018-232/2009 Občina Krško

Številka: 018-232/2009-3

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-UPB5, Uradni list RS, št. 94/07), v senatu članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata in članov Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec in Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izgradnja komunalne infrastrukture v poslovni coni Vrbina - 3. etapa faze 1", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika SPLOšNO GRADBENO PODJETJE SLOVENIJA CESTE TEHNIKA OBNOVA, d.d., Slovenska 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA KRšKO, Cesta krških žrtev 14, Krško (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 12. 10. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 1. 9. 2009, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 24. 8. 2009 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja komunalne infrastrukture v poslovni coni Vrbina - 3. etapa faze 1". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 27. 8. 2009, pod št. objave JN6939/2009.

Vlagatelj je, še pred potekom roka za oddajo ponudb, z vlogo z dne 1. 9. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je zatrjeval, da je naročnik določil prekratek rok za oddajo ponudb, ki je bil le sedem dni od objave naročila. Vlagatelj je mnenja, da je naročnik namenoma postavil tako kratek rok, s ciljem, da bi prejel čim manjše število popolnih ponudb, kar je v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 7. člena ZJN-2. Vlagatelj meni, da želi naročnik s tako kratkim rokom omogočiti, da bo popolno ponudbo oddal eden izmed ponudnikov, ki bo z naročnikovim ravnanjem imel manjšo konkurenco pri pridobitvi predmetnega javnega naročila. Naročnik ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju z ZJN-2. Vlagatelj je v nadaljevanju navajal, zakaj šteje rok za predložitev ponudb kot prekratek. Naročnik je javno naročilo objavil dne 27. 8. 2009 in vlagatelj bi potreboval vsaj 3 dni, da uradno pisno prosi naročnika za celotno ponudbeno dokumentacijo in da mu jo naročnik pošlje po pošti. Vlagatelj mora za ponudbo pridobiti dokumente, tako bančno garancijo, za katero postopek pridobivanja traja cca 7 dni od oddaje vloge, seje na banki pa so samo enkrat tedensko. Vlagatelj mora predložiti tudi BON 1 in BON 2, za pridobitev katerih potrebuje nekaj dni časa. Dalje mora vlagatelj pridobiti potrdila vseh bank (fotokopije, ne starejše od 60 dni), pri katerih ima odprte transakcijske račune, ki izkazujejo plačilno sposobnost ponudnika. Ker vlagatelj z navedenimi potrdili ne razpolaga, je za pridobitev le-teh potrebno nekaj časa. Ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, so dolžni predložiti bilance uspeha in bilance stanja za zadnja tri poslovna leta oziroma druga dokazila o višini povprečnih letnih prihodkov. Če tuji ponudniki s temi dokumenti ne razpolagajo v času objave javnega naročila, jim ostane le sedem dni časa, da jih pridobijo, pri čemer je potrebno upoštevati, da sta vmes še dva dela prosta dneva (30. in 31. 8. 2009), kar dejansko pomeni le pet dni časa. Vlagatelj mora prav tako razpisati kooperantska dela in narediti izračun, pri čemer mora pridobiti najugodnejše ponudbe za materiale. Vlagatelj potrebuje čas tudi za sestavo in podpisovanje ponudbe. ZJN-2 sicer izrecno ne določa rokov v primeru, da javno naročilo ni objavljeno v Uradnem listu EU, vseeno pa iz določb ZJN-2 izhaja, da mora naročnik upoštevati zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudbe, ob upoštevanju minimalnih rokov iz ZJN-2. Naročnik se pri predmetnem naročilu tega ni držal, saj je določil rok, ki je tako glede na zapletenost naročila kot glede na čas za pripravo ponudbe, prekratek.

Naročnik je z odločitvijo, sprejeto dne 21. 9. 2009, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil. V obrazložitvi odločitve je naročnik pojasnil, da je predmetno javno naročilo izvajal po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v skladu z 61. členom ZJN-2. Razpisna dokumentacija je bila istega dne, kot je bilo objavljeno obvestilo o predmetnem javnem naročilu na portalu, objavljena na svetovnem spletu. Po mnenju naročnika ni prišlo do kršitve temeljnih načel javnega naročanja, predvsem načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, kar izhaja iz dejstva, da je naročnik v roku prejel šest ponudb, kar je povprečno število ponudb, ki jih za podobna dela prejema naročnik v zadnjem času. štiri ponudbe so bile ocenjene kot sprejemljive in formalno popolne ter so vsebovale vso zahtevano dokumentacijo. Ena izmed prispelih ponudb je bila izločena kot nepravilna, ker ponudnik ni izkazal izpolnjevanja tehničnih in kadrovskih zmogljivosti, ena od ponudb pa ni vsebovala obrazca BON 1/P in obrazca BON-2, katero pa je strokovna komisija naročnika ocenila kot formalno nepopolno ter ponudnika pozvala na dopolnitev ponudbe. Naročnik je predmetno javno naročilo objavil na portalu dne 27. 8. 2009, objava pa je vsebovala pogoje, ki se nanašajo na naročilo ter pogoje za sodelovanje, med katere sodijo tudi bančna garancija za resnost ponudbe, katero je v svoji ponudbi priložilo vseh šest ponudnikov. Prav tako je bilo med pogoji zahtevano dokazilo BON 1/P in BON-2, katero je naročnik zahteval kot fotokopijo, ki ni starejša od 60 dni od dneva odpiranja ponudb. Vsak ponudnik je imel na voljo čas od 27. 8. 2009 do 3. 10. 2009 za pridobitev omenjenih dokazil, kolikor ni imel na voljo obrazcev, mlajših od 60 dni. Za vlagatelja, ki je eden izmed največjih izvajalcev gradbenih del v RS in hkrati eden izmed največjih ponudnikov, naročnik težko verjame, da v 60 dneh pred oddajo ponudb ni pripravil nobene ponudbe, katere sestavni del bi bili tudi zahtevani obrazci. Naročnik pa je prejel pet ponudb, ki so vsebovala ustrezna dokazila BON 1/P in BON-2, med njimi tudi eno z datumom priprave 28. 9. 2009. Naročnik je dalje navajal, da popis del, ki je priloga razpisne dokumentacije, skupaj obsega dve področji del, izgradnjo prometnice, ki vključuje zemeljska preddela, zgornji ustroj prometnice ter zaključena in ostala dela; našteta dela skupno obsegajo 15 postavk, katere mora ponudnik vnesti v ponudbeni predračun. Drugi del obsega gradbena dela za elektro-instalacije, asfalterska dela ter splošni del in skupaj zajema 47 postavk, katere mora ponudnik vnesti v ponudbeni predračun. Skupni ponudbeni predračun tako zajema 62 postavk, ki po vsebini ne zahtevajo posebnih del ali specifičnih materialov, za katere bi ponudnik potreboval več časa. Naročnik pa je prejel šest ponudb, ki so vsebovale popoln popis del. Naročnik še poudarja, da je zahtevek za revizijo prejel tik pred odpiranjem ponudb. Kolikor vlagatelj res ni sposoben pripraviti popolne ponudbe v roku, ki je bil določen, bi lahko zahtevek za revizijo vložil takoj po objavi obvestila na portalu javnih naročil. Predmetno javno naročilo je financirano s strani Republike Slovenije in mora biti zaključeno do 6. 11. 2009, zato je bil izjemoma postavljen tako kratek rok. Kolikor bi naročnik v postopku prejel le eno ali dve ponudbi, bi tudi resno proučil očitke vlagatelja in postopek začasno prekinil pred samim odpiranjem ponudb. Ker pa, razen vlagatelja, nihče izmed potencialnih ponudnikov ni izrazil želje po podaljšanju roka za oddajo ponudb in je v roku prispelo šest ponudb, se je naročnik skladno z 2. odstavkom 11. člena ZRPJN odločil, da postopek oddaje javnega naročila nadaljuje.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 28. 9. 2009, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 1. 10. 2009, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v objavo obvestila predmetnega javnega naročila, razpisno dokumentacijo ter v ostalo, s strani naročnika predloženo dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka predmetnega javnega naročila. Ostale dokazne predloge vlagatelja je Državna revizijska komisija kot nepotrebne zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje z izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno vprašanje, ali je naročnik pri določitvi roka za prejem ponudb v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08). Pri tem je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama, in kar izhaja tudi iz spisovne dokumentacije, ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki ga ZJN-2 dopušča v 2. odstavku 24. člena, kadar je vrednost predmeta javnega naročila v primeru gradenj enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 274.000 eurov. Prav tako je med strankama nesporno, slednje pa izhaja tudi po vpogledu v spletni portal javnih naročil, da je naročnik za predmetno javno naročilo Obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v skladu z 61. členom ZJN-2 objavil na portalu javnih naročil dne 27. 8. 2009 pod št. objave JN6939/2009 in v njem določil rok za prejem ponudb do 3. 9. 2009 do 10.00 ure.

ZJN-2 določa roke za prejem ponudb in prijav v petem poglavju (Roki) prvega dela. V 1. odstavku 50. člena ZJN-2 (roki za prejem prijav in ponudb) je tako določeno osnovno pravilo za vse vrste postopkov, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom. Če je obvestilo o javnem naročilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, šteje rok za oddajo ponudbe od dneva, ko je naročnik odposlal Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti zahtevo za objavo v Uradnem listu Evropske unije. Nadaljnji členi petega poglavja ZJN-2 (razen 53. člena) določajo roke za posamezne vrste postopkov, pri čemer ni posebne določbe, kolikšen bi moral biti minimalni rok za prejem ponudb v postopkih zbiranja ponudb po predhodni objavi. V 53. členu ZJN-2 (podaljšanje rokov) pa je določeno, da v primeru, če se zaradi kakršnegakoli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, ne predložijo v rokih, določenih v tem zakonu, ali če se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predložijo šele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naročilom, mora naročnik rok za prejem ponudb podaljšati. ZJN-2 v drugem delu v okviru posebnih določb, ki veljajo za postopek zbiranja ponudb po prehodni objavi, v 92. členu (roki za prejem ponudb) določa, da mora biti rok za prejem ponudb ali prijav tak, da omogoča gospodarskemu subjektu pripravo popolne ponudbe. Kolikor naročnik sam ali na pobudo gospodarskega subjekta oceni, da je to potrebno, rok za prejem ponudb ustrezno podaljša.

Iz citiranih določb ZJN-2 gre povzeti, da je potrebno v primeru, ko ZJN-2 minimalnega roka za prejem ponudb ne določa, pri presoji primernosti roka v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je rok primeren glede na zapletenost naročila in glede na čas, ki je potreben za pripravo ponudbe. V primeru, da naročnik javno naročilo izvaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, pa je potrebno upoštevati tudi, da mora rok omogočati ponudniku pripravo popolne ponudbe. Pri tem je dokazno breme, da rok za prejem ponudb ni primeren, oziroma je prekratek glede na navedene okoliščine, na vlagatelju. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji oddaje javnih naročil, mora namreč tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, le-tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze.

Naročnik je v obravnavanem primeru v objavi obvestila o predmetnem javnem naročilu naročil dne 27. 8. 2009 pod št. objave JN6939/2009, v točki IV.2) (Rok za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje) določil rok za prejem ponudb do 3. 9. 2009 do 10.00 ure. Ponudniki so torej imeli na voljo sedem dni za pripravo in predložitev ponudbe naročniku. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo naročniku očital, da je slednji rok določil prekratko. Vendar pa po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj ni izkazal utemeljenih okoliščin, zaradi katerih bi lahko upravičeno šteli, da je predmetno javno naročilo tako zapleteno, oziroma, da je potreben daljši čas za pripravo popolne ponudbe, kot ga je določil naročnik.

Vlagatelj je tako najprej zatrjeval, da bi potreboval vsaj tri dni časa, da uradno pisno prosi naročnika za celotno ponudbeno dokumentacijo in da mu jo naročnik pošlje po pošti.

Državna revizijska komisija je v zvezi s slednjo trditvijo ugotovila, da je naročnik v objavi javnega naročila, v točki V.2) (Dodatne informacije) določil: "Ponudnik mora ponudbo predložiti na originalni razpisni dokumentaciji, ki jo na pisno zahtevo pridobi pri naročniku." V razpisni dokumentaciji, točki I. (Povabilo) Povabila k oddaji ponudbe (v nadaljevanju: povabilo) pa je bilo navedeno: "Ponudnik mora ponudbo predložiti na originalu te razpisne dokumentacije. Razpisna dokumentacija, ki je na voljo na spletu, je samo informativne narave."
Ob upoštevanju zgoraj citiranih zahtev naročnika je sicer potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da so morali ponudniki pisno zaprositi naročnika za originalno razpisno dokumentacijo. Ne drži pa navedba vlagatelja, da bi naročnik na podlagi pisnega zaprosila razpisno dokumentacijo moral tudi poslati po pošti ponudniku. Ponudniki bi namreč lahko razpisno dokumentacijo prevzeli tudi osebno na sedežu naročnika, kar nenazadnje izhaja tudi iz objave javnega naročila, kjer je naročnik zapisal, da originalno razpisno dokumentacijo ponudnik na pisno zahtevo pridobi pri naročniku, nikjer pa ni bilo zapisano, da bo naročnik razpisno dokumentacijo posredoval ponudniku po pošti. Pisno zahtevo za prevzem razpisne dokumentacije pa bi lahko ponudniki vročili naročniku prav tako na različne načine (osebno, po pošti, telefaksu, idr.), saj naročnik ni omejil načina vročitve pisne zahteve. Ker je naročnik dopustil različne načine vročanja pisne zahteve in prevzema razpisne dokumentacije, bi torej ponudnik lahko prevzel razpisno dokumentacijo tudi v enem dnevu, vsekakor pa je potrebno zaključiti, da ne vzdrži vlagateljevo zatrjevanje, da bi potreboval vsaj tri dni za zaprosilo in prejem razpisne dokumentacije. Ob tem ne gre niti prezreti, da vlagatelj ni izkazal, da je pisno zahtevo za prevzem razpisne dokumentacije sploh posredoval naročniku in je zato tudi dejansko porabil tri dni časa. Četudi pa bi vlagatelj potreboval najmanj tri dni časa za pridobitev razpisne dokumentacije, pa po oceni Državne revizijske komisije slednje še ne izkazuje, da je rok, kot ga je določil naročnik, prekratek, saj bi tako še vedno ostalo nekaj dni na voljo za pripravo in predložitev ponudbe. Nenazadnje pa je mogoče upoštevati tudi naročnikov argument, ki sicer izkazuje stanje po vložitvi obravnavanega zahtevka za revizijo in je razvidno iz spisovne dokumentacije, da je za predmetno javno naročilo ponudbo pravočasno predložilo šest ponudnikov, kar posredno nakazuje na to, da ponudniki niso imeli težav zaradi pridobivanja razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je dalje prekratek rok za prejem ponudb utemeljeval z dejstvom, da mora za pripravo ponudbe predložiti določene dokumente, ki jih ne more pridobiti v roku, kot ga je določil naročnik, in sicer bančno garancijo, BON-1 in BON-2 ter potrdila vseh bank, pri katerih ima odprte transakcijske račune, ki izkazujejo plačilno sposobnost ponudnika. Vlagatelj se je pri tem oprl tudi na to, da naj bi premalo časa za pripravo ponudbe imeli tudi ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji in ki morajo predložiti bilance uspeha in bilance stanja za zadnja tri poslovna leta oziroma druga dokazila o višini povprečnih letnih prihodkov.

Ne glede na dejstvo, da vlagatelj ni konkretno zatrjeval, katere bančne garancije ne more predložiti, je Državna revizijska komisija po vpogledu v objavo javnega naročila in razpisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik v ponudbi zahteval le predložitev ustreznega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, medtem, ko je predložitev ostalih finančnih zavarovanj zahteval po sklenitvi pogodbe. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljevo trditev, da v roku ne more predložiti bančne garancije, presodila le za finančno zavarovanje za resnost ponudbe.

Naročnik je v objavi javnega naročila pod točko III.1.1) (Obvezni depoziti in jamstva) zahteval: "Bančno garancijo za resnost so ponudniki dolžni predložiti s ponudbo. Višina bančne garancije za resnost ponudbe je 500,00 EUR z veljavnostjo do vključno datuma veljavnosti ponudbe." V točki VI. povabila (Finančna zavarovanja, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopku javnega naročila) pa je naročnik določil: "a) finančno zavarovanje za resnost ponudbe: Originalno bančno garancijo za resnost ponudbe ali ustrezno zavarovanje pri zavarovalnici so ponudniki dolžni predložiti s ponudbo. Predloženo finančno zavarovanje ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije in ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska, kot ga določi naročnik ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko. Če ponudnik ne predloži zahtevanega finančnega zavarovanja ali če predloži drugo vrsto finančnega zavarovanja, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, se šteje njegova ponudba kot formalno nepopolna. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom ali ne izpolni drugih dodatnih pogojev, ne glede na razlog, razen če je razlog na strani naročnika, bo naročnik unovčil instrument finančnega zavarovanja. Finančno zavarovanje mora biti izdano v višini 500,00 EUR in mora veljati do vključno datuma veljavnosti ponudbe. Če ponudnik v ponudbi navede daljši rok veljavnosti ponudbe od zahtevanega, mora biti le-ta pokrit z instrumentom finančnega zavarovanja. Ponudnik lahko kot garancijo za resnost ponudbe predloži tudi ustrezno zavarovanje pri zavarovalnicah, katero pa po vsebini ne sme bistveno odstopati od vzorca bančne garancije iz razpisne dokumentacije."

Državna revizijska komisija je v zvezi s trditvijo vlagatelja, da bančne garancije ne more predložiti v razpisanem roku, najprej ugotovila, da vlagatelj svoje trditve ni z ničemer dokazal, zaradi česar bi jo bilo potrebno skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP že iz tega razloga zavrniti. Vlagatelj je zgolj pavšalno navajal, da naj bi postopek pridobivanja bančne garancije trajal cca 7 dni od oddaje vloge, ker naj bi seje na banki bile samo enkrat tedensko, vendar vlagatelj za to ni predložil nobenega dokaza, niti ni izkazal, da je vlogo za izdajo bančne garancije morebiti banki podal, pa le-ta ni izdala bančne garancije v roku, v katerem bi lahko vlagatelj predložil ponudbo. Vlagatelj je sicer podal dokazni predlog, da se opravijo poizvedbe pri bankah, vendar pa je Državna revizijska slednji dokazni predlog zavrnila, saj ga ni mogla izvesti, ker vlagatelj ni konkretiziral, pri katerih bankah naj se poizvedbe opravijo.

Poleg navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj zgolj za bančno garancijo zatrjeval, da je ne more predložiti v roku, medtem, ko je naročnik poleg bančne garancije kot ustrezno obliko finančnega zavarovanja za resnost ponudbe dopustil tudi ustrezno zavarovanje pri zavarovalnicah. Četudi pa vlagatelj ne bi mogel predložiti bančne garancije ali druge dopuščene oblike zavarovanja, je naročnik v tem delu razpisne dokumentacije določil, da bi se takšna ponudba štela za formalno popolno in bi torej obstajala možnost, da bi vlagatelj finančno zavarovanje predložil tudi naknadno po pozivu naročnika. Tudi v tem delu pa je potrebno pritrditi naročniku, kar izhaja iz vpogleda v predložene ponudbe, da je vseh šest ponudnikov, ki so predložili ponudbe, predložilo finančna zavarovanja za resnost ponudbe različnih bank in tudi zavarovalnic, iz česar je mogoče sklepati, da vlagateljeva argumentacija, da bančne garancije ni mogoče izdati v roku, ki ga je določil naročnik v obravnavanem primeru za predložitev ponudb, ne vzdrži.

V zvezi s predložitvijo obrazcev BON-1 in BON-2 in ostalih dokazil za izkazovanje poslovne in finančne sposobnosti, na katere se je skliceval vlagatelj v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija po vpogledu v objavo javnega naročila ugotovila, da je naročnik v točki III.2.2) (Poslovna in finančna sposobnost) kot dokazila zahteval: "Obrazec BON 1/P ali drugo ustrezno bonitetno informacijo, izdano s strani pooblaščene organizacije, ne starejši od 60 dni od dneva odpiranja ponudb, lahko fotokopija, iz katerega mora med drugim izhajati, da v zadnjih 6 mesecih pred izdajo potrdila ni imel dospelih neporavnanih obveznosti. V primeru, da izpolnjevanje navedenega pogoja iz obrazca ni razvidno, mora predložiti tudi Obrazec BON 2, ne starejši od 60 dni od dneva odpiranja ponudb. Ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, predložijo bilance uspeha in bilance stanja za zadnja tri poslovna leta (2006, 2007 in 2008) oziroma druga dokazila o višini povprečnih letnih prihodkov in potrdilo vseh bank (fotokopije ne starejše od 60 dni), pri katerih ima odprte transakcijske račune, ki izkazujejo plačilno sposobnost ponudnika. Samostojni podjetnik posameznik predloži bilanco stanja in bilanco uspeha za zadnja tri leta in potrdilo vseh bank (fotokopije ne starejše od 60 dni), pri katerih ima odprte transakcijske račune, ki izkazujejo plačilno sposobnost ponudnika. Če država, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ne izdaja takšnih dokumentov, bo naročnik namesto pisnega dokazila sprejel zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo ponudnika, ki mora biti podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež." V točki VI. povabila (Pogoji za ugotavljanje sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in njihovo dokazovanje) je naročnik v okviru točke 5 (ekonomska in finančna sposobnost) kot dokazilo zahteval: "Obrazec BON 1/, ne starejši od 60 dni od dneva odpiranja ponudb, lahko fotokopija, iz katerega mora med drugim izhajati, da v zadnjih 6 mesecih pred izdajo potrdila ni imel dospelih neporavnanih obveznosti. V primeru, da izpolnjevanje navedenega pogoja iz obrazca ni razvidno, mora predložiti tudi Obrazec BON 2, ne starejši od 60 dni od dneva odpiranja ponudb. Ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, predložijo bilance uspeha in bilance stanja za zadnja tri poslovna leta (2006, 2007 in 2008) oziroma druga dokazila o višini povprečnih letnih prihodkov in potrdilo vseh bank (fotokopije ne starejše od 60 dni), pri katerih ima odprte transakcijske račune, ki izkazujejo plačilno sposobnost ponudnika. Samostojni podjetnik posameznik predloži bilanco stanja in bilanco uspeha za zadnja tri leta in potrdilo vseh bank (fotokopije ne starejše od 60 dni), pri katerih ima odprte transakcijske račune, ki izkazujejo plačilno sposobnost ponudnika. Če država, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ne izdaja takšnih dokumentov, bo naročnik namesto pisnega dokazila sprejel zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo ponudnika, ki mora biti podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež."

Tudi v tem delu je potrebno ugotoviti, da vlagatelj svoje trditve, da obrazcev BON 1 in BON 2 ter potrdila vseh bank ne more predložiti v roku, ki ga je določil naročnik, ni dokazal, zaradi česar bi trditev bilo potrebno skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP zavrniti. Ob tem pa ne gre prezreti, da je naročnik za slednje obrazce in potrdila dopustil, da se predložijo kot fotokopije, ki niso starejše od 60 dni od dneva odpiranja ponudb, kar je po oceni Državne revizijske komisije prispevalo k temu, da so se zahtevani obrazci lahko hitreje pridobili in priložili.

Dalje pa je potrebno ugotoviti, da ne drži navedba vlagatelja, da bi v ponudbi moral v vsakem primeru predložiti obrazec BON 1, BON 2 in potrdila vseh bank, pri katerih ima odprte transakcijske račune, ki izkazujejo plačilno sposobnost ponudnika. Kot namreč izhaja iz naročnikovih zahtev v objavi in v razpisni dokumentaciji, je slednji kot obvezno dokazilo za ponudnike s sedežem v Republiki Sloveniji zahteval obrazec BON 1/P ali drugo ustrezno bonitetno informacijo, medtem, ko je bila predložitev obrazca BON 2 obvezna le v primeru, da podatek o tem, da ponudnik v zadnjih 6 mesecih pred izdajo potrdila ni imel dospelih neporavnanih obveznosti, ni bil razviden že iz obrazca BON 1/P. Sicer pa je zahtevane obrazce BON 1/P in BON 2 za obravnavano javno naročilo predložilo pet ponudnikov, medtem ko je naročnik ponudbo ponudnika, ki slednjih obrazcev ni predložil, ocenil kot formalno nepopolno ponudbo in ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe (kar izhaja iz naročnikovega poziva enemu izmed ponudnikov z dne 14. 9. 2009), iz česar izhaja, da tudi v primeru, če vlagatelj slednjih obrazcev ne bi predložil, bi njegova ponudba lahko bila ocenjena kot formalno nepopolna. Glede potrdila vseh bank, pri kateri ima ponudnik odprte transakcijske račune, ki izkazujejo plačilno sposobnost ponudnika, pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik slednje potrdilo zahteval zgolj za ponudnike, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji in za samostojne podjetnike posameznike, kar pa ne velja za vlagatelja. V zvezi z revizijsko navedbo vlagatelja v tem delu, ki se nanaša na to, koliko časa naj bi imeli na voljo za pripravo ponudbe ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, pa Državna revizijska komisija pripominja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne more zatrjevati kršitve, ki bi lahko vplivale na pravni položaj drugih subjektov (ponudnikov, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji), saj zato vlagatelj nima pravnega interesa. Skladno s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN namreč lahko zahtevek za revizijo vloži le oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika. Vlagatelj pa v obravnavanem primeru ni izkazal, kako naj bi mu zaradi očitane kršitve, ki ne more vplivati na njegov pravni položaj, sploh lahko bila povzročena škoda. Zato Državna revizijska komisija slednjega revizijskega očitka ni meritorno presojala.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval še, da mora za predmetno javno naročilo razpisati kooperantska dela in narediti izračun, pri čemer mora pridobiti najugodnejše ponudbe za materiale, potrebuje pa tudi čas za sestavo in podpisovanje ponudbe.

Državna revizijska komisija je tudi v tem delu ugotovila, da vlagatelj ni z ničemer dokazal svojih trditev, zaradi česar bi jih bilo potrebno skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP že iz tega razloga zavrniti. Tudi sicer pa po oceni Državne revizijske komisije zatrjevana dejstva predstavljajo subjektivne okoliščine na strani vlagatelja, ki ne morejo predstavljati tehtnih argumentov zato, da bi lahko ocenili, da je predmetno javno naročilo tako zapleteno, da je potreben daljši čas za pripravo ponudbe, kot ga je določil naročnik. Da pa je bilo ponudbe očitno mogoče pripraviti v razpisanem roku, pa je nenazadnje, kot je že bilo zgoraj ugotovljeno, mogoče sklepati tudi iz dejstva, da je ponudbe za predmetno javno naročilo oddalo šest ponudnikov.

Upoštevajoč vse ugotovljeno je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je predmetno javno naročilo tako zapleteno, oziroma da je potreben daljši čas za pripravo ponudbe, kot ga je določil naročnik. Naročniku tako ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-2 in načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, s tem, ko je v objavi obvestila o predmetnem javnem naročilu naročil dne 27. 8. 2009, pod št. objave JN6939/2009, v točki IV.2) (Rok za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje) določil rok za prejem ponudb do 3. 9. 2009 do 10.00 ure, s tem povezani revizijski očitki vlagatelja pa so se izkazali za neutemeljene.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 12. 10. 2009

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- OBČINA KRšKO, Cesta krških žrtev 14, Krško
- SPLOšNO GRADBENO PODJETJE SLOVENIJA CESTE TEHNIKA OBNOVA, d.d., Slovenska 56, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana