018-234/2009 DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d.

Številka: 018-234/2009-4

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23 člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN - UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana in predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Dobava vertikalne signalizacije", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika KANJA BREGE, d.o.o., Brege 68, Leskovec, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 10. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, kot neutemeljen zavrne.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 19. 5. 2009 izdal Sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava vertikalne signalizacije". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 22. 5. 2009, pod številko objave JN4048/2009 in v Uradnem glasilu ES dne 23. 5. 2009, pod št. objave 2009/S 98-141950.

Naročnik je 21. 7. 2009, pod št. 000247/2009 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku MEBLO a+a Nova Gorica, d.o.o., Industrijska cesta 1, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 17. 8. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila ter vse kasnejših odločitev naročnika, ki jih je sprejel na podlagi te odločitve. Vlagatelj je izpodbijal ugotovitev naročnika o nepopolnosti njegove ponudbe in navedel tudi argumente, zaradi katerih naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel izbrati kot najugodnejše. Vlagatelj je v okviru revizijskih očitkov, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe, zatrjeval, da v primeru, da je njegova ponudba nepopolna, ker vlagatelj v ponudbi ni navedel proizvajalca, tipa in vrste svetlobnoodsevne folije, katero bo uporabljal pri znakih, bi morala biti nepopolna tudi ponudba izbranega ponudnika. Slednji je v svoji ponudbi priložil opis postopka izdelave prometnih znakov in navedel materiale, ki naj bi jih uporabljal pri izdelavi. Med drugim je tudi navajal, da uporablja samolepilno folijo z odbojnostjo E.G., H.I.G.P. in D.G.D3. V nadaljevanju je navedel tipe folij in njihove številke, po mnenju vlagatelja verjetno tovarniške nazive folij. Izbrani ponudnik pa v nasprotju z zahtevo iz razpisne dokumentacije in standardom SIST EN 12899-1:2008 v ponudbi ni navedel številke tipa eventualne predvidene uporabe folij. Vlagatelj pri tem poudarja, da specifikacija folij, ki jih je izbrani ponudnik navedel v ponudbi, ni predvidena niti v razpisni dokumentaciji, niti v točki 4 standarda SIST EN 12899-1:2008, kakor je zahteval naročnik. Iz navedenega je očitno, da je tudi ponudba izbranega ponudnika nepopolna v enakem delu (odsotnost tipa, vrste svetlobnoodsevne folije), v katerem je naročnik kot nepopolno ocenil ponudbo vlagatelja.

Vlagatelj je dalje v zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, da vlagatelj ni predložil zahtevanih atestov in dokazil, navedel, da tudi izbrani ponudnik za svetlobnoodsevne folije, ki naj bi jih uporabljal, ni predložil atestov, izdanih s strani akreditiranega evropskega inštituta. Izbrani ponudnik je predložil zgolj nekakšne dokumente v tujem jeziku, katerih naročnik ne bi smel upoštevati že zato, ker je moral biti jezik ponudbe, ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, v slovenskem jeziku. V tujem jeziku pa so lahko bili le prospektni material, licenčne pogodbe, licence in podobno.

Vlagatelj je dalje zatrjeval, da ne drži naročnikova ugotovitev, da vlagatelj ni navedel kvalitete materialov, ki jih bo uporabljal. Vlagatelj je skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije podal izjavo Sprejemanje vsebine razpisne dokumentacije, s katero je potrdil, da razpisno dokumentacijo razume in se strinja z njeno vsebino v celoti. Naročnik pa je v točki V. Tehnične specifikacije, podtočka V.I Splošno, določil, da so s temi tehničnimi pogoji določene lastnosti vertikalne prometne signalizacije glede kvalitete in načina izvedbe, ki jih mora izpolnjevati vertikalna prometna signalizacija. Ob tem vlagatelj dodaja, da je predložil dokazila za izpolnjevanje referenčnega pogoja, s katerim je dokazoval tehnično sposobnost za izvedbo posla.

Vlagatelj je dalje navajal, da ni zakonita ugotovitev naročnika, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil potrdila o ustreznosti antikorozijske zaščite. Kolikor bi naročnik ocenjeval ponudbe skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, bi moral iz istega razloga izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je v ponudbi sicer predložil dokument ZAG z dne 16. 6. 2000, v katerem navaja, da naj bi dostavljena vzorca ustrezala zahtevam Tehničnih navodil za protikorozijsko zaščito opreme cest z vročim cinkanjem, vendar pa izbrani ponudnik s predložitvijo slednjega dokazila ni izpolnil pogoja po predložitvi potrdila o ustreznosti antikorozijske zaščite. Dokument ZAG se ne nanaša na ponujene oziroma v razpisni dokumentaciji zahtevane nosilne drogove. Poleg navedenega izbrani ponudnik sploh ni predložil nobenega poročila oziroma dokazila za kvaliteto antikorozijske zaščite za drog zunanjega premera 88,9 mm, kakor tudi ne za drog premera 102 mm. Naročnik je zahteval tudi, da mora biti antikorozijska zaščita spojnih in pritrditvenih elementov drogov, nosilnih ogrodij in konstrukcij ter portalov in polportalov, izvedena s postopkom vročega cinkanja v skladu z zahtevami SCS, Posebni tehnični pogoji za gradbena in obrtniška dela - knjiga 6. Iz dokumenta ZAG je očitno, da gre za druge predpise in druge pogoje, kot jih je zahteval naročnik. Tudi sicer pa zaradi starosti dokumenta ZAG dokazilo ne more biti primerno.

Vlagatelj je dalje v zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, da naj bi bil vlagateljev vzorec prometnega znaka III-80 v nasprotju z veljavnimi predpisi, ker nima dodatnega belega roba, navedel, da je slednja ugotovitev napačna. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah v 73. točki 22. člena določa, da ima znak številka avtoceste (III-80) izgled, ki je enak vzorcu vlagatelja. Tudi drugi vzorci, ki jih je predložil vlagatelj (I-33), so v celoti ustrezni, saj se drugi znaki lahko izvajajo z lepljenjem folije na folijo, povsem enako pa to izvaja izbrani ponudnik (npr. napisi imen in rek, jezer, mostov, ipd.), povsod tam, kjer gre za izdelke po naročilu.

Glede prospektnega materiala, ki naj ga vlagatelj ne bi predložil v svoji ponudbi, je vlagatelj ugotovil, da povsem enako velja za izbranega ponudnika. Naročnik je zahteval, da mora ponudniki v ponudbi priložiti prospektni material z navedbo proizvajalca ponujene vertikalne signalizacije, naročniku pa mora biti iz prospektnega materiala omogočen vpogled v obliko in kvaliteto tistih nudenih posameznih elementov vertikalne signalizacije, kateri niso podrobneje opisani s to tehnično dokumentacijo. Iz prospektov izbranega ponudnika ne izhaja izpolnjevanje slednjih pogojev, saj ni razvidna oblika posameznih elementov vertikalne signalizacije, ni razvidna statična presoja, ni opisa nosilnih konstrukcij, idr., zato bi moral naročnik ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov iz istega razloga izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je poleg že zatrjevanih nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika navedel še, da je iz vzorca prometnega znaka III-80, ki ga je predložil izbrani ponudnik, razvidno, da je znak narejen v nasprotju s pravilnikom, saj ima dodaten bel rob okoli zelenega roba. Dalje je iz vzorcev izbranega ponudnika razvidno, da so znaki izdelani iz svetlobnoodsevne folije, ki ni predvidena oziroma zahtevana s strani naročnika, oziroma ni navedena kot možna izbira materiala v točki 4 standarda SIST EN 12899-1:2008. Izbrani ponudnik je v ponudbi navedel, da uporablja samolepilno folijo z odbojnostjo E.G., H.I.G.P. in D.G.D3. V nadaljevanju pa je kot tipe folij navedel naziv folij in njihove številke, verjetno tovarniške nazive folij, nikjer pa ni navedel številke tipa predvidene uporabe folij. Iz vzorcev pa je razvidno, da pri izdelavi uporablja tipe folij, ki niso predvidene ne v razpisni dokumentaciji ne v točki 4 standarda SIST EN 12899-1:2008, iz česar izhaja, da znaki, ki jih ponuja izbrani ponudnik, ne ustrezajo pogojem iz 4. člena pravilnika. Naročnik je v ponudbenem predračunu pod točko 25 zahteval ponudbo tudi za turistično in drugo obvestilno signalizacijo (folija tip I), kompletno s pripadajočo nosilno konstrukcijo in postavitvijo. Za navedeno izvedbo izbrani ponudnik v svoji dokumentaciji nima ustreznega poročila o kvaliteti in potrebni refleksiji samolepilne folije, kar je zahteval naročnik. Dalje tudi ni vodnega žiga, vlagatelj pa je po opravljenem ogledu izvedenih del izbranega ponudnika ugotovil, da je vsaka tabla druge barve, kar pomeni, da izbrani ponudnik uporablja folije različnih dobaviteljev. Naročnik je v točki II.4.4 razpisne dokumentacije določil, da bo izločil ponudbo, če ima s ponudnikom dokazano slabe izkušnje pri izpolnjevanju obveznosti iz prej sklenjenih pogodb ali iz prejšnjih postopkov javnega naročanja. Vlagatelj je ugotovil, da je dosedanja izvedba konstrukcijskih tabel izbranega ponudnika neustrezna in bistveno odstopa od zahtevane kakovosti in izvedbe nosilnosti po SIST EN 12899-1:2008. Izbrani ponudnik je za določeno tablo, ki je velikosti 6 x 4,5 m, izvedel konstrukcijo, ki po grobi oceni predstavlja cca le 50% potrebne količine jekla, ki bi zadostila pogoju statične presoje po veljavnih predpisih. Izbrani ponudnik je dalje izvedel temeljenje le s točkovnimi temelji, ki ne zagotavljajo zadostne statične trdnosti in odpornosti. Vlagatelj ocenjuje, da je uporabljeno le cca 40% potrebne količine betona od dejansko potrebne po veljavnih predpisih, armature temeljev pa pri izvedbi ni bilo. Izbrani ponudnik je na enak način izvedel večino tabel v Sloveniji, pri čemer vlagatelj opozarja, da glede na neustreznost izvedbe obstaja velika možnost porušitve, s tem pa nevarnost nastanka prometnih nesreč. Vlagatelj še navaja, da bi moral naročnik preveriti izvedbo vseh del, ki jih izvajalci izvajajo za naročnika, in na tej podlagi ugotoviti, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje obveznosti iz prej sklenjenih pogodb ter na tej podlagi ponudbo izbranega ponudnika tudi izločiti iz postopka javnega naročanja. Vlagatelj je dalje še navedel, da je izbrani ponudnik del ponudbe oddal v tujem jeziku, s čimer je ravnal v nasprotju z zahtevo naročnika iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 2. 10. 2009, pod št. 000247/2009, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo vlagatelja. V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika v delu zahtevanih tehničnih specifikacij za svetlobnoodsevno folijo, je naročnik pojasnil, da svetlobnoodsevna folija izbranega ponudnika izpolnjuje vse zahteve iz točke 4 standarda SIST EN 12899-1:2008, ki je istoveten s standardom SIST EN 12899-1:2007. Naročnik je zahteval, da mora ponudnik navesti proizvajalca, tip in vrsto svetlobnoodsevne folije, katero bo uporabljal na znakih. Izbrani ponudnik je v ponudbeni dokumentaciji priložil garancijsko izjavo, v kateri je nedvoumno navedel tipe odsevnih folij, ki je izdana na podlagi izjave proizvajalca svetlobnoodsevne folije. Iz priloženih certifikatov o skladnosti pa je razvidno, da folije proizvajalca, označene s tovarniškimi nazivi, v popolnosti dosegajo zahtevane vrednosti razredov (tipov) po standardu SIST EN 12899-1:2008 in navedenih tabelah v razpisni dokumentaciji, kar je izbrani ponudnik navedel v izjavi in priloženi Tehnologiji izdelave prometnih obvestilnih tabel in Tehnologiji izdelave prometnih znakov. Naročnik je v tehničnih specifikacijah opredelil minimalne zahteve za svetlobnoodsevne folije po standardu JUS kot tip I, II in III, kot tudi po SIST EN 12899-1:2008, kot klasa Ra1 in 2 in v tabelah.

V zvezi s predloženimi atesti za svetlobnoodsevne folije je naročnik odgovoril, da izbrani ponudnik ni predložil zgolj nekakšnih dokumentov v tujem jeziku, temveč certifikate, ki so v slovenskem jeziku in so izdani pri akreditiranih evropskih inštitutih. V tujem jeziku pa je skladno s tehničnimi specifikacijami priložen le prospektni material - tehnični listi, iz katerih so razvidne lastnosti, način uporabe, tehnologija, klasifikacija, idr. Vlagatelj je pravilno ugotovil, da je naročnik zahteval, da mora biti ponudba in ostala ponudbena dokumentacija v slovenskem jeziku, v tujem jeziku pa je lahko le prospektni material, licenčne pogodbe, licence in podobno, kar dodatno pojasnjuje ponudbo. Če naročnik ne bi razumel vsebine, pa si je skladno z razpisno dokumentacijo pridržal pravico, da od ponudnika naknadno zahteva prevod dokumentov.

Naročnik je dalje v zvezi z vlagateljevim očitkom, da ne drži naročnikova ugotovitev, da vlagatelj v ponudbi ni navedel kvalitete materialov, ki jih bo uporabljal, pojasnil, da v nobenem delu svoje odločitve oziroma obrazložitve in poročil slednjega ni očital vlagatelju. Naročnik je namreč navedel, da vlagatelj ni navedel proizvajalca, tip in vrsto svetlobnoodsevne folije, katero bo uporabljal na znakih, niti ni predložil zahtevanih atestov in dokazil, kar je onemogočilo preveritev ustreznosti ponujenega blaga. Nadaljnje navedbe vlagatelja glede referenc pa so brezpredmetne, saj izkazane reference ne morejo nadomestiti zahtevanih atestov in dokazil, s katerimi bi naročnik preveril ustreznost ponujenega blaga.

V zvezi z ustreznostjo dokumenta ZAG izbranega ponudnika o protikorozijski zaščiti drogov je naročnik navedel, da je iz slednjega dokumenta razvidno, da so opravili preizkus kvalitete protikorozijske zaščite, na podlagi rezultatov pa je bilo ugotovljeno, da protikorozijska zaščita vzorcev ustreza zahtevam tehničnih navodil za protikorozijsko zaščito opreme cest z vročim cinkanjem. Izbrani ponudnik je prav tako podal izjavo o skladnosti, da so ponujeni proizvodi identični s testiranimi proizvodi, ter predložil garancijsko izjavo za protikorozijsko zaščito. Ponujeni drog izbranega ponudnika pa je skladen s priloženimi dokumenti in razpisnimi pogoji, saj so odstopanja v mejah dopustnega skladno s standardom. V skladu s prakso lahko naročnik pred prevzemom zahteva končno poročilo o kvaliteti antikorozijske zaščite, ki ga ZAG s svojim statusom prvega certifikacijskega organa v Sloveniji, ki je akreditiran za certificiranje gradbenih proizvodov, na zahtevo vedno tudi izda. Ne glede na to, da naj bi bili antikorozijski preizkusi opravljeni pred devetimi leti, naročnik vanje ne more dvomiti, saj ZAG od svoje ustanovitve opravlja dejavnost certificiranja po veljavni tehnični zakonodaji, organizacijsko uskladitev s standardom SIST EN 45011 pa je ZAG izvedel v letu 2000.

V zvezi z vzorcem prometnega znaka vlagatelja III-80 je naročnik odgovoril, da ne držijo navedbe vlagatelja, da naj bi znak zavrnil zaradi belega roba, ampak iz drugih razlogov, ki kažejo na to, da je znak v nasprotju z veljavnim pravilnikom. Znak mora biti po pravilniku pravokotne oblike, znotraj belega polja mora imeti romboidno obliko oziroma polje zelene barve z belo številko in črko ceste, okoli belega polja pa mora biti dodatni zeleni rob kvadrataste oblike. Velikosti oziroma dimenzije pa so določene s pravili JUS. Naročnik bi zavrnil znak vlagatelja tudi po pravilih JUS, saj je jasno razvidno, da je sestavni del znaka tudi po teh pravilih zelena obroba belega polja, katere pa znak vlagatelja nima.

Naročnik je glede revizijskega očitka v zvezi s nepredložitvijo prospektnega materiala izbranega ponudnika navedel, da je izbrani ponudnik predložil ustrezni prospektni material, iz katerega je naročniku jasno razviden proizvajalec nudene vertikalne signalizacije, oblika in kvaliteta posameznih elementov vertikalne signalizacije, kateri niso podrobneje opisani s tehnično dokumentacijo.

Glede ostalih domnevnih nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika je naročnik pojasnil, da znak izbranega ponudnika III-80 ustreza zahtevam veljavnih predpisov. Dalje je iz priloženih certifikatov razvidno, da so svetlobnoodsevne folije izbranega ponudnika skladne s točko 4 standarda SIST EN 12899-1:2007, ki je istoveten s standardom SIST EN 12899-1:2008. Izbrani ponudnik je navedel v Tehnologiji izdelave prometnih znakov vrste folij, ki jih uporablja in za katere je predložil CE certifikat o skladnosti, iz katerega je razvidno, da navedene folije uporablja v skladu z dovoljenimi tehnologijami za izdelavo prometne signalizacije: folija na folijo. Vsi vzorci izbranega ponudnika ustrezajo pravilniku o prometni signalizaciji in 4. točki standarda SIST EN 12899-1:2008. Izbrani ponudnik je priložil tudi ustrezen certifikat za folijo tip I, ki se uporablja za izdelavo znakov za turistično signalizacijo, sicer pa je iz točke V.7 razpisne dokumentacije razvidno, da turistična in druga obvestilna signalizacija ni predmet tega razpisa. Ogled del izbranega ponudnika prav tako ni predmet razpisa. Iz priložene dokumentacije pa je razvidno, da izbrani ponudnik uporablja folije samo enega proizvajalca. Naročnik je dalje navedel, da nestrokovna analiza in groba ocena predhodnih del izbranega ponudnika, ki jo pavšalno zatrjuje vlagatelj, ni predmet tega razpisa. Vlagatelj prav tako ni legitimen za ocenjevanje izvedenih del izbranega ponudnika oziroma izvajalcev, ki opravljajo dela za naročnika, zato naročnik ni vezan na njegove ugotovitve in zaključke. Naročnik je še poudaril, da z izbranim ponudnikom nima slabih izkušenj pri izpolnjevanju obveznosti iz prej sklenjenih pogodb. Izbrani ponudnik je vsa pridobljena dela izvedel pravilno in pravočasno, kar je razvidno tudi iz potrjenih referenc, ki so priložene v ponudbi. Naročnik je dalje navedel, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil zgolj nekakšnih dokumentov oziroma potrdil o certificiranju v tujem jeziku, kot jih neprimerno označuje vlagatelj, temveč, kot je naročnik že pojasnil v okviru drugih navedb, so predložena različna potrdila o certificiranju, ki so v slovenskem jeziku, medtem, ko je v tujem jeziku predložen le prospektni material - tehnični listi.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 5. 10. 2009, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je navajal dodatna dejstva in predlagal izvedbo dodatnih dokazov v zvezi z revizijskimi očitki.

Naročnik je z vlogo, z dne 6. 10. 2009, Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v razpisno in ostalo dokumentacijo o izvedbi predmetnega postopka javnega naročila, v ponudbo vlagatelja in v ponudbo izbranega ponudnika ter v dokumentacijo o revizijskem postopku, ki ga je vodil naročnik. Ostale dokazne predloge vlagatelja je Državna revizijska komisija kot nepotrebne zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje, potrebno za odločitev v tem postopku, z izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno.

Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ni upoštevala dejstev in dokazov, ki jih je vlagatelj navajal in predlagal v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 5. 10. 2009. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče v svojih odločitvah, lahko vlagatelj po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v tem roku. Potem ko naročnik sprejme odločitev o zahtevku za revizijo, lahko vlagatelj v primeru, da odločitvi nasprotuje, skladno s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navajati/ predlagati) ali postavljati novih zahtevkov, saj s slednjimi naročnik ni bil seznanjen, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli določbo 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem. Ker v obravnavanem primeru vlagatelj ni zatrjeval in dokazal, da dejstev in predlaganih dokazov v obvestilu z dne 5. 10. 2009 ni mogel brez svoje krivde navesti do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija slednjih dejstev in dokazov pri odločitvi ni upoštevala.

Državna revizijska komisija je na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel dve pravočasni ponudbi, kar izhaja tudi iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 7. 7. 2009. Naročnik je dne 21. 7. 2009, pod št. 000247/2009 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je predmetno javno naročilo dodelil izbranemu ponudniku. Kot izhaja iz slednjega obvestila, je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, ponudbo vlagatelja pa kot neprimerno, ker naj ne bi bila skladna s tehničnimi specifikacijami, hkrati pa naj bi bila tudi formalno nepopolna, ker naj vlagatelj ne bi vpisal vseh transakcijskih računov, na katerih posluje. Ker je bila ponudba vlagatelja ocenjena kot neprimerna, tudi odprava formalne pomanjkljivosti ne bi več vplivala na izbiro, zaradi česar naročnik vlagatelja ni pozival k odpravi formalne pomanjkljivosti. Naročnik je na poziv vlagatelja dne 31. 7. 2009, pod št. 000247/2009, izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri je pojasnil razloge, zakaj naj bi ponudba vlagatelja bila neprimerna. Slednji razlogi so tudi predmet spora v obravnavanem revizijskem postopku, saj je vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbijal naročnikovo odločitev o oddaji naročila v delu, v katerem je naročnik njegovo ponudbo zavrnil (izločil) kot neprimerno, hkrati pa je vlagatelj izpodbijal naročnikovo odločitev tudi v delu, v katerem je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno.

Državna revizijska komisija je najprej presodila utemeljenost zahtevka za revizijo vlagatelja v delu, v katerem je le-ta nasprotoval naročnikovi ugotovitvi, da je ponudba vlagatelja neprimerna, ker naj ne bi izpolnila zahtevanih tehničnih specifikacij. Kot izhaja iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila z dne 31. 7. 2009, je naročnik kot prvi razlog za izločitev ponudbe vlagatelja navedel, da vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji, skladno s točko V.8. Dodatne zahteve, ni navedel proizvajalca, tip in vrsto svetlobnoodsevne folije, katero bo uporabljal na znakih (prva alineja), kar je naročniku onemogočilo preveritev ustreznosti ponujenega blaga.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je treba presojati z vidika 16. in 20. točke 1. odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) ter 1. odstavka 80. člena ZJN-2. Tako določba 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Določba 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb, in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti. Popolna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo ugotovila, da je naročnik v okviru poglavja V. Tehnične specifikacije, v katerem je določil zahtevane lastnosti vertikalne prometne signalizacije glede kvalitete in načina izvedbe, v točki V.8. Dodatne zahteve, v prvi alineji zahteval:

"Ponudnik mora navesti proizvajalca, tip in vrsto svetlobnoodsevne folije, katero bo uporabljal na znakih, ki so predmet razpisa. V primeru, da bo proizvajalec (op. Državne revizijske komisije: verjetno mišljen "ponudnik") uporabljal folije večih proizvajalcev, mora navesti točne podatke, na katerih razpisanih znakih bo uporabljal katero folijo."

Na kakšen način, oziroma na kakšnem dokumentu so morali ponudniki izpolniti gornjo zahtevo, naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel, zaradi česar je mogoče šteti, da je ponudnik lahko zahtevo izpolnil na kakršnekoli način, t.j., da je navedel proizvajalca, tip in vrsto svetlobnoodsevne folije v kateremkoli delu ali dokumentu ponudbe.

Državna revizijska komisija je pri presoji izpolnitve gornje zahteve s strani vlagateljeve ponudbe ugotovila, da vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo ni nasprotoval ugotovitvi naročnika, da vlagatelj v ponudbi ni navedel proizvajalca, tip in vrsto svetlobnoodsevne folije, katero bo uporabljal na znakih, ki so predmet razpisa. Zato je slednje dejstvo potrebno šteti kot nesporno med strankama. Tudi sicer je Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotovila, da vlagatelj v nobenem delu ponudbe in v nobenem od priloženih dokumentov ni navedel proizvajalca, tip in vrsto svetlobnoodsevne folije, ki jo bo uporabljal na znakih. Vlagatelj tudi ni predložil nobenega prospektnega ali drugega materiala, iz katerega bi morebiti izhajalo, katero svetlobnoodsevno folijo bo uporabljal na znakih. Vlagatelj je za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev v ponudbi predložil zgolj parafirano in žigosano poglavje V. Tehnične specifikacije, ki je bil del razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo, iz katerega pa seveda ne izhaja, katero svetlobnoodsevno folijo naj bi vlagatelj uporabljal.

Vlagatelj je naročnikovo ugotovitev o neprimernosti njegove ponudbe v tem delu izpodbijal zgolj z argumentacijo, da naj bi iz enakega razloga bila nepopolna (neprimerna) tudi ponudba izbranega ponudnika, saj naj slednji ne bi navedel tipa in vrste svetlobnoodsevne folije. Slednjo argumentacijo je vlagatelj v nadaljevanju konkretiziral z dejstvi, da naj bi izbrani ponudnik v ponudbi navedel, da uporablja samolepilno folijo z odbojnostjo E.G., H.I.G.P. in D.G.D3. V zvezi s tipi folij pa naj bi izbrani ponudnik navedel tipe folij, ki verjetno predstavljajo tovarniške nazive folij. Izbrani ponudnik pa v nasprotju z razpisno dokumentacijo in standardom SIST EN 12899-1:2008, v ponudbi naj ne bi navedel številke tipa eventuelne uporabe folij. Vlagatelj je iz slednjega podal zaključek, da naj bi bila zato ponudba izbranega ponudnika nepopolna v enakem delu (odsotnost navedbe tipa, vrste svetlobnoodsevne folije), v katerem je naročnik kot nepopolno spoznal ponudbo vlagatelja.

Državna revizijska komisija pa je ob tem ocenila, da so dejstva, ki jih je vlagatelj navajal v zvezi z neizpolnjevanjem tehničnih zahtev ponudbe izbranega ponudnika v tem delu, pavšalna, vlagatelj pa jih tudi ni uspel dokazati, in bi jih bilo potrebno že iz tega razloga kot neutemeljene zavrniti. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji oddaje javnih naročil, morajo biti namreč trditve (dejstva) jasne in določne, pri tem pa mora stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, le-tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze. Vlagatelj je v tem delu zahtevka za revizijo dejansko izpodbijal le, da izbrani ponudnik naj ne bi navedel številke tipa folije skladno z razpisno dokumentacijo in standardom SIST EN 12899-1:2008, pri čemer pa slednje pavšalne trditve ni konkretiziral, torej, ni pojasnil, zakaj naj bi bile oznake tipov folij, ki jih je navajal izbrani ponudnik, neustrezne, oziroma, kaj konkretno naj bi manjkalo pri oznakah tipov folij. Medtem ko vlagatelj glede vrste svetlobnoodsevne folije ni navedel ničesar, kot le to, da je izbrani ponudnik navedel, da uporablja samolepilno folijo z odbojnostjo E.G., H.I.G.P. in D.G.D3, pri tem pa vlagatelj sploh ni zatrjeval, da je slednje v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije, oziroma ni jasno, zakaj bi bilo šteti, da izbrani ponudnik ni navedel (ustrezne) vrste svetlobnoodsevne folije. Kljub temu je vlagatelj podal zaključek, da naj izbrani ponudnik ne bi navedel ne tipa ne vrste vsetlobnoodsevne folije.

Ne glede na zgoraj ugotovljeno je Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je slednji za izkazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev v ponudbi, za razliko od vlagatelja, predložil več dokumentov, pri čemer je potrebno pritrditi naročniku, da je iz slednjih dokumentov mogoče razbrati tip in vrsto svetlobnoodsevne folije, ki naj bi jo izbrani ponudnik uporabljal na znakih, ki so predmet razpisa.

Kot izhaja iz naročnikovih zahtev v okviru V. poglavja Tehnične specifikacije, je naročnik v točki V.2.a3) za izdelavo vertikalne prometne signalizacije predvidel: 1. svetlobnoodsevno folijo tipa II za vse znake, 2. svetlobnoodsevno folijo tipa III za tablo za obveščanje o vožnji v napačno smer "roka" in v primeru, ko ni mogoče zagotoviti zunanje osvetlitve znaka nad voziščem in 3. svetlobnoodsevno folijo tipa I za znake, ki so nad voziščem in osvetljeni od zunaj. Naročnik je v nadaljevanju navedel, da morajo svetlobnoodsevne folije, ki se uporabljajo za izdelavo lica znaka, izpolnjevati vse zahteve, določene v točki 4 standarda SIST EN 12899:2008, pri tem pa morajo posamezni tipi folij izpolnjevati še zahteve, ki jih je naročnik navedel v nadaljevanju.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz dokumenta "Garancijska izjava", z dne 8. 6. 2009, in dokumenta proizvajalca o garancijski izjavi, z dne 14. 4. 2009, izhaja, da bo izbrani ponudnik uporabljal svetlobnoodsevno folijo vseh zahtevanih tipov (tip I, tip II in tip III). Medtem, ko je vrsta folije (samolepilna folija) in vrsta odbojnosti folije (E.G., H.I.G.P. in D.G.D3) razvidna iz dokumenta izbranega ponudnika "Izjava", z dne 8. 5. 2009 in iz dokumenta "Tehnologija izdelave prometnih znakov", z dne junij 2009. Iz ostale predložene dokumentacije v tem delu ponudbe pa so razvidne karakteristike in način izvedbe za folije s posamezno vrsto odbojnosti.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju ugotovljenega zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je njegova ponudba izpolnila tehnične zahteve naročnika iz točke V.8. Dodatne zahteve, ki se je glasila, da ponudnik navede proizvajalca, tip in vrsto svetlobnoodsevne folije, katero bo uporabljal na znakih, ki so predmet razpisa. Iz ponudbe, kakršne jo je predložil vlagatelj in v kateri ni predložil praktično nobenih dokumentov, sploh ni mogoče preveriti, katero blago vlagatelj ponuja in ali zagotavlja zahtevane tehnične lastnosti, na kar je povsem upravičeno opozoril tudi naročnik. Posledično naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-2 in z določbami razpisne dokumentacije, saj so zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti ponudbe vlagatelja nastopili zakonski pogoji za zavrnitev oziroma izločitev ponudbe vlagatelja kot neprimerne in posledično kot nepopolne. Ponudba vlagatelja ni izpolnila pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ni izpolnila v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Posledično je imel naročnik na podlagi 1. odstavka 80. člena ZJN-2 in ob upoštevanju 20. in 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 pravico že iz tega razloga ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločiti iz nadaljnjega postopka.

Iz zgoraj ugotovljenih razlogov morebitne (ne) primernosti oziroma (ne) popolnosti v drugih delih ponudbe vlagatelja ne bi več mogle vplivati na presojo (ne) zakonitosti ravnanja naročnika v zvezi z izločitvijo vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija zato ni presojala ostalih revizijskih očitkov vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno nezakonitost izločitve ponudbe vlagatelja. Presoja le-teh namreč ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem revizijskem postopku, takšna odločitev pa je bila sprejeta tudi ob upoštevanju načela hitrosti kot enega od temeljnih načel v revizijskih postopkih javnega naročanja (3. člen ZRPJN).

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vsega ugotovljenega zahtevek za revizijo vlagatelja v delu, v katerem je vlagatelj zatrjeval nezakonitost naročnikove izločitve ponudbe vlagatelja kot nepopolne, kot neutemeljenega zavrnila.

Vlagatelj je v preostalem delu zahtevka za revizijo izpodbijal naročnikovo odločitev o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na ugotovitev naročnika o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki se nanaša na izločitev njegove ponudbe, je Državna revizijska komisija zaključila, da (celo v primeru, če bi se izkazale za utemeljene) vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda. Namreč, vlagateljeva ponudba zaradi izločitve ne bi mogla več konkurirati v izboru najugodnejšega ponudnika za oddajo konkretnega javnega naročila in zato presoja in odločitev o morebitnih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne) popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ne bi mogla več vplivati oz. spremeniti položaj vlagatelja. Vlagatelju zato v tem (preostalem) delu zahtevka za revizijo ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije.

ZRPJN namreč v 1. odstavku 9. člena določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo). Medtem ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, pa je vendarle potrebno ugotoviti, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih je naročniku v preostalem delu zahtevka za revizijo očital vlagatelj, dejansko izključena. Vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ker je izločil njegovo ponudbo iz nadaljnjega postopka. Navedeno pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima (več) nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Ožja razlaga vprašanja aktivne legitimacije ne posega v pravice vlagateljev, ampak daje temu institutu le tiste okvire, ki izhajajo že iz ZRPJN. Vlagatelju pa je mogoče odvzeti aktivno legitimacijo šele takrat, ko se v končanem postopku revizije potrdijo naročnikove ugotovitve o nepravilnosti (nepopolnosti) vlagateljeve ponudbe. šele s tem dejanjem oziroma trenutkom lahko Državna revizijska komisija vlagatelju odvzame aktivno legitimacijo za izpodbijanje pravilnosti (popolnosti) drugih ponudnikov.

Ker Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni razveljavila naročnikove odločitve v delu, ki se nanaša na izločitev ponudbe vlagatelja, je s tem podana predpostavka za odvzem aktivne legitimacije vlagatelju v delu zahtevka za revizijo, s katerim je vlagatelj zatrjeval nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija zato ni meritorno presojala slednjih očitanih kršitev, ampak je zahtevek za revizijo vlagatelja v tem delu, na podlagi 1. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, iz razloga neizkazane aktivne legitimacije, zavrgla.

Iz vseh navedenih razlogov je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi 3. odstavka 22. člena ZRPJN kot neutemeljeno zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 21. 10. 2009


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana
- MEBLO a+a Nova Gorica, d.o.o., Industrijska cesta 1, Nova Gorica
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana