018-241/2009 Občina Trbovlje

Številka: 018-241/2009-4

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN - UPB5, Uradni list RS, št. 94/07), v senatu predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov, kot predsednice senata in članov Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec in Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Gradnja črpališča Ačkun in vodohran VH 600 m3 s cevovodnimi povezavami", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu GD, podjetje za gradbeno dejavnost, d.o.o., Dolska cesta 9, Hrastnik in AGM NEMEC, d.o.o., Sedraž 3, Laško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA TRBOVLJE, Mestni trg 4, Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), v zvezi s pritožbo vlagatelja, dne 23. 10. 2009, soglasno

ODLOČILA

1. Pritožbi vlagatelja, z dne 8. 10. 2009, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz Sklepa, izdanega dne 6. 10. 2009, pod št. 430-6/09-28 0401 27.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 1. 7. 2009, pod št. 430-6/09-1 0401 27, sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Gradnja črpališča Ačkun in vodohran VH 600 m3 s cevovodnimi povezavami". Javno naročilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 3. 7. 2009, pod št. objave JN5349/2009.

Naročnik je dne 14. 9. 2009, pod št. 430-6/09-16 0401 27, izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika IBT PIN, d.o.o., Opekarna 28a, Trbovlje.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 28. 9. 2009, vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila.

Naročnik je dne 6. 10. 2009, pod št. 430-6/09-28 0401 27, izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, ker naj bi le-ta ne vseboval vseh podatkov in dokumentov iz 4. točke 12. člena ZRPJN, in sicer potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Naročnik je vlagatelja takoj pozval k dopolnitvi. Vlagatelj je potrdilo sicer pravočasno predložil, vendar je bilo iz potrdila razvidno, da je vlagatelj takso plačal šele po pozivu naročnika dne 2. 10. 2009. V 1. odstavku 22. člena ZRPJN pa je izrecno določeno, da mora biti taksa plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 8. 10. 2009, vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo, s katero je predlagal, da se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo ter naročniku naloži, da mora odločiti o zahtevku za revizijo. Po mnenju vlagatelja je plačilo takse dopustna dopolnitev zahtevka za revizijo, kolikor je dopolnitev opravljena znotraj tridnevnega zakonskega roka. Določba 22. člena ZRPJN namreč opredeljuje samo višino oziroma opredelitev stroškov revizijskega postopka, vsebino in rok za oddajo ter dopolnitev zahtevka za revizijo pa natančno opredeljuje 12. člen ZRPJN. Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil pravočasno, vložila ga je upravičena oseba, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo tudi pravočasno in pravilno dopolnil.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo, z dne 19. 10. 2009, Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe in dokumentacije v postopku oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila odločila, da je pritožba vlagatelja utemeljena.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker vlagatelj ni dopolnil zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse za revizijski postopek, iz katerega bi bilo razvidno, da je vlagatelj takso v znesku 5.000 EUR plačal ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Iz določbe 6. točke 4. odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona. Določba 1. odstavka 22. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 2500 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 5000 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje in gre za naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil. Skladno s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN naročnik v primeru, če ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz 4. odstavka 12. člena ZRPJN, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom.

Med strankama v obravnavanem primeru ni sporno, da je vlagatelj pravočasno dopolnil zahtevek za revizijo s predložitvijo potrdila o vplačilu takse v znesku 5.000 EUR, pri čemer pa vlagatelj takse ni vplačal ob vložitvi zahtevka za revizijo (ki ga je vlagatelj vložil dne 28. 9. 2009), ampak po pozivu naročnika za dopolnitev zahtevka za revizijo, v zakonskem tridnevnem roku, dne 2. 10. 2009. Slednje izhaja tudi iz Potrdila o plačilu z dne 2. 10. 2009 in Izpisa nalogov za račun z dne 2. 10. 2009. Sporno je le vprašanje, ali je vlagatelj takso lahko vplačal tudi po vložitvi zahtevka za revizijo, v okviru zakonskega tridnevnega roka, ki je v 5. odstavku 12. člena ZRPJN določen za dopolnitev zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji spornega vprašanja upoštevala že večkrat zavzeto stališče v svojih odločitvah (tako npr. v zadevah št. 018-33/2008, 018-268/2007, 018-45/2007), da določb ZRPJN ni mogoče interpretirati na način, skladno s katerim zahtevka za revizijo, ob vložitvi katerega taksa za revizijo ni bila vplačana, ne bi bilo mogoče ustrezno dopolniti z naknadnim (pravočasnim) plačilom le-te in dostavo potrdila o tem dejanju (na podlagi poziva k dopolnitvi revizijskega zahtevka). V argument takšnemu stališču gre pojasniti, da zgolj jezikovna razlaga teh določb, ki jo sledeč njegovim argumentom zastopa naročnik, ni primerna; uporaba le-te bi namreč lahko napačno in neskladno z namenom obravnavanih določil ZRPJN privedla npr. do zaključka, da ta predpis od vlagateljev sploh ne zahteva predložitve potrdila o vplačilu takse za revizijski postopek, temveč, skladno s 4. odstavkom 12. člena ZRPJN, zgolj navedbo takšnega potrdila. Prav tako bi zgolj uporaba te razlage puščala odprto vprašanje, kaj gre šteti kot zakonsko zahtevano vplačilo takse ob vložitvi zahtevka za revizijo (1. odstavek 22. člena ZRPJN); namreč tudi taksa, ki bi bila plačana neposredno pred (in ne ob) vložitvijo revizijskega zahtevka (ne glede na časovno oddaljenost tega dogodka), bi se potem prav tako štela za neplačano, saj sledeč jezikovni razlagi, ZRPJN zahteva plačilo takse ob vložitvi zahtevka za revizijo. Upoštevajoč navedeno je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno pri razlagi 1. odstavka 22. člena ZRPJN upoštevati tudi namen tega določila, katerega gre razbrati v povezavi z določbo 5. odstavka 12. člena ZRPJN. Skladno s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN je namreč dopustno revizijski zahtevek, ki mu manjka katera od obveznih sestavin iz 4. odstavka 12. člena ZRPJN, dopolniti, in sicer v roku treh dni od prejema poziva k dopolnitvi. Navedeno možnost dopolnjevanja revizijskega zahtevka pa bi bilo po prepričanju Državne revizijske komisije potrebno uporabiti ne le za možnost naknadne (pravočasne, po pozivu) dostave potrdila o vplačilu takse za revizijski postopek, temveč tudi za možnost naknadnega (pravočasnega, po pozivu) vplačila takse. Kolikor bi zavzeli drugačno (ožjo) interpretacijo, bi namreč po oceni Državne revizijske komisije to lahko preveč posegalo ali nedopustno omejevalo pravico ponudnikov do učinkovitega pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil.

Ob zapisanem gre pripomniti, da je pri gornji interpretaciji določb ZRPJN mogoče smiselno upoštevati tudi Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja. Tako ZPP ne glede na pravilo, ki izhaja iz 1. odstavka 105.a člena, da mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa, v 2. odstavku 105.a člena dopušča, da je sodna taksa lahko plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in šele v primeru, če taksa ni plačana v tem roku, se šteje, da je vloga umaknjena (3. odstavek 105.a člena). Tudi upoštevajoč slednje gre ugotoviti, da bi drugačna razlaga zgoraj obravnavanih določb ZRPJN in onemogočitev dopolnjevanja revizijskih zahtevkov z naknadnim (pravočasnim, po pozivu) plačilom takse lahko pomenila nedopustno omejevanje pravice ponudnikov do pravnega varstva.
Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelj zavrgel, kljub temu, da je vlagatelj zahtevek pravočasno dopolnil s potrdilom o vplačani taksi, s tem povezani pritožbeni razlogi vlagatelja pa so utemeljeni. Zato je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja na podlagi 3. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz Sklepa, izdanega dne 6. 10. 2009, pod št. 430-6/09-28 0401 27.

Ob tem je Državna revizijska skladno s 3. alinejo 2. odstavka 23. člena ZRPJN še odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena .


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23. 10. 2009


Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- OBČINA TRBOVLJE, Mestni trg 4, Trbovlje
- GD, podjetje za gradbeno dejavnost, d.o.o., Dolska cesta 9, Hrastnik
- AGM NEMEC, d.o.o., Sedraž 3, Laško
- IBT PIN, d.o.o., Opekarna 28a, Trbovlje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana