničnimi karakteristikami za digitalno IP kamero pri postavki 0001 poglavja 6 razpisne dokumentacije ponudil Siemensovo analogno kamero CCBS1225-LP, ki je povsem drugačna od zahtevane. S tem, ko je naročnik izbranega ponudnika v tem delu pozval na dopolnitev, je kršil 78. člen ZJN-2, ki ne daje podlage za dopolnjevanje vsebinsko nepopolnih ponudb. Poleg tega je naročnik iz povsem istega razloga, torej v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, zavrnil 3 ponudbe, ker so ponudniki ponudili analogne kamere, ne da bi jih pošiljal v dopolnitev. Drugi vlagatelj še zatrjuje, da prospekt Siemens za analogno kamero CCBS1225-LP tudi ne izpolnjuje tehničnih zahtev za kamero "hitra, integrirana Dome kamera DAN/NOČ-s 26x optični zoom" pod postavko 0004, šifra postavke N 1 6 504, ter da je izbrani ponudnik za slednjo ponudil drug prospektni material. Drugi vlagatelj izpostavlja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna že zato, ker ta ni predložil prospektnega materiala za vse TV kamere, kot je bilo to zahtevano v podčlenu 5.1 (n) Navodil niti ni skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, da bi bil izbrani ponudnik, ki ni predložil zahtevane dokumentacije, v ugodnejšem položaju kot ponudniki, ki so dokumentacijo za to postavko predložili, vendar ta ni bila sprejeta kot ustrezna.
Drugi vlagatelj tudi ponudbi prvega vlagatelja očita, da ni popolna in bi jo naročnik moral izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Po zatrjevanju drugega vlagatelja prvi vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil nobene reference, ki bi izpolnjevala pogoj, da ima ponudnik uspešne izkušnje za istovrstna dela (izvedba elektro in strojne opreme pri podzemnih objektih, ki so namenjeni prometu). Drugi vlagatelj izpodbija 8 referenčnih objektov, ki jih je priložil prvi vlagatelj. Drugi vlagatelj zahteva razveljavitev Sklepa o oddaji javnega naročila št. 402-26/09-RPP/IP-311 z dne 31.7.2009.

Naročnik je 8.9.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika glede ponujene opreme in dopolnitve ponudbe s certifikatom odgovarja enako kot prvemu vlagatelju (glej zgoraj). Poleg tega še dodaja, da ni kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj so bili vsi ponudniki pozvani k posredovanju pojasnila, na katero predračunsko postavko se prospektni material, predložen v njihovi ponudbi nanaša, vendar pa so trije ponudniki, ki jih navaja drugi vlagatelj, predložili prospekte za postavko 5.1 Video oprema, postavka 0001, iz katerih je razvidno, da ne ustrezajo pogoju iz razpisne dokumentacije. Za razliko od teh ponudnikov izbrani ponudnik ni predložil ponudbene dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče oceniti, da ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in je zato ni bilo mogoče oceniti kot neprimerne. Glede predračunske postavke 0004 N 1 6 504 je izbrani ponudnik ponudil ustrezen prospektni material, kar je naročnik kot nesporno lahko ugotovil šele na podlagi pojasnila izbranega ponudnika, na katero predračunsko postavko se posamezni del predloženega prospektnega materiala nanaša. Naročnik v zvezi z navedbami drugega vlagatelja o ponudbi prvega vlagatelja odgovarja, da so neutemeljene. Prvi vlagatelj je v ponudbi priložil izpolnjen seznam najpomembnejših istovrstnih del in potrdila naročnikov del, da je dela opravil pravilno in pravočasno. Naročnik del, ki se ne nanašajo na podzemne objekte, namenjene prometu ali so bila opravljena pred zadnjimi petimi leti, ni upošteval. So pa v seznamu in potrdilih navedena tudi dela, ki izpolnjujejo pogoje razpisne dokumentacije. Pri tem naročnik v razpisni dokumentaciji glede uspešne izvedbe del kot podizvajalec pogoja ni vrednostno določil, ampak je zahteval le istovrstnost del. Iz predloženih referenc je razvidno, da je prvi vlagatelj izvajal opremo predorov Trojane, Podmilj, Kastelec, Dekani. Poleg nadzornega in krmilnega sistema (SCADA) je prvi vlagatelj izvedel tudi prometno signalizacijo, kar je naročnik štel kot istovrstno delo.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 14.9.2009 naročnika obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je 29.9.2009 Državni revizijski komisiji odstopil vso dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenima revizijskima postopkoma.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom z dne 8.10.2009 pozvala k dodatnim pojasnilom, ki ji jih je naročnik posredoval 15.10.2009.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno s 1. odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP - UPB3 (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ugotovila, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila deloma vsebinsko podobna zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, ki ga vodi naročnik, in zoper isto naročnikovo odločitev, zato je zaradi pospešitve obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, predmetnim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je naprej presojala utemeljenost navedb drugega vlagatelja glede popolnosti ponudbe prvega vlagatelja. Drugi vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila po najnižji ceni kot merilu za ocenitev ponudbe oddal šele tretjo najugodnejšo ponudbo in v primeru, če se v tem revizijskem postopku ugotovi, da naročnik kršitev, ki mu jih drugi vlagatelj očita glede ponudbe prvega vlagatelja (ki je oddal drugo najugodnejšo ponudbo) ni storil, drugemu vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa za obravnavo preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika. Namreč, četudi bi drugi vlagatelj v obravnavanem primeru uspel dokazati utemeljenost revizijskih navedb glede naročnikovega ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika, spremembe oz. izboljšanje svojega položaja (torej razveljavitve naročnikove izpodbijane odločitve) zaradi (popolne ponudbe drugouvrščenega ponudnika) ne bi mogel več doseči.

Prvi vlagatelj naj bi po navedbah drugega vlagatelja oddal nepopolno ponudbo, saj nobena od predloženih referenc ne izpolnjuje naročnikovega pogoja, da ima ponudnik uspešne izkušnje za istovrstna dela, kar naročnik šteje kot izvedbo elektro in strojne opreme pri podzemnih objektih, ki so namenjeni prometu. Nekatere od predloženih referenc po mnenju drugega vlagatelja ni mogoče upoštevati, ker ne gre za podzemne objekte ali so bila dela dokončana pred obdobjem 5 let od oddaje ponudbe, pri preostalih referencah pa ne gre za istovrstna dela, saj ni šlo za izvedbo elektro in strojne opreme. Drugi vlagatelj navaja, da je prvi vlagatelj predložil reference zgolj za nadzorni in krmilni sistem SCADA, ki je za potrebe predora v predmetnem postopku že izdelan in kot tak ni predmet razpisa, zato tudi izkazovanje sposobnosti z izdelavo tega sistema ne ustreza namenu reference. Vlagatelj še dodaja, da vrednosti izvedenih del za nobenega od referenčnih objektov ne ustreza vrednosti izvedbe elektro in strojne instalacije teh predorov, saj vrednost referenčnih del prvega vlagatelja dosegajo le 5% vseh elektro in strojnih del, ki jih pri teh referenčnih poslih opravil. Prav tako treh referenc prvemu vlagatelju ne bi smel potrditi DARS, ampak SCT d.d., podizvajalec katerega je bil prvi vlagatelj.

Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) pojem nepravilne ponudbe definira v 19. točki 1. odst. 2. člena, v katerem nepravilno ponudbo določa kot tisto ponudbo, ki je (med drugim tudi) tista, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Če ponudba ni pravilna, pomeni, da ni popolna (16. točka 1. odst. 2. člena ZJN-2 kot popolno ponudbo označuje ponudbo, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna), tako ponudbo pa mora naročnik izločiti (1. odst. 80. člena ZJN-2).
Skladno s 3. odst. 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Tehnično sposobnost ureja zakon v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri tehnično sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti tudi s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (2. alinea točke a) 2. odstavka 45. člena ZJN-2).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik za priznanje tehnične sposobnosti ponudnikom za izvedbo del v razpisni dokumentaciji, v točki 5 (j) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil:

"Ponudnik mora imeti v zadnjih petih letih uspešne izkušnje kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint venture) ali kot podizvajalec za istovrstna dela (izvedba elektro in strojne opreme pri podzemnih objektih, ki so namenjeni prometu).

V kolikor je ponudnik istovrstna dela izvedel kot partner v skupnem nastopanju, je potrebno navesti odstotek njegove udeležbe."

Za dokazovanje pogoja so morali ponudniki izpolniti obrazec 5.1(j) (Seznam najpomembnejših opravljenih istovrstnih del) v poglavju 10 (Sposobnost) razpisne dokumentacije, v katerega so morali navesti naziv in deželo projekta, naziv naročnika, vrsto izvedenih del in navedbo/opis objekta, odstotek izvedenih del kot partner v skupnem nastopanju ter leto dokončanja ter seznamu priložiti potrdila naročnikov del, ki so jih navajali v seznamu, da so bila dela po pogodbi opravljena pravilno in pravočasno.

Z vpogledom v ponudbo prvega vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta v obrazec 5.1 (j) navedel 8 referenčnih del in zanje priložil potrdila naročnika del, ki jih je navajal v seznamu. Prvi vlagatelj je navedel naslednje reference: 1) oprema predorov Trojane in Podmilj, 2) oprema predorov Kastelec - Dekani, 3) oprema predorov Ločica - Jasovnik, 4) Sistem za nadzor in vodenje prometa Klanec - Ankaran (kabelsko montažna dela na optičnih povezavah), 5) Sistem za nadzor in vodenje prometa Vransko - Blagovica (kabelsko montažna dela na optičnih povezavah), 6) Sistem za nadzor in vodenje prometa AC Klanec - Ankaran (Video nadzorni sistem), 7) Sistem za nadzor in vodenje prometa Vransko - Blagovica (Video nadzorni sistem) in 8) Južna Ljubljanska obvoznica.

Drugi vlagatelj kot sporne izpostavlja vseh 8 referenc prvega vlagatelja, naročnik pa v odgovoru na zahtevek za revizijo odgovarja, da so v seznamu tudi dela, ki se ne nanašajo na podzemne objekte, namenjene prometu in ki se nanašajo na uspešne izkušnje pred zadnjimi petimi leti in jih zato ni upošteval. Naročnik je kot ustrezne reference, ki izkazujejo istovrstnost del in ne glede na njihovo vrednost, saj ta ni bila pogoj za priznanje sposobnosti, štel referenci za opremo predorov Trojane in Podmilj in za opremo predorov Kastelec - Dekani, kjer je prvi vlagatelj poleg nadzornega in krmilnega sistema (SCADA) izvedel tudi prometno signalizacijo. Zato je Državna revizijska komisija v predmetnem revizijskem postopku navedbe drugega vlagatelja glede (ne)ustreznosti referenc obravnavala le glede referenc, ki ju je kot ustrezni priznal naročnik, ne pa tudi glede ostalih, saj te niso vplivale na priznanje tehnične sposobnosti prvega vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je zato preverila, ali je prvi vlagatelj z referencama za opremo predorov Trojane in Podmilj in za opremo predorov Kastelec - Dekani z izvedbo nadzornega in krmilnega sistema (SCADA) in prometne signalizacije izkazal, da je opravljal istovrstna dela tistim, ki jih naročnik predvideva pri predmetnem javnem naročilu in s tem izkazal svojo tehnično sposobnost na način, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji.

Pri tem Državna revizijska komisija najprej odgovarja na očitke drugega vlagatelja, ki se nanašajo na vrednost referenc, ki jih je predložil vlagatelj in na njihovo potrjevanje. Državna revizijska komisija ne sprejema navedb drugega vlagatelja, da skuša prvi vlagatelj s predložitvijo reference za opremo predora Trojane in Podmilj dokazovati sposobnost za izvedbo celotnega posla kljub temu, da je kot podizvajalec družbe SCT d.d. izvedel le 5% vseh elektro in strojnih del, saj predložena dokumentacija tega ne potrjuje. Kot izhaja iz ponudbene dokumentacije, je prvi vlagatelj v obrazcu 5.1 (j) pri referenci za opremo predorov Trojane in Podmilj navedel, da je kot podizvajalec SCT-ja izvedel naslednja dela: nadzorni in krmilni sistem (SCADA), prometna signalizacija, štetje prometa in tehnična koordinacija med izvajalci v vrednosti 1.730.497, 23 EUR. Za omenjeno referenco je prvi vlagatelj predložil dve potrdili, potrjeni s strani naročnika del, DARS d.d., iz katerih izhaja, da je prvi vlagatelj za glavnega izvajalca, SCT d.d., v okviru projekta "Izvedba elektro in strojnih inštalacij v predorih Trojane in Podmilj" izvedel dela in nabavil opremo v skupni vrednosti 414.696.523,00 SIT oz. 1.730.497,93 EUR. Dela v tej vrednosti so zajemala vsa prej našteta dela (nadzorni in krmilni sistem (SCADA), prometna signalizacija, štetje prometa in tehnična koordinacija med izvajalci), pri čemer so dela v okviru poglavja "Nadzorni in krmilni sistem" znašala 228.298.884,00 SIT oziroma 952.674,36 EUR. Zato ne drži, da prvi vlagatelj svojo tehnično sposobnost dokazuje z referenco za celotni referenčni projekt "Izvedba elektro in strojnih inštalacij v predorih Trojane in Podmilj" (vrednost katerega naj bi po navedbah drugega vlagatelja znašala preko 20 milijonov EUR), saj iz predloženih dokazil izhaja, da je prvi vlagatelj predložil dokazila le za tista dela pri referenčnem projektu, ki jih je izvedel on. Prav tako ne držijo navedbe drugega vlagatelja, da je navedba zneska 1.730.497,93 EUR v obrazcu 5.1 (j) neresnična zato, ker se razlikuje od zneska 952.674,36 EUR, kot izhaja iz enega od referenčnih potrdil. Kot že zgoraj pojasnjeno, prvi znesek za razliko od drugega, ki se nanaša le na izvedbo nadzornega in krmilnega sistema (SCADA), poleg SCADA vključuje tudi ostala dela, ki jih je prvi vlagatelj opravil pri referenčnem projektu "Oprema predorov Trojane in Podmilj". Ponovno pa Državna revizijska komisija ponavlja, da na priznanje tehnične sposobnosti ponudnika glede na zahteve razpisne dokumentacije vpliva le istovrstnost del, ki so bila izvedena pri referenčnih projektih, ne pa tudi njihova vrednost. Tudi vlagateljeve navedbe, da bi moral referenčna potrdila za opremo predorov Trojane in Podmilj in Kastelec -Dekani potrditi SCT d.d. in ne naročnik, ne zdržijo, saj (kot drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo sam izpostavlja) je bila družba SCT d.d., katere podizvajalec je bil pri spornih referenčnih poslih prvi vlagatelj, izvajalec del in ne njihov naročnik.

Glede istovrstnosti referenc prvega vlagatelja drugi vlagatelj navaja, da pri nobeni od spornih referenc ne gre za istovrstna dela, saj ni šlo za izvedbo elektro in strojne opreme pri podzemnih objektih, ki so namenjeni prometu. Vlagatelj navaja, da gre pri predmetnem javnem naročilu v veliki večini za izvedbo naprav za prezračevanje predora, napeljav in elementov za razsvetljavo cestišča, za varstvo pred požarom, prometno signalizacijo in opremo, napeljave in naprave za zagotavljanje varnosti, za posredovanje radijskih in telefonskih signalov ter objekte in napeljave za glavno in zasilno energetsko napajanje, medtem ko je prvi vlagatelj predložil referenco zgolj za nadzorni in krmilni sistem (SCADA), ki je za potrebe izvedbe elektro in strojne opreme v predmetnem predoru Leščevje že izdelan in ni predmet predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija načeloma pritrjuje drugemu vlagatelju glede obsega del, ki jih predmetno javno naročilo zajema. Iz razpisne dokumentacije (poglavje 1 razpisne dokumentacije) izhaja, da je v okviru izvedbe elektro in strojne opreme predora Leščevje na odseku AC Pluska - Ponikve predvidena izdelava projektov za izvedbo (PZI) elektro in strojne opreme predora Leščevje in izvedba elektro in strojne opreme za predor Leščevje. Poglavji 6 (Ponudbeni predračun) in 9 (Načrti za izvedbo elektro in strojne opreme predora Leščevje - PZR) razpisne dokumentacije vsebujeta podrobnejši opis del, iz katerega izhaja, da bo izvedba del pri predmetnem javnem naročilu zajemala tako NN razvod, razsvetljavo, svetlobno signalizacijo predora in video ter daljinsko vodenje. Vendar pa ne drži, da je prvi vlagatelj predložil referenci, ki se nanašata zgolj za nadzorni in krmilni sistem (SCADA), saj je iz seznama najpomembnejših opravljenih istovrstnih del (obrazec 5.1 (j)) kot tudi iz potrdil naročnika za referenčna projekta "Oprema predorov Trojane in Podmilj" in "Oprema predorov Kastelec - Dekani" razvidno, da je prvi vlagatelj poleg SCAD-e opravljal tudi dela v okviru prometne signalizacije, štetja prometa in tehnične koordinacije med izvajalci. Med strankama je nesporno, da štetje prometa in tehnična koordinacija med izvajalci ne spadata med dela, istovrstna tistim v predmetnem javnem naročilu, saj naročnik v odgovoru na zahtevek za revizijo jasno zapisal, da je kot istovrstno delo prvemu vlagatelju priznal le nadzorni in krmilni sistem (SCADA) in prometno signalizacijo. Presoja o tem, ali priznana referenčna dela predstavljajo dela, ki so istovrstna tistim, ki se zahtevajo, pa je odvisna od zahtev, ki jih je glede vsebine istovrstnosti del v razpisni dokumentaciji določil naročnik.

Kot je bilo že zgoraj zapisano, je naročnik v točki 5 (j) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe istovrstnost opredelil na način, da so istovrstna dela tista, ki pomenijo izvedbo elektro in strojne opreme pri podzemnih objektih, ki so namenjeni prometu. Iz navedene določbe razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik glede opreme istovrstnost definiral razmeroma široko in je ni omejil točno na tista dela oziroma na tisto opremo, ki jo zahteva v predmetnem javnem naročilu, ampak je za priznanje tehnične sposobnosti ponudniku zadoščalo, da so bila dela izvedena pri (katerikoli) elektro in strojni opremi - ob upoštevanju dodatne omejitve, da je ponudnik ta dela opravljal pri podzemnih objektih, ki so namenjeni prometu. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer izpostavlja, da bi naročnik kot istovrstna dela moral šteti le tista dela, ki se v večinskem delu zahtevajo tudi pri predmetnem naročilu (ki jih drugi vlagatelj tudi našteje - glej zgoraj), vendar takšna (omejujoča) razlaga glede na besedilo točke (j) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v konkretnem primeru ni možna, saj zanjo ni podlage v razpisni dokumentaciji.

Ker drugemu vlagatelju ni sporno, da se sporni referenci prvega vlagatelja nanašata na podzemne objekte, ki so namenjeni prometu, je Državna revizijska komisija preverila le, ali je prvi vlagatelj pri referenčnih delih opravljal istovrstna dela, kar pomeni, ali so ta dela zajemala izvedbo elektro in strojne opreme. Najprej je Državna revizijska komisija preverila referenco "Oprema predorov Trojane in Podmilj".

V ta namen je pogledala v izpolnjen obrazec 5.1(j) (Seznam najpomembnejših opravljenih istovrstnih del) in v potrdili naročnika referenčnega projekta, ki ju je v ponudbeno dokumentacijo priložil prvi vlagatelj. Državna revizijska komisija je z namenom razjasnitve dejanskega stanja od naročnika, ki je bil tudi naročnik projekta "Oprema predorov Trojane in Podmilj", zahtevala dodatna pojasnila glede del, ki so se v okviru spornega referenčnega projekta izvajala pri nadzornem in krmilnem sistemu in prometni signalizaciji, saj iz ponudbene dokumentacije prvega vlagatelja vrsta in obseg del nista bila razvidna. V pogodbenem predračunu za elektro-strojno opremo predora Trojane, ki ga je Državni revizijski komisiji posredoval naročnik, je razvidno, da je prvi vlagatelj opravljal naslednja dela: nizkonapetostni razvod (NN razvod), napajalne in krmilne kabelske povezave, sistem vodil in nosilne konstrukcije (vključno z vso opremo, kabli, dodatki in montažo), krmilni sistem, prometna signalizacija (razni prometni znaki, semaforji, induktivne zanke, cestni smerniki LED, â?? skupaj z vso opremo, kabli, dodatki in montažo) in gradbena dela.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju gre pritrditi naročniku, da je prvi vlagatelj v okviru referenčnega projekta "Oprema predorov Trojane in Podmilj" opravljal dela, ki zajemajo tako izvedbo elektro opreme (NN razvod, napajalne in krmilne kabelske povezave, krmilni sistem) kot tudi strojne opreme in instalacij (sistem vodil in nosilne konstrukcije, dobava opreme predorov (semaforji, spremenljivi znaki, itd.)). S tem je prvi vlagatelj izpolnil zahtevo po istovrstnosti opravljenih del, kot je bila opredeljena v točki 5 (j) Navodil ponudnikom za pripravo ponudb in je (glede na ostala, med strankama nesporna, dejstva pri tej referenci) izpolnil v tej točki postavljen tehnični pogoj.

Ker je bila na podlagi razpisne dokumentacije za priznanje tehnične sposobnosti ponudnika dovolj že ena referenca za istovrstna dela (izvedba elektro in strojne opreme pri podzemnih objektih, ki so namenjeni prometu), se Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo (ne)ustreznosti reference "Oprema predorov Kastelec-Dekani", saj tudi morebitna neustreznost slednje ne bi mogla spremeniti odločitve o tem, da je prvi vlagatelj sporni pogoj izpolnil že z referenco za projekt "Oprema za predor Trojane in Podmilj".

Zato je Državna revizijska komisija zaključila, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja, neskladnega z določbami ZJN-2, ko je ponudbo prvega vlagatelja zaradi izpolnjevanja pogoja iz točke 5 (j) Navodil ponudnikom za pripravo ponudb označil za pravilno in popolno, navedbe drugega vlagatelja v zvezi s tem pa je treba zavrniti kot neutemeljene.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o popolnosti ponudbe prvega vlagatelja, zavrnila kot neutemeljen. V preostalem delu je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Glede zahtevka za revizijo prvega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da se ta ne strinja z naročnikovo odločitvijo, da je izbrani ponudnik oddal primerno in popolno ponudbo. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v nasprotju z naročnikovo zahtevo po predložitvi prospektnega materiala s tehničnimi karakteristikami za digitalno IP kamero pri postavki 0001 poglavja 6 razpisne dokumentacije ponudil Siemensovo analogno kamero CCBS1225-LP, ki ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika, naročnik pa ga je kljub temu pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe v tem delu, ki jo je izbrani ponudnik dopolnil s predložitvijo prospektnega materiala za kamero tipa Siemens IQ725. S tem je izbrani ponudnik spremenil ponudbo in namesto kamere tipa Siemens CCBS1225-LP ponudil kamero tipa Siemens IQ727, naročnik pa bi moral njegovo ponudbo zavrniti kot nepopolno.

Kot pravilno izpostavlja prvi vlagatelj, je naročnik v razpisni dokumentaciji, v točki 5. (Pogoji za udeležbo Ponudnika na javnem razpisu) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pri alineji (n) za izvedbo elektro in strojne opreme predora Leščevje določil, da morajo ponudniki k svoji ponudbi priložiti prospektni material s tehničnimi karakteristikami za predorske svetilke, UPS naprave, TV kamere in večpomenske prometne znake, pri čemer je moralo biti iz priloženega prospektnega materiala jasno razvidno, kateri materiali so bili upoštevani v ponudbi. V isti alineji je naročnik še določil, da morajo ponudniki priložiti izjavo, da bodo zagotavljali servisiranje dobavljene opreme, da bo za odstopanje od opreme, za katero bo predložen prospektni material, možno odstopanje samo s soglasjem naročnika, in da morajo v zvezi z navedenim ponudniki izpolniti PRILOGO 1 k točki 5.1 (n), v poglavju 10 - Sposobnost. V omenjeni PRILOGI 1 so morali ponudniki v vnaprej pripravljeno tabelo vpisati proizvajalca, uradnega zastopnika in pooblaščenega serviserja za posamezno skupino opreme, ki so jo ponudili. Podrobnejši opis del in opreme je bil razviden iz Poglavja 6 (Ponudbeni predračun) in poglavja 9 (PZR) razpisne dokumentacije (1. točka Navodil ponudnikom). Glede na navedeno so (kljub drugačni naročnikovi interpretaciji) morali ponudniki za to, da je naročnik lahko ugotovil, ali je ponujena oprema skladna z zahtevano, poleg izpolnjene PRILOGE 1 k točki 5.1 (n) za ponujeno opremo priložiti tudi prospektni material.

Ob pregledu ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta izpolnil PRILOGO 1 k točki 5.1 (n), v kateri je kot proizvajalca pri predorskih svetilkah navedel proizvajalca INDAL, pri UPS napravah proizvajalca RPS S.p.A Italija, pri TV kamerah proizvajalca SIEMENS in pri večpomenskih prometnih znakih proizvajalca LEA d.o.o. Lesce. Za PRILOGO 1 je izbrani ponudnik ločeno za posamezne skupine ponujene opreme priložil več prospektov. Pri skupini "TV kamere" je izbrani ponudnik priložil dva različna prospekta proizvajalca SIEMENS: enega za kamero tipa CCDA1435-DNX (hitra, integrirana Dome kamera, DAN/NOČ-z 26x optični zoom) in enega za kamero tipa CCBS1225-LP (1/2-inch visoko resolucijska day-night barvna kamera).

Na naročnikov poziv vsem ponudnikom, naj mu pojasnijo, na katere postavke ponudbenega predračuna se posamezni prospekt nanaša, je izbrani ponudnik z dopisom z dne 10.6.2009 za vse predložene prospekte, razen za prospekt proizvajalca SIEMENS za kamero tipa CCBS1225-LP, pojasnil, na katere postavke ponudbenega predračuna se nanašajo. Za prospekt SIEMENS za kamero CCDA1435-DNX je izbrani ponudnik pojasnil, da se nanaša na "postavko v delu ponudbenega predračuna z naslovom VIDEO NADZOR in to pod razdelkom VIDEO OPREMA, postavka številka 0004, N 1 6 504, dobava in montaža - High speed Day Night barvna kamera, 26x optični zoom; 0,01 Lux (F1.4) ÂĽ 480L, indoore 24VAC, vodotesno ohišje za speed dome kamere, zunanja uporaba.". Na podlagi prejetega pojasnila je naročnik zaključil, da izbrani ponudnik ni predložil prospektnega materiala s tehničnimi karakteristikami za kamero, navedeno v nivoju 5.1. Video oprema pri postavki 0001, poglavje 6 (Ponudbeni predračun), zato je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe v tem delu, izbrani ponudnik pa je ponudbo dopolnil tako, da je predložil katalog za digitalno IP kamero proizvajalca SIEMENS, tip IQ752 (CMOS Megapixel day-night barvna IP kamera). Naročnik je ocenil, da je izbrani ponudnik izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije in njegovo ponudbo ocenil kot popolno.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, ugotavlja, da je izbrani ponudnik oddal neprimerno ponudbo, ki jo je z dopolnitvijo ponudbe tudi nedopustno spremenil, naročnik pa bi moral njegovo ponudbo v skladu s 1. odst. 80. členom ZJN-2 izločiti.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je treba presojati z vidika 16. in 20. tč. 1. odst. 2. člena ZJN-2 v povezavi s 1. odst. 80. člena ZJN-2. Če je ponudba neprimerna (ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji - 20. tč. 1. odst. 2. člena ZJN-2), ni popolna (popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna - 16. tč. 1. odst. 2. člena ZJN-2), tako ponudbo pa mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti (1. odst. 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba mora torej med drugim izpolnjevati vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila. Naročnik, ki ugotovi neprimernost ponudbe (neizpolnjevanje tehničnih specifikacij), mora takšno ponudbo izločiti, ne da bi pred tem izvedel postopek dopolnjevanja, določen v 1. odst. 78. člena ZJN-2. 78. člen ZJN-2 v 2. odst. namreč določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Če torej naročnik ob pregledu ponudbene vsebine ugotovi, da je določena pomanjkljivost takšne narave, da bi njena odprava posegla v prej naštete elemente (torej tudi v ponujeni predmet), takšne ponudbe ni mogoče dopolniti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v celotnem poglavju 6 (Ponudbeni predračun) razpisne dokumentacije le pri nivoju 5.1 (Video oprema) od ponudnikov zahteval dobavo in montažo dveh različnih kamer in zanju natančno tudi opredelil zahteve, ki jih morata izpolnjevati. Pri postavki 0001 je naročnik zahteval digitalno IP kamero (2 Megapiksel; dnevno/nočna; brez objektiva; 20 slik/1600x1200, Lightgrabber II; CF-slot; analogni izhod; napredni BLC; privatne cone; cropping; alarmni vhod/izhod, brez napajalnika), pri postavki 0004 pa High-speed Day Night barvno kamero (26x optični zoom; 0,01 Lux (F1.4); ÂĽ 480L indoor 24VAC, vodotesno ohišje za speed dome kamere, zunanja uporaba). Izbrani ponudnik je v ponudbi, kot že rečeno, za TV kamere predložil dva prospekta proizvajalca SIEMENS za dve različni kameri, a le za enega pojasnil, na katero postavko ponudbenega predračuna se nanaša. Na tem mestu je potrebno poudariti, da pri pojasnjevanju ponudb za razliko od dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb (78. člen ZJN-2 v povezavi z 17. točko 1. odst. 2. člena ZJN-2) ne gre za dopolnjevanje ponudbe z manjkajočimi dokumenti, ampak za pojasnjevanje vsebine obstoječih ponudbenih dokumentov. V tem primeru obstoj dokumenta v ponudbi ni sporen, ampak je sporna ali nejasna njegova vsebina. In če je naročnik že pri dopolnjevanju ponudb dolžan izločiti ponudbo, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ne predloži ustreznih dokazil (1. odst. 78. člena ZJN-2), to še toliko bolj velja, če ponudnik naročniku kljub ustreznemu pozivu ne pojasni ponudbene vsebine dokumentov, ki je naročniku sporna, naročnik pa s skrbnostjo, ki se od njega zahteva, nejasnosti ali dvomov glede ponudbe ne more sam odpraviti.

V konkretnem primeru bi naročnik ob pojasnilu izbranega ponudnika, da se prospekt SIEMENS za kamero tipa CCDA1435-DNX nanaša na postavko 0004, glede na okoliščine primera lahko (in bi moral) ugotoviti, da se sporni prospekt proizvajalca SIEMENS za kamero tipa CCBS1225-LP (o katerem ni izbrani ponudnik pojasnil nič) nanaša na drugo, v razpisni dokumentaciji edino še zahtevano in natančno specificirano kamero, tj. tisto pri postavki 0001 pri nivoju 5.1 (Video oprema) ponudbenega predračuna. Zato bi moral naročnik pri pregledu skladnosti ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami razpisne dokumentacije v spornem delu (tj. pri postavki 0001, nivo 5.1 poglavja 6 razpisne dokumentacije) upoštevati, da je izbrani ponudnik ponudil kamero z lastnostmi, razvidnimi iz priloženega prospekta. In te ne ustrezajo tehničnim specifikacijam, zahtevanih v razpisni dokumentaciji. Pri tem sta si enotna tako prvi in drugi vlagatelj, z njima pa se očitno strinja tudi naročnik, saj je v postopku oddaje javnega naročila pri treh drugih ponudnikih, ki so pri postavki 0001 (tako kot izbrani ponudnik) ponudili isti tip kamere istega proizvajalca (SIEMENS), ugotovil, da so ponujene kamere analogne in ne digitalne, in kot take neprimerne, zato je njihove ponudbe izločil. Zaradi enakopravne obravnave ponudnikov bi moral naročnik enako obravnavati tudi ponudbo izbranega ponudnika. Dodaten argument, da je izbrani ponudnik s kamero tipa CCBS1225-LP ponudil neustrezno kamero, je tudi naknadna dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, ko je predložil prospekt za drug tip kamere istega proizvajalca, ki tehnično ustreza zahtevani opremi. Vendar upoštevajoč zgoraj navedene in obrazložene določbe ZJN-2 ta dopolnitev ni dopustna, saj je izbrani ponudnik z njo posegel v vsebino ponudbe in jo spremenil v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija sledila navedbam prvega vlagatelja in ugotovila, da je naročnik kršil 78. in 80. člen ZJN-2, ko ponudbe izbranega ponudnika kljub njeni neprimernosti ni izločil kot nepopolne, ampak je izbranemu ponudniku omogočil nedopustno naknadno spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila. Ugotovljeno opravičuje razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila in odločila tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške v višini 1.400,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka, 2% za materialne stroške, 5.000,00 EUR za takso za zahtevek za revizijo. Prvi vlagatelj na odvetniške stroške priglaša tudi 20% DDV.

Ker je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja utemeljen, Državna revizijska komisija na podlagi 3. in 6. odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) prvemu vlagatelju kot potrebne priznava naslednje stroške: strošek za takso v višini 5.000,00 EUR, nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, povečano za 20% DDV, kar skupaj znaša 960,00 EUR, ter izdatke v višini 20,00 EUR, povečano za 20% DDV, kar skupaj znaša 24,00 EUR.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.984,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Drugi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi zahtevo drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 30.10.2009



Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

â"˘ Odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana
â"˘ Odvetnik Roman Završek, Kotnikova ulica 33, Ljubljana
â"˘ Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
â"˘ Javna razsvetljava d.d. Ljubljana, Litijska cesta 263, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana