018-246/2009 Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor

Številka: 018-246/2009-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter članic Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v zvezi s postopkom revizije postopka izbire dobavitelja toplih malic dijakov (storitve prehrane in uporabnina za prostore), začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja šolska prehrana, d. o. o., Gosposvetska cesta 84, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, Trg Miloša Zidanška 3, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 23. 10. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je sodelujoče ponudnike v postopku izbire dobavitelja toplih malic dijakov izmed štirih ponudb, ki so prispele naročniku, z "Obvestilom o oddaji javnega naročila" št. 1/2-08/09 z dne 19. 8. 2009 obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika M.R. Commerce, d. o. o., Zagrebška cesta 92, Maribor. Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 9. 2009, predlagal njeno razveljavitev, "posredno" celotnega postopka izbire, naročniku pa očita, da je izbral napačen postopek, da ni pravilno oblikoval meril, da je nepravilno ocenjeval njegovo ponudbo in da mu ni zagotovil primernega časa za vpogled v dokumentacijo.

Naročnik je z "Odločitvijo naročnika o zahtevku za revizijo" št. 131-2009/10 z dne 30. 9. 2009 zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, da vlagatelj napačno poimenuje predmet oddaje, zaradi česar mu ni popolnoma jasno, ali ugovarja odločitvi kakšnega drugega naročnika, vendar pa je iz posameznih navedb zaključil, da izpodbija ravno njegova ravnanja. Naročnik navaja, da so predmet nabave storitve iz seznama storitev B, zaradi česar je zavezan upoštevati le omejen obseg določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), da je naročnik pripravil še druge dokumente poleg povabila k oddaji ponudb, opozarja na šesti odstavek 12. člena ZRPJN, opisuje način ocenjevanja ponudb, pri čemer ugotavlja, da jih je ocenjeval pravilno, zaradi nevztrajanja pri vpogledu v ponudbe po neuspešnem dogovoru za 28. 8. 2009 pa je naročnik razumel, da se je vlagatelj odpovedal možnosti vpogleda v ponudbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 10. 2009 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 15. 10. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s 3. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti "javno naročilo oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali priznanju sposobnosti". Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo predmeta postopka, ki ga vodi naročnik, ni navedel dobesedno, kot ga je opredelil naročnik, pa ga je opredelil po vsebini toliko določno, da je tudi iz vsebine navedb mogoče ugotoviti (to priznava tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo), da vlagatelj izpodbija naročnikova ravnanja oziroma odločitve v zvezi z oddajo storitev prehrane in uporabnine za prostore. Vlagatelj je ob tem tudi predlagal razveljavitev "obvestila o izboru najugodnejšega ponudnika" z dne 19. 8. 2009, ki se izkaže za "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 1/2-08/09 z dne 19. 8. 2009. S takimi ravnanji je vlagatelj zadostil namenu zbiranju podatkov iz 3. točke četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, saj je mogoče določno ugotoviti, v zvezi s katerim postopkom oziroma s katero naročnikovo odločitvijo vlagatelj uveljavlja pravno varstvo po ZRPJN.

Iz vpogleda v spisno dokumentacijo izhaja, da naročnik izbira ponudbe pretežno za izvajanje storitev iz seznama storitev B, kategorija 17 (velja sicer tudi ugotoviti, da naročnik v tem postopku oddaja tudi prostore v najem, za kar pa se predpisi, ki urejajo javno naročanje, ne uporabljajo, zaradi česar Državna revizijska komisija glede tega tudi ni pristojni organ za ugotavljanje zakonitosti ravnanja naročnika), zaradi česar je glede na 20. člen ZJN-2 uporaba določb ZJN-2 omiljena. Naročnik je pri oddaji javnih naročil za storitve iz seznama storitev B zavezan upoštevati določbe ZJN-2, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestila o oddaji (ne pa objavi) naročila. Tako naročnik ne more kršiti določb ZJN-2, ki urejajo vrste postopkov (gl. 24. člen ZJN-2), zato so vlagateljeve navedbe v zvezi z izbiro postopka neutemeljene. Iz enakega razloga (tj. 20. člen ZJN-2) so neutemeljene tudi vlagateljeve navedbe, s katerimi po vsebini zatrjuje kršitev 48. člena ZJN-2 (merila za izbiro ponudbe).

Vendar pa je v konkretnem primeru mogoče šteti, da določbe specialnih predpisov [Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane (Uradni list RS, št. 45/2009; v nadaljevanju: ZSDijP) in Pravilnik o subvencioniranju dijaške prehrane - dnevnega toplega obroka (Uradni list RS, št. 62/2009), katerega sprejem zahteva ZSDijP] naročnika zavezujejo, da pri izbiri ponudb upošteva nekatera merila. Ker specialna predpisa naročnika zavezujeta k določenim ravnanjem ob hkratnem upoštevanju "določil zakona, ki ureja javno naročanje", je mogoče šteti, da sta pri konkretni nabavi specialna predpisa razširila domet uporabe 20. člena ZJN-2 za toliko, da je treba uporabo meril razlagati tudi ob upoštevanju temeljnih načel, ki jih določa ZJN-2. Temeljna načela se namreč uporabljajo tudi pri oddaji naročil storitev iz seznama storitev B (gl. 5. člen ZJN-2). Tako pri konkretni nabavi naročnika zavezujeta tudi načeli enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2). V prvem odstavku 9. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, v drugem odstavku 9. člena ZJN-2 pa je določeno, da naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. V prvem odstavku 8. člena ZJN-2 je določeno, da ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Vlagatelj zatrjuje tudi kršitve v zvezi z uporabo meril (torej z ocenjevanjem ponudb).

Zaradi omejitve iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN Državna revizijska komisija po roku za predložitev ponudb ne more ugotavljati vsebinske skladnosti meril s predpisi o javnih naročilih (prim. zadeva št. 018-036/2008), lahko pa preizkusi ocenjevanje ponudb.

Iz vpogleda v "Najavo razpisa" z dne 29. 7. 2009, ki predstavlja navodila ponudnikom za pripravo ponudbe in opis postopka izbire ponudb, je razvidno, da je naročnik na četrti zaporedni strani določil, da bo najugodnejšo ponudbo izbral na podlagi sedmih meril, pri čemer je vsakemu merilu določil ponder, tj. koliko % točk prinaša katero izmed meril. Skupni seštevek % znaša 100 %. Nekatera izmed teh meril je naročnik na četrti zaporedni strani "Najave razpisa" z dne 29. 7. 2009 tudi natančneje pojasnil, v 5. in 6. točki (tretja zaporedna stran "Najave razpisa" z dne 29. 7. 2009) pa je glede nekaterih meril dal še dodatna pojasnila. Iz "Najave razpisa" z dne 29. 7. 2009 je razvidno, da se je naročnik odločil, da bo ponudbam dodeljeval točke (naročnik je namreč ponderiral točke, npr. 10 % točk), vendar pa ni nič konkretno razvidno glede števila možnih točk (bodisi po posamičnih merilih bodisi kot skupni seštevek), prav tako ni razvidno, na kakšen način bo naročnik dodeljeval točke ponudbam po posameznih merilih (absolutni ali relativni zneski) oziroma na podlagi česa bo ena ponudba po nekem merilu prejela več, enako ali manj točk kot druga ponudba. V odločitvi o zahtevku za revizijo je naročnik pojasnil, da "10 % točk prineslo ponudniku maksimalno 4 točke, ker je bilo toliko tudi ponudnikov. Torej 100 % predstavlja 40 točk." Taka vsebina iz "Najave razpisa" z dne 29. 7. 2009 ne izhaja, saj je naročnik taka pravila izoblikoval šele po roku za predložitev ponudb, ne da bi o tem bili ponudniki že vnaprej (pred rokom za predložitev ponudb) seznanjeni. Enako je Državna revizijska komisija zaključila pri obravnavi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja (sklep št. 018-216/2009-4 z dne 7. 10. 2009). Državna revizijska komisija tako tudi ugotavlja, da način dodeljevanja točk po posameznih merilih, kot izhaja iz "Tabele za izbor ponudnika šolske prehrane" (torej, da po posameznih merilih na vsakih 10 % "najugodnejša" ponudba prejme 4 točke, "manj ugodne" ponudbe pa 3 točke, 2 točki oziroma 1 točko, in sicer glede na vsebino, ki se ocenjuje po merilih), je naročnik določil po roku za predložitev ponudb; torej šele naknadno. Iz tega je razvidno, da je naročnik pravila, kako bo uporabil posamezna merila, dejansko oblikoval šele po roku za predložitev ponudb, ne da bi o tem bili ponudniki že vnaprej (pred rokom za predložitev ponudb) seznanjeni. Tako ravnanje naročnika pa je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave (9. člen ZJN-2) in načelom transparentnosti (8. člen ZJN-2), saj je naročnik opustil seznanitev ponudnikov s tistimi dejavniki, ki neposredno vplivajo na možnost ponudnikov pridobiti naročilo, in pomeni nedopustno diskrecijo naročnika pri odločanju o oddaji naročila.

Če bi Državna revizijska komisija preskušala, ali je naročnik pravilno dodeljeval točke po merilih, bi pomenilo, da bi morala najprej sprejeti naročnikova (šele naknadno nastala) pravila. To pa bi vsekakor onemogočilo pregled transparentnosti in pravilnosti ocenjevanja. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da ocenjevanje ponudb ni bilo skladno s predpisi, saj ocenjevanje ne more biti zakonito, če temelji na pravilih, ki so nastala šele naknadno. Ker je Državna revizijska komisija tako zaključila že v sklepu št. 018-216/2009-4 z dne 7. 10. 2009 in z njim razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Obvestila o oddaji javnega naročila" št. 1/2-08/09 z dne 19. 8. 2009, v tem postopku revizije lahko le še ugotovi, da so tudi argumenti tokratnega vlagatelja utemeljeni. Ker pa je Državna revizijska komisija že razveljavila odločitev o oddaji naročila in bi bilo novo razveljavljanje iste naročnikove odločitve nesmiselno, je v tem sklepu ugotovila le utemeljenost zahtevka za revizijo.

Glede na predhodno navedeno Državna revizijska komisija tudi ni preskušala še nadaljnjih vlagateljevih navedb (vprašanje vpogleda), saj njihova (ne-)utemeljenost ne bi več vplivala na končni izid v zadevi.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je sicer zahteval, da se mu povrnejo "vsi nastali stroški, ki jih je imel s postopkom revizije â??", vendar ker jih ni opredelil, kot to zahteva peti odstavek 22. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 23. 10. 2009

Predsednica senata
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, Trg Miloša Zidanška 3, 2000 Maribor,
- šolska prehrana, d. o. o., Gosposvetska cesta 84, 2000 Maribor,
- M.R. Commerce, d. o. o., Zagrebška cesta 92, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.