018-209/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-209/2009-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata in članic mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v reviziji postopka oddaje javnega naročila "PREP Ravne - Dravograd: Gradbena dela od km 2+800 do km 3+500" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo podjetje KOSTMANN d.o.o., Glavni trg 29, Slovenj Gradec, ki ga zastopata odvetnik Zmago Marovt in odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.10.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi sklep naročnika, št. 43001, z dne 01.09.2009, o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo.

2. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je na Portalu javnih naročil št. JN 4701/2009, z dne 12.06.2009, objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo predmetnega javnega naročila. Naročnik je dne 16.07.2009 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št 43001), s katero je javno naročilo oddal v izvedbo podjetju CPM d.d., Iztokova ulica 30, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 22.07.2009 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in zaprosil naročnika, naj mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 27.07.2009, povabil na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in ga z istim dokumentom obvestil, da mu dodatne obrazložitve odločitve ni dolžan posredovati, ker so že iz odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika razvidne vse prednosti izbrane ponudbe.

Vlagatelj je dne 17.08.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik izdati dodatno obrazložitev o oddaji naročila, saj iz njegove odločitve ni razvidno, koliko pravilnih in nepravilnih ponudb je prejel ter kakšen je vrstni red med njimi. Vlagatelj tudi navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna iz razloga, ker izbrani ponudnik nima poravnanih obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, kot to zahteva zakon.
Vlagatelj predlaga, da se odločitev naročnika razveljavi in zahteva povrnitev stroškov po priloženemu stroškovniku, in sicer skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odločitve do plačila (vlagatelj je priglasil naslednje stroške: 5.000 EUR za plačilo revizijske takse, 2060,50 EUR ter 20% DDV za zastopanje in 20 EUR ter 20% DDV za izdatke).

Naročnik je dne 01.09.2009 zahtevek za revizijo zavrgel (dokument št. 43001). Kot ugotavlja naročnik, je vlagatelj odločitev o oddaji javnega naročila prejel dne 20.07.2009, dne 23.07.2009 pa je vložil še zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je nato vlagatelja, in sicer dne 27.07.2009, povabil na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter mu hkrati sporočil, da mu dodatne obrazložitve o oddaji javnega naročila ni dolžan posredovati, saj so iz odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe jasno razvidne vse prednosti sprejete ponudbe. Vabilo je bilo odposlano dne 27.07.2009, iz zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, z dne 30.07.2009, pa je razvidno, da sta se vpogleda udeležila le predstavnika naročnika in izbranega ponudnika. Ker je bilo vlagatelju vabilo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika posredovano pravočasno (in sicer tri dni pred iztekom roka za vložitev revizijskega zahtevka), še ugotavlja naročnik, je imel dovolj časa tako za pripravo na vpogled kot tudi za morebitno vložitev revizijskega zahtevka in (posledično) za izpodbijanje naročnikove odločitve glede (ne)izdaje dodatne obrazložitve o oddaji naročila. Kljub temu, nadaljuje naročnik, da je bil vlagatelj pravočasno obveščen tako o vpogledu kot tudi o tem, da naročnik ne bo izdal dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, se vlagatelj ni pravočasno seznanil s poštno pošiljko. Naročnik še opozarja, da navedeno obdobje sicer spada v čas sodnih počitnic, ko sodišča ne delajo (niti se ne vročajo sodna pisanja), vendar pa postopek oddaje javnega naročila ne sodi pod ta režim.
Naročnik zatrjuje, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel 30.07.2009 oz. z iztekom desetdnevnega roka, ki je začel teči od dneva prejema odločitve o dodelitvi naročila (ki jo je vlagatelj prejel dne 20.07.2009). Naročnik poudarja, da želi vlagatelj s svojimi očitki sanirati situacijo, ki jo je povzročil sam, saj je po lastni krivdi zamudil tako vpogled v ponudbo izbranega ponudnika kot tudi rok za vložitev revizijskega zahtevka. Naročnik še navaja, da je vlagatelju vabilo na vpogled ponudbe izbranega ponudnika posredovano priporočeno (in torej povratnica ne obstaja) dne 27.07.2009 in bi ga moral vlagatelj prejeti dne 28.07.2009, po vsebini pa predmetnega dokumenta ni mogoče šteti kot pisanja, od prejema katerega naj bi tekel zakonski rok za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik še poudarja, da so vlagatelju (kot prava uki stranki), navedena zakonska določila nedvomno poznana, zato ni mogoče sprejeti njegovih navedb, s katerimi utemeljuje pravočasnost vloženega revizijskega zahtevka.

Vlagatelj je dne 14.09.2009 na Državno revizijsko komisijo pravočasno vložil pritožbo. Vlagatelj navaja, da je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno. Vlagatelj zatrjuje, da za presojo o tem, ali je bil revizijski zahtevek vložen pravočasno ni bistveno, ali je vlagatelj opravil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, saj od dneva vpogleda v ponudbo ne tečejo roki za uveljavljanje pravic v revizijskem postopku. Vlagatelj poudarja, da začne desetdnevni rok za vložitev revizijskega zahtevka teči od dneva prejema odločitve o oddaji naročila. V tem roku, navaja vlagatelj, pravnega varstva ni uveljavljal, saj je od naročnika (v roku petih dni od prejema odločitve o oddaji naročila) zahteval izdajo dodatne obrazložitve o oddaji naročila ter ga hkrati zaprosil, da mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Rok za vložitev revizijskega zahtevka, poudarja vlagatelj, je začel teči, ko je prejel naročnikov dokument "vabilo k vpogledu v ponudbo" (dne 06.08.2009), saj slednji očitno predstavlja tudi odgovor naročnika na podano zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (naročnik je v predmetni dokument namreč zapisal, da dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila ne bo izdal, ker že odločitev o oddaji naročila vsebuje vse podatke). Vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije, ki ju je vodila pod opr. št. 018-200/08 in pod opr. št. 018-103/2009 in ju povzema.
Vlagatelj opozarja na določila Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) in zatrjuje, da je naročnik tisti, ki mora dokazati vročitev dokumentov, od katerih teče rok za uveljavljanje pravega varstva. Vlagatelj se ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da je bil pravočasno obveščen o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, naj od naročnika pridobi povratnice, iz katerih bo razvidno, kdaj je vlagatelj prejel odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila in kdaj je prejel dodatno obrazložitev oz. dokument, s katerim je bil povabljen na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji naj pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep. Vlagatelj ponovno priglaša stroške, ki so mu nastali v zvezi z revizijo (5.000,00 EUR za plačilo revizijske takse, 2.060,50 EUR ter 20% DDV za zastopanje in 20 EUR ter 20% DDV za izdatke).

Državna revizijska komisija je dne 21.09.2009 od naročnika zahtevala dokumentacijo. Zahtevano dokumentacijo je prejela dne 28.09.2009 in dne 29.09.2009.

Po proučitvi pritožbe, je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz določil prvega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2) izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora naročnik obrazložiti z ugotovitvami in razlogi zanjo ter o njej pisno obvestiti ponudnike.
ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja javna naročila in ZRPJN, ne določata drugače. V primeru, ko naročnik že sprejme odločitev o dodelitvi naročila (oziroma priznanju sposobnosti), ZRPJN za vložitev zahtevka za revizijo določa 10 dnevni prekluzivni rok, ki začne teči od dneva prejema odločitve o dodelitvi naročila (oziroma priznanju sposobnosti). Poleg tega pa daje ZJN-2 ponudniku, ki ni bil izbran, v tretjem odstavku 79. člena še (alternativno) možnost, in sicer se lahko po prejemu odločitve o oddaji naročila odloči, da ne bo takoj vložil revizijskega zahtevka, temveč bo pred tem od naročnika zahteval (najkasneje v petih dneh od prejema odločitve) še dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Tretji odstavek 79. člena ZJN-2 namreč določa, da v kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko neizbrani ponudnik od naročnika zahteva dodatno obrazložitev o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. V kolikor takšna zahteva vlagatelja ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga je določil naročnik, dopolni. šele, če je ponudnik ne dopolni, jo naročnik zavrže. V tem primeru je potrebno upoštevati, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo podaljšan, saj je potek 10 dnevnega prekluzivnega roka vezan na prejem dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (ZJN-2 namreč v tretjem odstavku 79. člena med drugim določa, da teče rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja).

Iz zgoraj navedenih določil ZJN-2 je razvidno, da je dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila materialni akt naročnika v postopku oddaje javnega naročila, katerega namen je seznaniti ponudnika z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in mu pojasniti prednosti izbrane ponudbe. Ponudnik ima možnost, da na podlagi podatkov iz dodatne obrazložitve oceni, ali je bil postopek oddaje javnega naročila izpeljan v skladu s pravili javnega naročanja in razpisno dokumentacijo ali pa je mogoče naročniku v postopku oddaje javnega naročila očitati določene kršitve, zaradi katerih se odloči, da bo zahteval pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila ima zato tudi določene procesne učinke. Po eni strani je namreč vsebina zahtevka za pravno varstvo odvisna tudi od razlogov, ki jih je naročnik navedel v dodatni obrazložitvi, po drugi strani pa od prejema dodatne obrazložitve teče procesni prekluzivni rok, v katerem mora biti vložen zahtevek za revizijo. Iz zgoraj navedenih razlogov, mora naročnik tudi v primeru, ko meni, da je že v obvestilu o oddaji naročila navedel vse podatke iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, obravnavati vlagateljevo vlogo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Prejem takšne naročnikove odločitve je namreč neposredno povezana s pravico do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil ne samo s stališča njene vsebine, pač pa tudi s stališča procesnih učinkov, ki jih ima vložitev zahteve za izdajo dodatne obrazložitve (in posledično izdaja naročnikove odločitve v zvezi z njo) na potek roka za vložitev revizijskega zahtevka.

Med strankama v tem postopku ni sporno, da je vlagatelj znotraj 5 dnevnega roka od prejema odločitve o oddaji naročila od naročnika zahteval še izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (vlagatelj je z istim dokumentom, z dne 22.07.2009, tudi pozval naročnika, naj mu v roku desetih dni od vročitve dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika). Ravno tako med strankama ni spora o tem, da je vlagatelj v zahtevi navedel, o čem mu mora naročnik podati obrazložitev. Vlagatelj je v podani zahtevi navedel, da naj mu naročnik sporoči, koliko prejetih ponudb je pravilnih, na kakšen način je preveril resničnost izjav v ponudbi izbranega ponudnika in poudaril, da iz naročnikove odločitve niso razvidne prednosti ponudbe izbranega ponudnika do njegove ponudbe (vlagatelj je sicer tudi zapisal, da iz naročnikove odločitve niso razvidne prednosti ponudbe izbranega ponudnika v primerjavi s ponudbo podjetja Smelt d.d., torej podjetja, ki v tem postopku ni sodelovalo oziroma sploh ni oddalo ponudbe).

Naročnik je dne 27.07.2009 vlagatelja povabil na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (dokument št. 43001). Naročnik je v predmetnem dokumentu navedel, da bo vpogled izveden dne 30.07.2009 ob 12.00 uri. Naročnik je hkrati tudi zapisal, da dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila ni dolžan posredovati, saj že iz obrazložitve odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika izhajajo prednosti sprejete ponudbe ("po merilih iz razpisne dokumentacije najugodnejša ponudba izmed prejetih popolnih ponudb") in s tem razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe.

Medtem, ko naročnik zatrjuje, da predmetnega dokumenta ni mogoče šteti kot dokumenta od katerega bi tekel rok za vložitev zahtevka za revizijo (in da je potrebno 10 dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo šteti od dne, ko je vlagatelj prejel odločitev o oddaji naročila - tega pa je vlagatelj zamudil), pa nasprotno, vlagatelj zatrjuje, da navedeni dokument predstavlja tudi odgovor naročnika na podano zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in da je (posledično) rok za vložitev revizijskega zahtevka pričel teči z dnevom njegovega prejema.

Kot že izhaja iz te obrazložitve (in kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih predhodnih odločitvah), mora naročnik tudi v primeru, če meni, da že prvotna odločitev zajema vse potrebne podatke iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve obravnavati in o svoji odločitvi obvestiti vlagatelja, vlagatelj pa ima tako varovan rok za vložitev revizijskega zahtevka (v njem pa lahko tudi ponovno zahteva izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila). Če bi sprejeli naročnikovo interpretacijo, bi namreč ponudniki ob vložitvi zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila vedno tvegali, da bodo zamudili rok za vložitev revizijskega zahtevka. V tem primeru institut dodatne obrazložitve ne bi dosegel svojega temeljnega namena pač pa bi postal svoje nasprotje - to je sredstvo s katerim bi lahko naročniki kršili pravice ponudnikov pri uveljavljanju učinkovitega pravnega varstva. Kljub temu, da ZJN-2 izrecno ne ureja nastale situacije, pa je zgoraj navedene pravne podlage potrebno interpretirati tako, da je naročnik, tudi v primeru, kadar po njegovem mnenju že odločitev o oddaji naročila vsebuje obe vrsti podatkov iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, vlagateljevo vlogo dolžan obravnavati.
Iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 namreč izhaja, da v kolikor naročnik odločitve o oddaji naročila ne pojasni z razlogi za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in s prednostmi sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, zahteva dodatno obrazložitev, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev. Navedeno pomeni, da (neizbrani) ponudnik lahko zahteva tudi več oziroma ni omejen zgolj na obe vrsti podatkov iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2.
Sama presoja naročnika (in vlagatelja) o tem, ali že odločitev o oddaji naročila vsebuje vse podatke iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 pa je največkrat, ne le zaradi dokaj ohlapne zakonske določbe, subjektivna (že po naravi stvari bo namreč naročnik največkrat zatrjeval, da je odločitev o oddaji naročila obrazložena z vsemi potrebnimi podatki, vlagatelj pa ravno obratno). Kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila (dokument št. 43001, z dne 16.07.2009) je naročnik v obrazložitev le-te zapisal: "Ponudba izbranega ponudnika je izmed prejetih popolnih ponudb po merilih iz razpisne dokumentacije najugodnejša".

Ker je naročnik vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila dejansko obravnaval (in pri tem zapisal, da dodatne obrazložitve ne bo izdal, ker že odločitev o oddaji naročila vsebuje obe vrsti podatkov iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2) je potrebno ugotoviti, da je 10 dnevni rok za vložitev revizijskega zahtevka pričel teči od dneva prejema spornega dokumenta (med strankama v tem postopku ni spora o tem, da je vlagatelj dokument Vabilo k vpogledu v ponudbo, št. 43001, z dne 27.07.2009, prejel dne 06.08.2009, kar je razvidno tudi iz Poizvednice, ki je priložena v spisovno dokumentacijo).

V skladu s pravili o štetju rokov iz 111. in 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo tudi v postopku revizije javnih naročil, se je v obravnavanem primeru deset dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo, iztekel v ponedeljek, dne 17.08.2009. Iz drugega odstavka 111. člena ZPP izhaja, da če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Ob upoštevanju te določbe je potrebno ugotoviti, da je sporni rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči dne 07.08.2009. Četrti odstavek 111. člena ZPP določa, da se v primeru, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Ker se je v obravnavanem primeru zadnji dan 10 dnevnega roka iztekel dne 16.08.2009, ta dan pa je bil nedelja, se je ob upoštevanju navedene zakonske določbe sporni rok iztekel (šele) v ponedeljek dne 17.08.2009. Ob hkratnem upoštevanju določila iz drugega odstavka 112. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (kot že zgoraj navedeno med strankama v tem postopku ni sporno, da je vlagatelj zahtevek za revizijo oddal priporočeno po pošti dne 17.08.2009, navedeno dejstvo pa izhaja tudi iz priložene ovojnice, ki se nahaja v spisovni dokumentaciji), je potrebno ugotoviti, da je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pravočasno ter da ga je naročnik zavrgel neupravičeno.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija, skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, št. 43001, z dne 01.09.2009.

Naročnik bo moral, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker postopek revizije še ni zaključen, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 06.10.2009


Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon
Član Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana
- odvetnik Zmago Marovt in odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana
- CPM d.d., Iztokova ulica 30, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana