018-216/2009 Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor

Številka: 018-216/2009-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter članic Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v zvezi s postopkom revizije postopka izbire dobavitelja toplih malic dijakov, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Slorest, d. o. o., Likozarjeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, Trg Miloša Zidanška 3, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 7. 10. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Obvestila o oddaji javnega naročila" št. 1/2-08/09 z dne 19. 8. 2009.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 700 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev

Naročnik je sodelujoče ponudnike v postopku izbire dobavitelja toplih malic dijakov izmed štirih ponudb, ki so prispele naročniku, z "Obvestilom o oddaji javnega naročila" št. 1/2-08/09 z dne 19. 8. 2009 obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika M.R. Commerce, d. o. o., Zagrebška cesta 92, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 8. 2009 in predlagal izbiro svoje ponudbe, podrejeno pa delno razveljavitev postopka, naročniku pa očita, da je nepravilno ocenjeval njegovo ponudbo pri vseh šestih merilih, poraja pa se mu tudi dvom, da komisija za ocenjevanje ponudb ni bila pravilno sestavljena.

Naročnik je z "Odločitvijo naročnika o zahtevku za revizijo" št. 126-2009/10 z dne 14. 9. 2009 zahtevek za revizijo zavrnil in pojasnil, da je komisija "na osnovi štirih prejetih ponudb določila, da predstavlja 10 % štiri točke", da je bilo po nekaterih merilih ocenjevanje sicer napačno, vendar pa to ne vpliva na končni izbor ponudb, saj bi vlagateljeva ponudba pridobila le še dve točki in dosegla 30 točk, kar je manj od 33 točk, ki jih je prejela ponudba izbranega ponudnika, komisija pa je bila tudi sestavljena skladno s predpisi.

Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 9. 2009 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 21. 9. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s sklepom št. 018-216/2009-2 z dne 1. 10. 2009 pozvala na dopolnitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je 7. 10. 2009 prejela zahtevano dopolnitev zahtevka za revizijo, pri čemer je ugotovila, da je ta dopolnitev pravilna in pravočasna.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno ocenjevanje ponudb.

Čeprav naročnik oddaja storitev iz seznama storitev B (predmet konkretnega postopka nabave je namreč pretežno izbira ponudbe za izvajanje storitev iz seznama storitev B) in je zaradi tega uporaba določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) glede na 20. člen ZJN-2 omiljena, saj iz drugega in tretjega odstavka 20. člena ZJN-2 ne izhaja, da mora naročnik pri oddaji naročil, katerih predmet so storitve iz seznama storitev B, uporabiti pravila iz 48. člena ZJN-2 (merila za izbiro ponudbe), pa določbe specialnih predpisov [Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane (Uradni list RS, št. 45/2009; v nadaljevanju: ZSDijP) in Pravilnik o subvencioniranju dijaške prehrane - dnevnega toplega obroka (Uradni list RS, št. 62/2009), katerega sprejem zahteva ZSDijP] naročnika zavezujejo, da pri izbiri ponudb upošteva nekatera merila. Ker specialna predpisa naročnika zavezujeta k določenim ravnanjem ob hkratnem upoštevanju "določil zakona, ki ureja javno naročanje", je mogoče šteti, da sta pri konkretni nabavi specialna predpisa razširila domet uporabe 20. člena ZJN-2 in je zato treba uporabo meril razlagati tudi ob upoštevanju temeljnih načel, ki jih določa ZJN-2. Temeljna načela se namreč uporabljajo tudi pri oddaji naročil storitev iz seznama storitev B (gl. 5. člen ZJN-2). Tako pri konkretni nabavi naročnika zavezujeta tudi načeli enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

V prvem odstavku 9. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, v drugem odstavku 9. člena ZJN-2 pa je določeno, da naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. V prvem odstavku 8. člena ZJN-2 je določeno, da ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Zaradi omejitve iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN Državna revizijska komisija po roku za predložitev ponudb ne more ugotavljati vsebinske skladnosti meril s predpisi o javnih naročilih (prim. zadeva št. 018-036/2008), lahko pa preizkusi ocenjevanje ponudb.

Iz vpogleda v "Najavo razpisa" z dne 29. 7. 2009, ki predstavlja navodila ponudnikom za pripravo ponudbe in opis postopka izbire ponudb, je razvidno, da je naročnik na četrti zaporedni strani določil, da bo najugodnejšo ponudbo izbral na podlagi sedmih meril, pri čemer je vsakemu merilu določil ponder, tj. koliko % točk prinaša katero izmed meril. Skupni seštevek % znaša 100 %. Nekatera izmed teh meril je naročnik na četrti zaporedni strani "Najave razpisa" z dne 29. 7. 2009 tudi natančneje pojasnil, v 5. in 6. točki (tretja zaporedna stran "Najave razpisa" z dne 29. 7. 2009) pa je glede nekaterih meril dal še dodatna pojasnila. Iz "Najave razpisa" z dne 29. 7. 2009 je razvidno, da se je naročnik odločil, da bo ponudbam dodeljeval točke (naročnik je namreč ponderiral točke, npr. 10 % točk), vendar pa ni nič konkretno razvidno glede števila možnih točk (bodisi po posamičnih merilih bodisi kot skupni seštevek). V odločitvi o zahtevku za revizijo je naročnik pojasnil, kako je ocenjeval ponudbe, pri čemer je tudi zapisal, da je komisija "na osnovi štirih prejetih ponudb določila, da predstavlja 10 % štiri točke". Iz tega je razvidno, da je naročnik pravila, kako bo uporabil posamezna merila, dejansko oblikoval šele po roku za predložitev ponudb, ne da bi o tem bili ponudniki že vnaprej (pred rokom za predložitev ponudb) seznanjeni. Tako ravnanje naročnika pa je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave (9. člen ZJN-2) in načelom transparentnosti (8. člen ZJN-2), saj je naročnik opustil seznanitev ponudnikov s tistimi dejavniki, ki neposredno vplivajo na možnost ponudnikov pridobiti naročilo, in pomeni nedopustno diskrecijo naročnika pri odločanju o oddaji naročila.

Če bi Državna revizijska komisija preskušala, ali je naročnik pravilno dodeljeval točke po merilih, bi pomenilo, da bi morala najprej sprejeti naročnikova (šele naknadno nastala) pravila. To pa bi vsekakor onemogočilo pregled transparentnosti in pravilnosti ocenjevanja. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da ocenjevanje ponudb ni bilo skladno s predpisi, saj ocenjevanje ne more biti zakonito, če temelji na pravilih, ki so nastala šele naknadno. V takih okoliščinah je zato Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Obvestila o oddaji javnega naročila" št. 1/2-08/09 z dne 19. 8. 2009.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ugotavlja, da je vlagatelj upravičen do povrnitve priglašenih stroškov za vplačano takso.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 700 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 7. 10. 2009

Predsednica senata
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, Trg Miloša Zidanška 3, 2000 Maribor,
- Slorest, d. o. o., Likozarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- M.R. Commerce, d. o. o., Zagrebška cesta 92, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.