018-229/2009 Občina Slovenska Bistrica

Številka: 018-229/2009-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) v senatu članice mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter člana Jožefa Kocuvana in članice Sonje Drozdek šinko, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Celovito urejanje porečja Dravinje - izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode - Občina Slovenska Bistrica" -projektiranje, dobava opreme in graditev CČN Pragersko in kanalizacijskega sistema na območju Občine Slovenska Bistrica" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila skupna ponudnika Nivo, d.d., Lava 11, Celje in Hidroinženiring, d.o.o., Slovenčeva 95, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter skupna ponudnika Strabag AG, Avstrija, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana in Purgator, d.o.o., Novi trg 9, Postojna, ki ju zastopa odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.10.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Obravnavanje revizijskega zahtevka prvega vlagatelja z dne 4.9.2009 in drugega vlagatelja z dne 5.9.2009 se združi v en revizijski postopek.

2. Revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja z dne 4.9.2009 se ugodi in se razveljavi odločitev o (ne)oddaji javnega naročila "Celovito urejanje porečja Dravinje - izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode - Občina Slovenska Bistrica" - projektiranje, dobava opreme in graditev CČN Pragersko in kanalizacijskega sistema na območju Občine Slovenska Bistrica", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 410-150/2009-102-1033 z dne 24.8.2009.

3. Revizijski zahtevek drugega vlagatelja z dne 5.9.2009 se zavrne kot neutemeljen.

4. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

5. Zahteva drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

6. Drugi vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 10.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.3.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Celovito urejanje porečja Dravinje - izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode - Občina Slovenska Bistrica" - projektiranje, dobava opreme in graditev CČN Pragersko in kanalizacijskega sistema na območju Občine Slovenska Bistrica".

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 3020/2009 z dne 16.4.2009, ter v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo št. 2009/S 74-107097 z dne 17.4.2009.

Dne 24.8.2009 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 410-150/2009-102-1033. Iz izreka izhaja naročnikova odločitev, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila prekine, hkrati pa tudi njegova ugotovitev o tem, da so vse prispele ponudbe nepravilne, primerne, sprejemljive in nepopolne. V obrazložitvi dokumenta je naročnik predstavil potek postopka oddaje javnega naročila ter razloge za nepopolnost prejetih ponudb. V zvezi s ponudbo prvega vlagatelja je tako najprej izpostavil Izjavo št. 4 in navedel, da po njegovem mnenju Lineal, d.o.o., ne more biti podizvajalec obeh partnerjev v ponudbi, prav tako naj podizvajalski odnos med partnerjem in podizvajalcem ne bi bil urejen v Sporazumu o sodelovanju izvajalca. Dalje je navedel, da je nesprejemljivo, da razdelitev del med partnerji in podizvajalcem ni dokončna, še zlasti, ker je bilo potrebno v ponudbi definirati udeleženost (v %) posameznega partnerja in podizvajalca v poslu. Kot slednje v zvezi s ponudbo prvega vlagatelja naročnik ugotavlja, da popravek prvotnega obrazca 5.13 ni bil ustrezen, saj naj bi ta izvedel popravke brez ustreznih paraf. Glede ponudbe drugega vlagatelja je naročnik navedel več pomanjkljivosti, med drugim tudi, da v Ponudbenem predračunu seštevek podpostavk postavke 2.3 Črpališče Č1 - na kanalu 1.0 ni skladen z vrednostjo te postavke.

Z vlogo z dne 31.8.2009 je prvi vlagatelj na naročnika naslovil pisno opozorilo na odločitev v skladu z drugim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik je na pisno opozorilo odgovoril z dopisom z dne 4.9.2009, s katerim je spremembo odločitve oziroma sprejem nove odločitve o oddaji javnega naročila zavrnil.

Z vlogo z dne 31.8.2009 je pisno opozorilo na odločitev v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZJN-2 na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj. Naročnik je tudi na pisno opozorilo drugega vlagatelja odgovoril z dopisom z dne 4.9.2009, tudi v tem primeru pa je spremembo odločitve oziroma sprejem nove odločitve o oddaji javnega naročila zavrnil.

V prilogi dopisa z dne 7.9.2009 je prvi vlagatelj naročniku predložil zahtevek za revizijo (datiran z datumom 4.9.2009). V revizijskem zahtevku najprej opozarja, da ima obvestilo o oddaji javnega naročila pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek obvestila naj bi bil nerazumljiv, nasprotoval naj bi razlogom obvestila, v obvestilu naj ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (glede prekinitve postopka), razlogi pa naj bi bili nejasni in med seboj v očitnem nasprotju. Naročnik naj bi namreč sprejel odločitev o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila, hkrati pa odločitev o izločitvi vseh ponudb na podlagi opravljenega ocenjevanja in ugotovitve, da so vse ponudbe nepravilne. Izpodbijano obvestilo o oddaji javnega naročila naj bi bilo posledično nezakonito že zato, ker naročnik postopka javnega naročanja ne sme zaključiti s sklicevanjem na dve izključujoči pravni podlagi. S tem naj bi bilo prvemu vlagatelju tudi onemogočeno učinkovito pravno varstvo.
V nadaljevanju revizijskega zahtevka se prvi vlagatelj opredeljuje do razlogov, ki jih naročnik navaja v prid ugotovljene nepopolnosti njegove ponudbe. Prvi vlagatelj tako najprej pojasnjuje, da se Izjava št. 4 nanaša na neangažiranje podizvajalcev, zato izjave ni podpisal, saj je iz obrazca 5.8 (str. 56) razvidno, da sta oba partnerja v ponudbi prvega vlagatelja potrdila Lineal, d.o.o., kot nominiranega podizvajalca. Prvi vlagatelj je tako ravnal dosledno natančno in skladno z zahtevo naročnika (navedeno v Poglavju 5, na str. 343 razpisne dokumentacije, obrazec 5.8), saj je navedel podizvajalca Lineal d.o.o., čeprav bo ta prevzel samo 0,5% v odnosu na skupni znesek pogodbe (in torej ne več kot 10%), saj se je prvi vlagatelj v ponudbi skliceval na njegove reference pri projektiranju kanalizacijskih sistemov (vendar pa vlagatelj ni dokazoval sposobnosti za izvedbo s temi referencami, saj jih vlagatelj ima in izpolnjuje pogoj reference tudi brez podizvajalca). Na strani 343 v Poglavju 5 je naročnik zahteval tudi, da mora biti obrazec 5.8. izpolnjen in podpisan s strani ponudnika oziroma vodilnega ponudnika v ponudbi skupine ponudnikov. Prvi vlagatelj je zato predložil obrazec 5.8., podpisan s strani vodilnega partnerja, d.d., hkrati pa je predložil podpisan obrazec 5.8. tudi s strani soponudnika. Naročnik je namreč z razpisno dokumentacijo določil, da mora ponudba vsebovati za vsakega partnerja v skupini izvajalcev posebej vsa dokazila, kot je zahtevano v podčlenu 1.2., in sicer dokazila pod zaporedno številko A, B, C, C, E, F, G, R, S in š, medtem ko za dokazila pod zaporedno številko D, H, l, J, K, L, M, N, O in P zadošča, da jih predloži eden od partnerjev, v kolikor je iz njih razvidno zadoščanje navedenemu pogoju. Obrazec 5.8 zapade pod pogoj F, za katerega je zahtevano izpolnjevanje za vsakega partnerja v skupini izvajalcev (str. 32 poglavja 1 Razpisne dokumentacije), zato je bil predložen obrazec potrjen s strani vodilnega partnerja in partnerja. Ne drži, da bi moral tudi soponudnik za podizvajalca predložiti Sporazum o sodelovanju podizvajalca, saj to v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano. Naročnik je v Poglavju 1, str. 43 navedel, da morajo Sporazum o sodelovanju podizvajalca (za vse partnerje v ponudbi!) predložiti tisti ponudniki, ki bodo imenovali podizvajalce, ki prevzemajo nad 10 % pogodbenih obveznosti in ponudniki, ki se bodo pri dokazovanju o izpolnjevanju pogojev sklicevali na reference podizvajalcev. Prvi vlagatelj se je torej skliceval na reference podizvajalca Lienal, d.o.o., vendar ne zaradi dokazovanja izpolnjevanja sposobnosti, saj prvi vlagatelj sam, brez podizvajalca, izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije in je njegova ponudba popolna tudi brez sodelovanja podizvajalcev na tem razpisu (vlagatelj poudarja, da je bilo potrebno navesti podizvajalce samo, če presegajo 10% skupnega zneska pogodbe, ali če je ta odstotek nižji, pa želi ponudnik s tem podizvajalcem izpolnjevati ekonomske in finančne ter/ali tehnične in kadrovske sposobnosti), kar je razvidno iz obrazca 5.14 Ključno osebje (pogoj J na strani 34) ter obrazca 5.12 (pogoj l na strani 33). Zaradi vpisa v obrazec 5.8, za katerega razpisna dokumentacija navaja, da mora biti predložen s strani vsakega partnerja v skupini izvajalcev, podpis izjave 4 o nesodelovanju s podizvajalci ne bi bil ustrezen. Na osnovi sklenjenega dogovora o sodelovanju in predložitvi skupne ponudbe izhaja, da vodilni partner in partner delujeta neomejeno in solidarno odgovorno do naročnika. Vodilni partner in partner imata opredeljena razmerja in obseg del, kar je razvidno tudi iz ponudbe. Vodilni partner je nadalje sklenil dogovor o sodelovanju s podizvajalcem za projektiranje kanalizacije, ki ga je drugi partner podpisal in žigosal, ter s tem izrazil strinjanje s tem podizvajalcem. Glede na to, da prvi vlagatelj (vodilni partner in partner) sam izpolnjuje vse obvezne pogoje (in že sam zadosti pogoju izpolnjevanja referenc, z dodatnim podizvajalcem in z njegovimi referencami še samo dodatno podkrepi sposobnost ponudnika in podizvajalca kakovostno izpeljati posel) ter glede na dejstvo, da podizvajalec pokriva 0,5% pogodbenih del, kar je razvidno iz obrazca za nominacijo podizvajalca, očitki naročnika, da razmerja niso definirana, nikakor niso utemeljeni. Prav tako bi lahko glede na dejstvo, da ponudnik sam izpolnjuje obvezne razpisne pogoje, naročnik temu štel v plus, da je nominiral podizvajalca, ki bi opravil le 0,5 % pogodbenih del in celo zanj priložil potrjene reference, iz katerih izhaja, da je tudi ta sposoben opraviti prevzeto delo. Prvi vlagatelj zato ugotavlja, da ni razumno, da bi ponudnik, ki je v ponudbi (tudi zaradi nejasnosti razpisne dokumentacije) navedel celo več, kot je potrebno, s tem pa ni povzročil neizpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije, zato sankcioniran z nepopolnostjo njegove ponudbe. Razlogi, zaradi katerih je bil prvi vlagatelj pri pripravi ponudbe še posebej previden, izhajajo iz mestoma nejasne razpisne dokumentacije (pojasnjeno je že bilo, da je bilo potrebno pri sklicevanju na ekonomske in finančne ter/ali tehnične in kadrovske sposobnosti potrebno navesti podizvajalca, Sporazum o sodelovanju podizvajalca pa je bilo potrebno predložiti le ponudnikom, ki so se pri dokazovanju o izpolnjevanju pogojev sklicevali na reference podizvajalcev), ki pa prvemu vlagatelju, skladno s prakso Državne revizijske komisije, ne more iti v škodo. Tudi sicer je ugotovitev naročnika, da Lineal, d.o.o. ne more biti podizvajalec obeh partnerjev v ponudbi, zatem pa da podizvajalski odnos med partnerjem in podizvajalcem v Sporazumu o sodelovanju podizvajalca ni urejen, povsem kontradiktorna. Prvi vlagatelj v tem delu obvestila o oddaji javnega naročila pravzaprav ne ve natančno, zakaj je bila njegova ponudba označena kot nepravilna - zato ker sta oba partnerja določila Lineal d.o.o. kot svojega podizvajalca, ali zato, ker partner z njim ni sklenil pogodbe Sporazuma o sodelovanju podizvajalca.
Prvi vlagatelj dalje navaja, da ima Nivo, d.d. sklenjen sporazum o skupnem nastopu pri ponudbi s partnerjem Hidroinženiring, d.o.o., v katerem je naveden obseg del, ki vključuje projektiranje kanalizacije, kot tudi čistilne naprave. Nivo, d.d. je nadalje sklenil sporazum o sodelovanju podizvajalca pri ponudbi s podjetjem Lineal, d.o.o. (str. 57-59 v ponudbi) za projektiranje kanalizacije, v katerem ni opredeljeno, kateri del kanalizacije in dokumentacije bo podizvajalec izvedel. Ker je prvi vlagatelj navedel odstotek (0,5%) udeležbe podizvajalca in podal vse dokumente, kot je bilo to zahtevano, ne razume in nasprotuje ugotovitvi naročnika, da razdelitev del med partnerji in podizvajalcem ni dokončna.
Glede očitane nepopolnosti njegove ponudbe, ki se nanaša na število delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila, prvi vlagatelj navaja, da ga je naročnik pozval k pojasnilu glede napake v seštevku števila delavcev, v odgovor na to pa mu je posredoval dodatna pojasnila in opisno navedel številke delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi projekta. Pojasnilu sta sledila obrazca 5.13 s pravilnim seštevkom kadrov na koncu, en podpisan s strani zakonitega zastopnika vodilnega ponudnika, ter drugi obrazec, podpisan s strani partnerja ter parafiran s strani zakonitega zastopnika. Ker je bil tako predložen obrazec pravilno izpolnjen, podpisan in parafiran, ni potrebe po parafiranju prvotno priloženega obrazca. Prvi vlagatelj je prepričan, da je bila formalna pomanjkljivost ponudbe s tem odpravljena na ustrezen način, saj sta bila predložena pravilno izpolnjena obrazca (s pravilnimi seštevki), navedeni popravki pa v ničemer niso in ne spreminjajo predložene ponudbe. Prav tako naročnik v zahtevi za dopolnitev ponudbe ni jasno navedel, na kakšen način pričakuje odpravo pomanjkljivosti. Prvi vlagatelj dodaja, da je njegova ponudba v tem delu zato nesporno popolna, pomanjkljivost, ki mu jo naročnik očita, pa je v skrajnem primeru nebistvena in gre zato kvečjemu za nebistveno pomanjkljivost ponudbe.
Prvi vlagatelj dalje opozarja, da njegova ponudba iz razlogov, ki jih navaja naročnik, ni nepravilna v smislu definicije nepravilne ponudbe iz ZJN-2. Ponudba prvega vlagatelja namreč ni pripravljena v nasprotju s predpisi, ponudbena cena ni sestavljena na način, ki ne bi bil skladen s pravili poštene konkurence, ponudba pa izpolnjuje pogoje iz 41. do 47. člena ZJN-2.
Prvi vlagatelj zato predlaga, da se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavi, da se odloči, da je njegova ponudba popolna in pravilna ter glede na merilo najugodnejša in da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo.

Z vlogo z dne 5.9.2009 je zahtevek za revizijo na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj. V njem predlaga, da se naročnikova odločitev, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" z dne 24.8.2009, razveljavi ter da se drugemu vlagatelju povrnejo stroški nastali z revizijo, in odvetniška nagrada za zastopanje.
V obrazložitvi zahtevka drugi vlagatelj najprej pojasnjuje svoje aktivno legitimacijo za vodenje revizijskega postopka in pravočasnost revizijskega zahtevka, nato pa zatrjuje nepravilnost in nezakonitost naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Drugi vlagatelj s tem v zvezi najprej ugotavlja, da pravna podlaga, ki jo navaja naročnik, glede na vsebino same odločitve ni pravilna oziroma je sploh ni, saj prekinitev postopka oddaje javnega naročanja ureja drugi odstavek 80. člena ZJN-2 in ne 79. člen, na katerega se v uvodu sporne odločitve sklicuje naročnik. V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka se drugi vlagatelj opredeljuje do vseh s strani naročnika ugotovljenih razlogov za nepopolnost njegove ponudbe, pri čemer zatrjuje, da noben od teh ni podan. Glede naročnikove ugotovitve o nepravilnosti ponudbenega predračuna drugi vlagatelj tako navaja, da naročnik ni ravnal v skladu z navodili lastne razpisne dokumentacije in ga ni pozval, da odpravi očitano vrednost podpostavke, če meni, da ni skladna z vrednostjo postavk. Da pa bi naročnik lahko tako ravnal, bi moral istočasno tudi navesti, zakaj meni, da sporna podpostavka ni skladna z vrednostjo te postavke. Pri tem ni nepomembno dejstvo, da je načelno dopustno odpravljati računske napake in da naročnik v tem delu ni ravnal tako, kot je določeno v razpisu. Naročnik v obrazložitvi sporne odločitve niti ne pove, kakšen vpliv naj bi imela sporna računska napaka na vrednost ponudbe drugega vlagatelja. Po "zakonu o pravdnem postopku", ki se v postopkih revizije javnih naročil smiselno uporablja, pa mora biti naročnikova odločitev obrazložena na način, da ima ponudnik možnost uveljavljati v skladu z Ustavo zagotovljeno pravico do pravnega varstva. To pa je mogoče le, če je naročnikove očitke mogoče preizkusiti, v tej obrazložitvi pa so pavšalni in nedokazani do te mere, da ne vzdržijo preizkusa pravilnosti. Pri tem pa gre kot nesporno zapisati še dejstvo, da ponudnik ni upravičen vedno zahtevati dodatne obrazložitve, saj mora biti naročnikova osnovna odločitev obrazložena na način, da vzdrži presojo razlogov, ki so v njej navedeni. Kot pa gre iz obrazložitve ugotoviti, je naročnik sporne razloge navedel kot razloge za nepopolnost ponudbe, ne da bi jih obrazložil.

Naročnik je o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja odločil z dokumentom "Odgovor ponudniku na pisno zahtevo za revizijo" z dne 21.9.2009, s katerim je tega zavrnil. V obrazložitev takšne odločitve naročnik najprej navaja, da prvi vlagatelj ni aktivno legitimiran za vodenje revizijskega postopka, saj naj ne bi izkazoval možnosti nastanka škode - naročnik naj bi namreč opravil pogajanja po predhodni objavi, kjer naj bi prvi vlagatelj lahko ponovno sodeloval. Naročnik dalje navaja, da je svojo odločitev o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila sprejel skladno z določili razpisne dokumentacije ter skladno z 80. členom ZJN-2, saj je ugotovil, da so vse ponudbe nepravilne in nepopolne. Vse ponudbe, tudi ponudba prvega vlagatelja, so bile nepravilne, ker niso izpolnjevale pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2. Vse ponudbe so bile tudi nepopolne, saj zakon zahteva pet lastnosti ponudbe, ki jih mora ta izpolnjevati, da je popolna in le tako ponudbo lahko naročnik pri ocenjevanju ponudb primerja z drugimi ponudbami. Ponudba prvega vlagatelja je bila formalno nepopolna, zato je naročnik ponudnika pozval k dopolnitvi. Ker prvi vlagatelj ponudbe ni ustrezno dopolnil, je ponudba ostala nepopolna. Naročnik kot naslednje zavrača navedbe prvega vlagatelja, da ima obvestilo o oddaji javnega naročila pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti - obvestilo o oddaji javnega naročila namreč vsebuje ugotovitve, ki so tudi podrobneje obrazložene. Prvi vlagatelj je podal tudi opozorilo naročniku, ki ga je ta razumel kot zahtevo za pisno obrazložitev in to tudi podal v dopisu z dne 04.09.2009. Tudi v tej pisni obrazložitvi je naročnik ponovno obširno odgovoril na navedbe prvega vlagatelja, podal pa je tudi ustrezen pouk o pravnem sredstvu.
Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na ugotovljeno nepopolnost ponudbe prvega vlagatelja, naročnik navaja, da je bilo pri pregledu osnovne ponudbe ugotovljeno, da Izjava št. 4 s strani partnerja v skupni ponudbi ni bila priložena. Naročnik dalje ugotavlja, da je bil za imenovanega podizvajalca predložen Sporazum o sodelovanju izvajalca pri ponudbi, sklenjen med vodilnim parterjem in podizvajalcem, ki je na zadnji strani podpisan tudi s strani partnerja v skupni ponudbi. Naročnik opozarja, da je skladno z razpisno dokumentacijo potrebno Izjavo št. 4 v primeru skupne ponudbe priložiti s strani glavnega ponudnika in ostalih partnerjev v skupni ponudbi. Partner v skupni ponudbi aktov o sodelovanju s podizvajalci ni predložil, zato bi moral priložiti Izjavo št. 4. Na podlagi Sporazuma o sodelovanju izvajalca pri ponudbi je naročnik ugotovil, da je Lineal, d.o.o., podizvajalec vodilnega partnerja v skupni ponudbi. Ker pa je prej navedeni sporazum na zadnji strani podpisan tudi s strani partnerja v skupni ponudbi, se je pri naročniku pojavil dvom v takšno ugotovitev. Dodatna dilema se je pri naročniku pojavila ob pregledu Obrazca 5.7. in Sporazuma o skupnem nastopu pri ponudbi (sklenjenega med partnerjema skupne ponudbe). Iz teh dokumentov je razvidno, da partner v skupni ponudbi prvega vlagatelja v ponudbi prevzema v izvedbo dela izdelave projektne dokumentacije (PGD/PZI/PID). Iz Sporazuma o sodelovanju proizvajalca pri ponudbi pa izhaja, da podizvajalec prevzema dela projektiranja kanalizacije. Glede na navedeno je bilo iz ponudbene dokumentacije razumeti, da je Lineal, d.o.o., dejansko podizvajalec partnerja v skupni ponudbi in ne vodilnega partnerja. Navedena dilema je bila še dodatno podkrepljena ob pregledu Obrazcev 5.8., v katerem sta oba partnerja v skupni ponudbi kot podizvajalca navedla Lineal, d.o.o. Zaradi navedenega je naročnik v pozivu za dopolnitev ponudbe prvega vlagatelja pozval, da priloži ustrezno podpisano Izjavo št. 4 s strani partnerja oziroma da poda ustrezno pojasnilo. Prvi vlagatelj je v dopolnitvi ponudbe pojasnjeval, da je partnerski dogovor sklenjen med Nivo, d.d., in Hidroinženiring, d.o.o., podizvajalski dogovor pa med Nivo, d.d., in Lineal, d.o.o.. V dopolnitvi ponudbe je prvi vlagatelj navedel tudi, da še ni detajlno dogovorjeno, kateri del projektiranja kanalizacije bo prevzel v izvedbo podizvajalec in kateri del bo izvedel partner ter da gre za odločitev, ki bo sprejeta šele v primeru pridobitve posla. Naročnik je po pregledu pojasnil v dopolnitvi ponudbe ugotovil, da prvi vlagatelj šteje, da je s podpisom partnerskega sporazuma podizvajalec postal tudi nominirani proizvajalec partnerja, čeprav je pogodba sklenjena med vodilnim partnerjem in podizvajalcem ter sopodpisana s strani partnerja. Mnenje naročnika je, da Lineal, d.o.o., ne more biti podizvajalec obeh partnerjev v ponudbi in da podizvajalski odnos med partnerjem in podizvajalcem v Sporazumu o sodelovanju izvajalca ni urejen. Za naročnika je tudi nesprejemljivo, da razdelitev del med partnerji in podizvajalcem ni dokončna, še zlasti ker je bilo v ponudbi potrebno definirati udeleženost (v %) posameznega partnerja in podizvajalcev v poslu. Naročnik ob tem ugotavlja, da ponudbena dokumentacija ne vsebuje podpisane Izjave št. 4 za Hidroinženiring, d.o.o., zato je nepopolna. Prav tako je za naročnika še vedno nesprejemljivo, da pred oddajo ponudbe ni bila natančno dogovorjena delitev del med vsemi gospodarskimi subjekti, vključenimi v ponudbo.
Naročnik dalje navaja, da je pri pregledu ponudb ugotovil neustrezen popravek obrazca 5.13, saj so bili podatki popravljeni na način, ki v skladu z razpisno dokumentacijo zahteva izločitev ponudbe. Naročnik je pri nadaljnjem pregledu obrazca ugotavljal, da gre v danem primeru lahko tudi za variabilno interpretacijo kadrovske strukture prvega vlagatelja, zato predmetne ponudbe ni takoj izločil, temveč je prvega vlagatelja pozval za pojasnilo. Iz pojasnila je lahko ugotovil, da je dejansko šlo za popravek podatkov v obrazcu, Ker je v razpisni dokumentaciji neustrezno popravljanje napak opredeljeno kot razlog za izločitev in ne kot razlog za formalno nepopolnost vloge, s popravljenim Obrazcem 5.13, predloženim v dopolnitvi ponudbe, razlog za izločitev ni bil odpravljen. Iz navedenega razloga je bilo potrebno ponudbo prvega vlagatelja označiti za nepopolno. Naročnik tudi ne more slediti navedbam prvega vlagatelja, da gre v konkretnem primeru za nebistvene pomanjkljivosti ponudbe.
Iz navedenih razlogov naročnik meni, da je bila njegova odločitev o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila pravilna, zato zahtevek za revizijo v celoti zavrača.

Naročnik je o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja odločil z dokumentom "Odgovor zahtevek za revizijo" z dne 21.9.2009, s katerim je tega v celoti zavrnil. V obrazložitev takšne odločitve naročnik najprej navaja, da drugi vlagatelj ni aktivno legitimiran za vodenje revizijskega postopka, saj naj ne bi izkazoval možnosti nastanka škode - naročnik naj bi namreč opravil pogajanja po predhodni objavi, kjer naj bi drugi vlagatelj lahko ponovno sodeloval. Naročnik dalje navaja, da je svojo odločitev o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila sprejel skladno z določili razpisne dokumentacije ter skladno z 80. členom ZJN-2, saj je ugotovil, da so vse ponudbe nepravilne in nepopolne. Vse ponudbe, tudi ponudba drugega vlagatelja, so bile nepravilne, ker niso izpolnjevale pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2. Vse ponudbe so bile tudi nepopolne, saj zakon zahteva pet lastnosti ponudbe, ki jih mora ta izpolnjevati, da je popolna in le tako ponudbo lahko naročnik pri ocenjevanju ponudb primerja z drugimi ponudbami. Ponudba drugega vlagatelja je bila formalno nepopolna, zato je naročnik ponudnika pozval k dopolnitvi. Ker drugi vlagatelj ponudbe ni ustrezno dopolnil, je ponudba ostala nepopolna.
V nadaljevanju dokumenta, s katerim je odločil o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja, se naročnik opredeljuje do revizijskih navedb drugega vlagatelja, ki se nanašajo na posamezne razloge za ugotovljeno nepopolnost njegove ponudbe. Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na ponudbeni predračun, naročnik pojasnjuje, da je bil drugi vlagatelj opozorjen, da v ponudbenem predračunu seštevek podpostavk postavke 2.3 Črpališče - na kanalu 1.0 ni skladen z vrednostjo te postavke. Drugi vlagatelj je bil v pozivu za dopolnitev izrecno opozorjen, da v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2 v okviru dopolnitve ponudbe ne sme spreminjati svoje cene. V dopolnitvi ponudbe je drugi vlagatelj pojasnil, da je prišlo do napake in je spremenil ponudbeno ceno. Naročnik je takšen popravek cene upošteval kot neustrezen in v nasprotju z določili drugega odstavka 78. člena ZIN-2. Drugi vlagatelj v opozorilu naročniku pojasnjuje, da gre za računsko napako, zaradi katere se njegov položaj ne spremeni, saj razlika v seštevku ne vpliva na razvrstitev drugega vlagatelja po ceni. Naročnik je ponovno proučil predmetno določilo ZJN-2 in meni, da določilo "oziroma tistih elementov Ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove Ponudbe glede na ostale Ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja" velja za elemente, ki niso cena, merila (kar je v danem primeru tudi le cena) ali del ponudbe vezan na tehnične specifikacije. Ne glede na navedeno je naročnik tudi mnenja, da bi sprememba cene ponudbe drugega vlagatelja v določenih okoliščinah lahko vplivala na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, npr. če bi bile tudi pri drugih ponudnikih ugotovljene računske napake. Glede na navedeno naročnik meni, da sprememba ponudbene cene v nobenem primeru ni dovoljena.
Iz navedenih razlogov naročnik meni, da je bila njegova odločitev o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila pravilna, zato zahtevek za revizijo v celoti zavrača.

Z vlogo z dne 23.9.2009 je prvi vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

O tem, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, je naročnika z vlogo z dne 25.9.2009 obvestil tudi drugi vlagatelj.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 30.9.2009, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. in 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V skladu z določilom prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007, 45/2008), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.
V obravnavanem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila zahtevka za revizijo zoper ravnanje istega naročnika, zato je zaradi pospešitve postopka Državna revizijska komisija obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je tem sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija v zvezi z vloženima revizijskima zahtevkoma uvodoma ugotavlja, da naročnik v dokumentih, s katerima je odločil o njiju, zatrjuje, da vlagatelja nista aktivno legitimirana za njuno vložitev; spričo dejstva, da namerava naročnik predmetno javno naročilo oddati po postopku s pogajanji po predhodni objavi, naj namreč noben od vlagateljev ne bi izkazoval možnosti nastanka škode.

Državna revizijska komisija v tej zvezi pojasnjuje, da je aktivna legitimacija, skladno z 9. členom ZRPJN, procesna predpostavka za vodenje revizijskega postopka, na katero mora, skladno s prvim odstavkom 13. člena ZRPJN, v revizijskem postopku paziti že naročnik. V kolikor naročnik tako meni, da revizijskega zahtevka ni vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN, je dolžan tak revizijski zahtevek, skladno z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN, zavreči, ne pa ga meritorno obravnavati, ob tem pa opozarjati na neobstoj procesnih predpostavk za takšno obravnavo.

Ne glede na zgoraj navedeno zaradi dejstva, da je aktivna legitimacija vlagatelja procesna predpostavka tudi za vodenje revizijskega postopka pred tem organom, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko, skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Ker sta oba vlagatelja oddala svoji ponudbi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, interes za dodelitev javnega naročila nedvomno izkazujeta. Ker gre obenem ugotoviti tudi, da je naročnik vse prispele ponudbe označil za nepopolne, oba vlagatelja pa v svojih revizijskih zahtevkih zatrjujeta nezakonitost takšne naročnikove odločitve glede njunih ponudb, gre ugotoviti, da oba vlagatelja izkazujeta tudi, da jima je bila oziroma bi jima lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanj naročnika, ki se v zahtevkih za revizijo navajajo kot kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V kolikor bi se revizijske navedbe katerega od vlagateljev izkazale za utemeljene in bi bilo ugotovljeno, da njegova ponudba iz razlogov, ki jih navaja naročnik, ni nepopolna, bi to namreč pomenilo, da bi moralo biti predmetno javno naročilo (če bi ga naročnik seveda oddal) oddano prav temu vlagatelju.

Ob zapisanem gre pojasniti tudi, da okoliščina, da naj bi naročnik predmetno javno naročilo v primeru neuspešnosti sedaj vodenega postopka oddaje javnega naročila oddal v drugem, novem postopku (s pogajanji po predhodni objavi), na presojo aktivne legitimacije vlagateljev za vodenje predmetnega revizijskega postopka v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila ne more v ničemer vplivati - aktivna legitimacija za vodenje revizijskega postopka se namreč presoja zgolj v povezavi s konkretnim postopkom oddaje javnega naročila, v zvezi s katerim se uveljavlja pravno varstvo.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijski zahtevek prvega vlagatelja.

Med prvim vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila. Prvi vlagatelj najprej zatrjuje, da ima obvestilo o oddaji javnega naročila pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek obvestila naj bi bil nerazumljiv, nasprotoval naj bi razlogom obvestila, v obvestilu naj ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (glede prekinitve postopka), razlogi pa naj bi bili nejasni in med seboj v očitnem nasprotju. Iz navedenih razlogov naj bi bilo prvemu vlagatelju onemogočeno učinkovito pravno varstvo.

Državna revizijska komisija z vpogledom v dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" z dne 24.8.2009, ugotavlja, da iz 1. točke izreka tega izhaja naročnikova odločitev, da predmetni postopek oddaje javnega naročila "prekine". V nasprotju z zapisanim iz glave omenjenega dokumenta izhaja, da je bil ta izdan na podlagi 79. člena ZJN-2 (ki ureja izdajo odločitve o oddaji javnega naročila; prekinitev postopka je urejena v 80. členu ZJN-2), iz 3. točke izreka dokumenta pa, da je naročnik po pregledu vseh prispelih ponudb (te so navedene v 2. točki izreka) ugotovil, da so vse prispele ponudbe nepravilne, primerne, sprejemljive ter da nobena od ponudb ni popolna. V obrazložitvi dokumenta naročnik pojasnjuje potek postopka oddaje javnega naročila in pregledovanja prispelih ponudb, pri čemer za vsako od prispelih ponudb navaja ugotovljene razloge za njeno nepopolnost. Naročnik obrazložitev dokumenta (v kateri prekinitve postopka ne omenja) zaključuje z zapisom, da bo s ponudniki, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena ZJN-2, začel postopek s pogajanji po predhodni objavi.

Na podlagi zgoraj predstavljene vsebine naročnikove odločitve o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta, kot utemeljeno navaja prvi vlagatelj, neskladna in da si njen izrek in obrazložitev (vsaj deloma) nasprotujeta. Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da gre kljub ugotovljenim pomanjkljivostim ugotoviti, da naročnik, ne glede na drugačen zapis v 1. točki izreka zgoraj opredeljenega dokumenta, predmetnega postopka oddaje javnega naročila očitno ni prekinil, temveč je tega zaključil z izločitvijo vseh prispelih ponudb zaradi njihove nepopolnosti. Takšno ugotovitev utemeljuje zgoraj že predstavljena vsebina glave, preostalih točk izreka ter obrazložitev dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" z dne 24.8.2009, v katerih naročnik prekinitve postopka niti ne omenja, kaj šele obrazlaga, kot tudi s tem povezano naročnikovo stališče, podano v dokumentu, s katerim je odločil o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja.

Glede na dejstvo, da iz revizijskega zahtevka prvega vlagatelja izhaja, da je tudi ta naročnikovo odločitev, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" z dne 24.8.2009, v nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka očitno štel za odločitev o izločitvi vseh ponudb (v pretežnem delu svojega revizijskega zahtevka prvi vlagatelj napreč izpodbija s strani naročnika podane ugotovitve o nepopolnosti njegove ponudbe), Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da prvi vlagatelj očitanega posega v učinkovitost njegovega pravnega varstva ni uspel izkazati, s tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja pa utemeljenosti ni mogoče priznati.


V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka prvi vlagatelj, kot že navedeno, izpodbija naročnikove ugotovitve o nepopolnosti njegove ponudbe, in sicer najprej ugotovitve, ki se nanašajo na podizvajalca Lineal, d.o.o.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v razdelku 1.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Sestavni deli ponudbe), v točki 1.7 določil:
"V primeru, da bo ponudnik dela opravil brez imenovanih podizvajalcev, mora predložiti podpisano in potrjeno izjavo 4 s strani ponudnika ali v primeru skupine ponudnikov glavnega ponudnika in ostalih partnerjev v skupni ponudbi."

V točki 1.11 istega razdelka razpisne dokumentacije pa je naročnik določil:

"Obrazec 5.8: Spisek imenovanih podizvajalcev / dobaviteljev, ki prevzemajo dela v vrednosti nad 10% ponudbene vrednosti

V primeru, da bodo v ponudbi sodelovali podizvajalci/dobavitelji, ki prevzemajo dela v vrednosti nad 10% ponudbene vrednosti je potrebno priložiti Obrazec 5.8, ki mora biti izpolnjen, potrjen in podpisan s strani ponudnika in v primeru skupnega nastopanja, vseh ponudnikov v skupini ponudnikov.

Obrazec 5.8 mora biti izpolnjen in podpisan s strani ponudnika in v primeru skupnega nastopanja, vseh ponudnikov v skupini ponudnikov tudi v primeru, če obstoji podizvajalec, ki sicer prevzema dela v vrednosti pod 10%, vendar se pri priznanju ekonomske in finančne ter/ali tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnik oziroma skupina ponudnikov nanj sklicuje.

V primeru, da ponudnik/i imenuje/jo podizvajalce, ki prevzemajo nad 10 % pogodbenih obveznosti in/ali v primeru da se ponudnik/i, pri dokazovanju o izpolnjevanju pogojev sklicujejo na reference podizvajalcev, mora predložiti podpisan in potrjen Sporazum o sodelovanju podizvajalca pri ponudbi. V sporazumu mora biti jasno razvidno, da le ta velja tudi za primer uspešne ponudbe in sklenitve pogodbe z naročnikom.

V kolikor se ponudnik ali skupina ponudnikov pri priznanju ekonomske in/ali finančne ter/ali tehnične in/ali kadrovske sposobnosti sklicuje na podizvajalca, mora pri dokazovanju ekonomske, finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti priložiti za podizvajalca enaka dokazila kot ponudnik, da izpolnjuje navedene pogoje. Navedena dokazila priloži za dokazili ponudnika.

Ponudniku ni potrebno priložiti obrazca 5.8. v primeru, da oddaja ponudbo s podizvajalci/dobavitelji, ki prevzemajo dela v vrednosti pod 10% pogodbene vrednosti in se v ponudbi pri priznanju ekonomske in finančne ter/ali tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnik ne sklicuje na navedene podizvajalce."

Z vpogledom v ponudbo prvega vlagatelja gre ugotoviti, da sta bila v njej med drugim predložena tudi dva Obrazca 5.8., en podpisan s strani vodilnega partnerja v ponudbi prvega vlagatelja (Nivo, d.d.), drug pa s strani partnerja v tej ponudbi (Hidroinženiring, d.o.o.). Iz obeh obrazcev izhaja, da bo pri izvedbi predmetnega javnega naročila sodeloval tudi podizvajalec Lineal, d.o.o., ki bo prevzel 0,5% vrednosti del v odnosu na skupni znesek pogodbe. Ponudbi prvega vlagatelja je bil priložen tudi Sporazum o sodelovanju podizvajalca pri ponudbi, sklenjen med vodilnim partnerjem v ponudbi prvega vlagatelja in omenjenim podizvajalcem, ki ga je sopodpisal tudi partner v ponudbi prvega vlagatelja.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je za odgovor na vprašanje, kateri dokumenti bi morali biti predloženi v ponudbi prvega vlagatelja, potrebno najprej ugotoviti, (1) ali nominirani podizvajalec v ponudbi prvega vlagatelja prevzema nad 10 % pogodbenih obveznosti ter (2) ali se prvi vlagatelj pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev sklicuje na njegove reference. Omenjena kriterija razpisna dokumentacija namreč opredeljuje kot bistvena z vidika zahtevane vsebine predložene ponudbe.

Kot je zgoraj že bilo pojasnjeno, iz ponudbe prvega vlagatelja izhaja, da bo edini nominirani podizvajalec, družba Lineal, d.o.o., prevzela skupno 0,5% vrednosti del v odnosu na skupni znesek pogodbe. Prvi od v razpisni dokumentaciji postavljenih kriterijev za zahtevano obširnejšo vsebino ponudbe v delu, ki se nanaša na podizvajalca, tako ni izpolnjen.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da iz aktov, ki jih je naročnik sprejel oziroma izdal v okviru predmetnega javnega naročila, ni razvidno, da bi naročnik štel, da se je prvi vlagatelj za izkazovanje svoje ekonomske, finančne, tehnične ali kadrovske sposobnosti skliceval na omenjenega podizvajalca. Poleg tega gre ugotoviti, da prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku vlagatelj izrecno zatrjuje, da v svoji ponudbi sposobnosti za izvedbo javnega naročila ni dokazoval z referencami podizvajalca, saj ima te sam in referenčni pogoj izpolnjuje tudi brez podizvajalca. Takšnih revizijskih navedb naročnik ne prereka (niti se do njih ne opredeljuje). Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da ni izpolnjen niti drugi izmed v razpisni dokumentaciji postavljenih kriterijev za zahtevano obširnejšo vsebino ponudbe v delu, ki se nanaša na podizvajalca.

Ker (1) nominirani podizvajalec v ponudbi prvega vlagatelja ne prevzema nad 10 % pogodbenih obveznosti, (2) prvi vlagatelj pa se pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev tudi ne sklicuje na njegove reference (oziroma naročnik tega ne zatrjuje ali ugotavlja), gre ugotoviti, da prvemu vlagatelju v okviru njegove ponudbe ni bilo potrebno predložiti niti Obrazca 5.8. niti Sporazuma o sodelovanju podizvajalca pri ponudbi.

Dejstvo, da je bil v ponudbi prvega vlagatelja Obrazec 5.8. navkljub temu predložen, na popolnost ponudbe prvega vlagatelja ne more v ničemer vplivati, nakazuje pa, da sta omenjenega podizvajalca očitno želela nominirati oba partnerja v skupni ponudbi prvega vlagatelja (domnevne problematičnosti česar naročnik niti z besedo ne pojasnjuje). Na to dejstvo, ki ga v podani dopolnitvi svoje ponudbe z dne 29.7.2009 ponovno izpostavlja tudi prvi vlagatelj, ne more v ničemer vplivati okoliščina, da je bil ponudbi prvega vlagatelja predložen Sporazum o sodelovanju podizvajalca pri ponudbi, sklenjen zgolj med vodilnim partnerjem v ponudbi prvega vlagatelja in Lineal, d.o.o., saj sporazuma s podizvajalcem, kot že pojasnjeno, prvemu vlagatelju ni bilo potrebno predložiti, prav tako pa njegova predložitev ni povzročila nepopolnosti njegove ponudbe (zgolj pripomniti gre, da je predloženi sporazum sicer, kot že navedeno, sopodpisal tudi partner v ponudbi prvega vlagatelja).

Iz določil razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila (točka 1.7 razdelka 1.4 razpisne dokumentacije) kot že pojasnjeno izhaja, da mora ponudnik Izjavo 4 predložiti v primeru, "â??da bo ponudnik dela opravil brez imenovanih podizvajalcevâ??". V primeru skupne ponudbe mora biti ta izjava podpisana s strani "â??glavnega ponudnika in ostalih partnerjev v skupni ponudbi".

Ker sledeč ponudbi prvega vlagatelja v konkretnem primeru oba partnerja v njegovi ponudbi nastopata s podizvajalcem, Izjave št. 4 noben od njiju ni bil dolžan predložiti, nepredložitve te izjave za kateregakoli od partnerjev v ponudbi prvega vlagatelja pa ni mogoče šteti kot razlog za nepopolnost ponudbe tega ponudnika.

Ob zapisanem gre sicer pripomniti tudi, da je skupnega ponudnika ne glede na to, da v postopku nastopa kot konzorcij več partnerjev, potrebno obravnavati kot enotnega ponudnika in ne kot dva ločena ponudnika (na kar nakazuje stališče naročnika). Iz navedenih razlogov bi že dejstvo nastopanja enega od partnerjev v skupni ponudbi s podizvajalcem pomenilo, da "ponudnik" (v smislu Izjave št. 4) nastopa s podizvajalcem, zaradi česar tudi noben od ostalih partnerjev v skupni ponudbi izjave o nenastopanju s podizvajalci ne bi smel predložiti.

V odločitvi o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila naročnik navaja tudi, da je nesprejemljivo, da "razdelitev del med partnerji in podizvajalcem še ni dokončna, še zlasti ker je bilo potrebno v ponudbi definirati udeleženost (v %) posameznega partnerja in podizvajalcev v poslu".

Državna revizijska komisija je v obrazložitvi tega sklepa že zapisala svojo ugotovitev, da ob upoštevanju dejstva, da nominirani podizvajalec v ponudbi prvega vlagatelja ne prevzema nad 10 % pogodbenih obveznosti, prvi vlagatelj pa se pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev tudi ne sklicuje na njegove reference (oziroma naročnik tega ne zatrjuje ali ugotavlja), prvemu vlagatelju v okviru njegove ponudbe ni bilo potrebno predložiti niti Obrazca 5.8. niti Sporazuma o sodelovanju podizvajalca pri ponudbi. Ne glede na to so bili omenjeni dokumenti v ponudbi prvega vlagatelja predloženi, iz njih pa, v nasprotju z drugačno ugotovitvijo naročnika, jasno izhaja tudi podatek o udeleženosti (v %) podizvajalca pri izvedbi predmetnega javnega naročila (t.j. 0,5% vrednosti del v odnosu na skupni znesek pogodbe). Podatek o udeleženosti obeh partnerjev prvega vlagatelja pri izvedbi javnega naročila (v %) pa izhaja iz Obrazca 5.7 ponudbe prvega vlagatelja.

Z zgornjim povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.

Kot slednje v svojem revizijskem zahtevku drugi vlagatelj zatrjuje izpodbija tudi naročnikove ugotovitve o nepopolnosti njegove ponudbe zaradi neustreznosti popravka Obrazca 5.13.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v okviru te predvidel tudi "Obrazec 5.13: Delavci, ki bodo sodelovali pri izvedbi del". Ob tem je v razpisni dokumentaciji (str. 47-48) določil, da mora biti omenjeni obrazec izpolnjen, podpisan in žigosan s strani ponudnika ali v primeru skupine ponudnikov glavnega ponudnika in ostalih partnerjev v skupni ponudbi.

Z vpogledom v ponudbo prvega vlagatelja gre ugotoviti, da je ta v okviru ponudbe med drugim predložil tudi dva Obrazca 5.13, in sicer prvega s strani vodilnega partnerja v skupni ponudbi prvega vlagatelja (Nivo, d.d.) ter drugega s strani partnerja v skupni ponudbi prvega vlagatelja (Hidroinženiring, d.o.o.).

V obrazcu, predloženem s strani partnerja v skupni ponudbi prvega vlagatelja (Hidroinženiring, d.o.o.), je bilo pri skupnem seštevku vseh ponujenih kadrov navedeno število "10", to število pa je bilo nato prečrtano in je bilo poleg njega navedeno število "6", ki predstavlja tudi pravilen seštevek kadrov, ponujenih s strani partnerja v skupni ponudbi prvega vlagatelja.

V obrazcu, predloženem s strani vodilnega partnerja v skupni ponudbi prvega vlagatelja (Nivo, d.d.) so bili navedeni kadri tako za vodilnega partnerja, kot za partnerja v skupni ponudbi prvega vlagatelja. Za partnerja v skupni ponudbi so bili navedeni enaki podatki, kot na obrazcu, ki ga je predložil sam partner, pri čemer je bil pravilen tudi skupni seštevek kadrov. Za vodilnega partnerja v skupni ponudbi je bil na obrazcu podan napačen skupni seštevek vseh ponujenih kadrov, in sicer je bil namesto pravilnega seštevka 45, naveden seštevek 44.

Iz spisovne dokumentacije je dalje razvidno, da je dne 27.7.2009 je naročnik na vodilnega partnerja v skupni ponudbi prvega vlagatelja naslovil zahtevo za dopolnitev ponudbe, pri čemer je v tabeli, ki je bila priloga te zahteve, med drugim navedel: "Obrazec 5.13: Seštevki v obrazcu NIVO d.d. niso pravilni. Seštevek v obrazcu HIDROINŽENIRING d.o.o. je popravljen. Seštevki v obrazcu HIDROINŽENIRING d.o.o. po popravku niso pravilni." Pod rubriko "Ukrep/Opomba" je naročnik ob tem zapisal: "Ponudnika se pozove za pojasnilo".

Prvi vlagatelj je na naročnikovo zahtevo odgovoril z vlogo z dne 29.7.2009, v kateri je v zvezi s predstavljeno mu nepopolnostjo njegove ponudbe pojasnil: "Obrazec 5.13: Pri ponovni preverbi smo ugotovili, da je prišlo pri seštevku do računske napake. Vodilni partner NIVO, d.d. bo angažiral na projektuâ??, kar predstavlja skupaj 45 oseb. Partner HIDROINŽENIRING d.o.o. bo na projektu angažiral â??, kar znese skupaj 6 oseb. Na projektu je tako predvideno skupaj 51 oseb. Ponovno prilagamo obrazec 5.13 - priloga 9." Prvi vlagatelj je ob tem ponovno predložil obrazec 5.13 (za vodilnega partnerja in za partnerja), in sicer s pravilnimi seštevki.

Skladno z določili ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Iz določil 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Upoštevajoč zgoraj opredeljeno dejansko stanje in pravno podlago Država revizijska komisija ugotavlja, da gre ugotovljeno pomanjkljivost ponudbe prvega vlagatelja v delu, ki se nanaša na seštevek skupnega števila kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila, na obeh predloženih Obrazcih 5.13 v ponudbi prvega vlagatelja, označiti za formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ki jo je dopustno odpravljati. Ponudba omenjenega ponudnika je namreč nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, odprava te nepopolnosti pa ne bi pomenila spreminjanja cene in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kot tudi ne tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Takšno naravo je nepopolnosti, ki je bila ugotovljena v zvezi s ponudbo prvega vlagatelja, očitno priznal tudi naročnik, saj te ni izločil, temveč je prvega vlagatelja pozval k podaji pojasnila.

Na takšen naročnikov poziv je prvi vlagatelj odgovoril s pojasnilom, s katerim ni spremenil števila nobenega od ponujenih kadrov niti za vodilnega partnerja niti za partnerja v skupni ponudbi, temveč je podal le pravilen seštevek teh. Prvi vlagatelj je ob tem predložil tudi nova Obrazca 5.13, na katerih je ponovno podano enako število ponujenih kadrov, kot je bilo že podano v prvotni ponudbi prvega vlagatelja, tudi tu sta bila popravljena le skupna seštevka ponujenih kadrov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj s podanim pojasnilom in s ponovno predložitvijo Obrazcev 5.13 ravnal v skladu z naročnikovim pozivom ter v skladu z določbami ZJN-2, ki se nanašajo na odpravo formalnih nepopolnosti, in je na tem mestu obravnavano nepopolnost njegove ponudbe ustrezno odpravil.
S tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja so utemeljene.

V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel izkazati, da noben izmed razlogov, ki jih naročnik navaja v prid nepopolnosti njegove ponudbe, ni podan. Prvi vlagatelj je posledično uspel izkazati tudi, da je naročnikova odločitev o izločitvi njegove ponudbe zaradi njene nepravilnosti in nepopolnosti v neskladju z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja z dne 4.9.2009 ugodila in je razveljavila odločitev o (ne)oddaji javnega naročila "Celovito urejanje porečja Dravinje - izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode - Občina Slovenska Bistrica" - projektiranje, dobava opreme in graditev CČN Pragersko in kanalizacijskega sistema na območju Občine Slovenska Bistrica", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 410-150/2009-102-1033 z dne 24.8.2009.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijski zahtevek drugega vlagatelja.

Med drugim vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila. Drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku izpodbija vse s strani naročnika ugotovljene razloge za nepopolnost njegove ponudbe in zatrjuje, da je njegova ponudba popolna.

V svojem revizijskem zahtevku drugi vlagatelj med drugim napada tudi naročnikovo ugotovitev o nepopolnosti njegove ponudbe zaradi nepopolnosti v njej predloženega ponudbenega predračuna.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da drugi vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila od naročnika ni zahteval izdaje dodatne obrazložitve odločitve, do katere je sicer upravičen v skladu z določili tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Ob upoštevanju navedenega, kot tudi vsebine naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da odločitev o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila ni v zadostni meri obrazložena ter da so v njej podani očitki pavšalni in nedokazani. Ob tem gre zgolj pripomniti, da je odločitev o oddaji javnega naročila akt postopka oddaje javnega naročila, ki ga ureja ZJN-2, in ne akt revizijskega postopka, zato, v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, z njim v zvezi niso uporabljive določbe ZRPJN oziroma zakona, ki ureja pravdni postopek, in katerega določbe se na podlagi ZRPJN smiselno uporabljajo v revizijskem postopku.

Z vpogledom v ponudbo drugega vlagatelja gre ugotoviti, da iz dokumenta "Skupna rekapitulacija", kot je bil predložen v okviru Poglavja 4 - Ponudbeni predračun (in je sicer označen z oznako "Zaupno"), izhaja napaka pri seštevku podpostavk postavke "2.3 Črpališče Č1 - na kanalu 1.0" (podane v okviru postavk "Kanalizacija Zg. Polskava").

Iz spisovne dokumentacije je dalje razvidno, da je naročnik z dopisom z dne 27.7.2009 na vodilnega partnerja v skupni ponudbi drugega vlagatelja naslovil zahtevo za dopolnitev ponudbe, pri čemer je v tabeli, ki je bila priloga te zahteve, med drugim navedel: Ponudbeni predračun: Seštevek podpostavk postavke 2.3 Črpališče Č1 - na kanalu 1.0 ni skladen z vrednostjo te postavke." Pod rubriko "Ukrep/Opomba" je naročnik ob tem zapisal: "Ponudnika se pozove za pojasnilo".

Drugi vlagatelj je na naročnikovo zahtevo odgovoril z vlogo z dne 7.8.2009, v kateri je v zvezi s predstavljeno mu nepopolnostjo njegove ponudbe pojasnil: "Na osnovi vaše ugotovitve smo prišli do zaključka in tudi dajemo pojasnilo, da seštevek podpostavk postavke 2.3 Črpališče Č1 - na kanalu 1.0 ni skladen z vrednostjo te postavke. Do napake je prišlo pri prenosu kalkulacije ponudbenega predračuna iz našega internega kalkulacijskega programa v naročnikov popis del. Nova vrednost te postavke je â?? EUR z DDV, skupaj Kanalizacija Zg. Polskava â?? EUR z DDV ter nova vrednost ponudbenega predračuna je 7.656.120,00 EUR z DDV."

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj predstavljenih dejstev šteje kot nesporno izkazano, da je v ponudbi drugega vlagatelja prišlo do napake pri podaji ponudbenega predračuna, in sicer v podpostavki "2.3 Črpališče Č1 - na kanalu 1.0". Dejstvo obstoja te napake je ugotovil naročnik, potrjuje ga vpogled v ponudbo drugega vlagatelja, v postopku dopolnjevanja svoje ponudbe pa ga je s pojasnilom z dne 7.8.2009 izrecno potrdil tudi drugi vlagatelj. Ponudbe drugega vlagatelja iz tega razloga ni mogoče šteti za popolno.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je drugi vlagatelj z dne 7.8.2009 podanim pojasnilom spremenil ceno postavke "2.3 Črpališče Č1 - na kanalu 1.0", in sicer jo je povišal za 48,22%, ceno za skupek postavk "Kanalizacija Zg. Polskava", ki jo je povišal za 2,07%, kot tudi skupno ponudbeno ceno za predmet javnega naročila, ki jo je povišal za 30.600,00 EUR.

V obrazložitvi tega sklepa je že bilo pojasnjeno, da je skladno z določili ZJN-2 formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Iz določil 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgoraj ugotovljene pomanjkljivosti ponudbe drugega vlagatelja ni mogoče označiti za formalno nepopolnost, saj odprave te ni mogoče izvesti brez nedopustnega spreminjanja ponudbene cene, do česar je prišlo tudi v konkretnem primeru.

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je bil naročnik ponudbo drugega vlagatelja zaradi ugotovljene nepopolnosti v njej predloženega ponudbenega predračuna upravičen in dolžan izločiti kot nepopolno, s tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja pa niso utemeljene.

Ker je Državna revizijska komisija že ob obravnavi zgornjih revizijskih navedb drugega vlagatelja ugotovila, da je naročnik ravnal zakonito, ko je ponudbo drugega vlagatelja izločil zaradi njegove nepopolnosti, preostalih revizijskih navedb drugega vlagatelja, s katerimi ta napada ostale s strani naročnika ugotovljene razloge za nepopolnost njegove ponudbe, ni preverjala - to namreč ne bi moglo v ničemer vplivati na položaj drugega vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in v revizijskem postopku.

Iz zgornjih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, revizijski zahtevek drugega vlagatelja z dne 5.9.2009 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v svojem revizijskem zahtevku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, ki jih je priglasil v višini 10.000,00 EUR, za takso za revizijski postopek, ter v višini 50,00 EUR, pod postavko "materialni stroški".

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Prvi vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava stroške v višini 10.000,00 EUR, nastale s plačilom takse za revizijski postopek. Stroškov pod postavko "materialni stroški" Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava, saj ta postavka stroškov ni vsebinsko opredeljena, prvi vlagatelj pa ravno tako ni predložil nobenih dokazil o obstoju in višini teh stroškov.

Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa od plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, je v svojem revizijskem zahtevku zahteval tudi drugi vlagatelj.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi zahtevo drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora drugi vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 10.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 19.10.2009



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, Slovenska Bistrica,
- Nivo, d.d., Lava 11, Celje,
- Hidroinženiring, d.o.o., Slovenčeva 95, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana.