018-219/2009 Občina Sveta Ana

Številka: 018-219/2009-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dnevni prevozi šolskih otrok v Oš Sveta Ana za šolsko leto 2009/2010" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Veolia Transport štajerska, d.d., Cesta k Tamu 7, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Sveta Ana, Sv. Ana v Slovenskih goricah 17, Sveta Ana (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.10.2009

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 7.9.2009 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Dnevni prevozi šolskih otrok v Oš Sveta Ana za šolsko leto 2009/2010", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 60303-2/2009-7 z dne 25.8.2009.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 700,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa, do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18.8.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Dnevni prevozi šolskih otrok v Oš Sveta Ana za šolsko leto 2009/2010", in sicer po postopku zbiranja ponudb.

Dne 25.8.2009 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 60303-2/2009-7, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Breznik Tours, Peter Breznik s.p., Trstenik 11, Benedikt (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v ponudbi katerega je bila ponujena nižja cena, kot v edini preostali prejeti ponudbi, ki jo je oddal vlagatelj. Obe prejeti ponudbi je naročnik sicer označil za pravočasni, popolni in pravilni.

Z vlogo z dne 7.9.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se temu ugodi, da se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavi in da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo.
V obrazložitvi zahtevka vlagatelj navaja, da naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila ni pravilna in ni zakonita - naročnik bi moral ponudbo izbranega ponudnika namreč izločiti, ker naj ta ne bi bila popolna in pravilna. Ponudba izbranega ponudnika je sledeč vlagatelju nepopolna, ker naj ta ponudbi ne bi priložil bančne garancije za resnost ponudbe, kot je to zahteval naročnik. Priložil je namreč kopijo Garancije za resnost ponudbe št. 81701/57 z dne 15.7.2009, kar pa je po vlagateljevem mnenju neustrezno, saj:
- bančne garancije ne more predstavljati kopija,
- je izbrani ponudnik original omenjene garancije že predložil v drugem postopku javnega naročanja, ki se je pri naročniku začel dne 30.6.2009 in se je kasneje zaključil z odločitvijo naročnika o ugoditvi revizijskemu zahtevku,
- izbrani ponudnik ni mogel že dne 15.7.2009 pridobiti bančne garancije za postopek javnega naročanja, začet dne 18.8.2009, razen če je bil vnaprej seznanjen z javnim zbiranjem ponudb, kar pa pomeni hudo kršitev predpisov o javnem naročanju,
- je vlagatelj ravnal pravilno, ko je k ponudbi priložil originalno bančno garancijo, v kateri je jasno navedeno, za katero javno naročilo gre in podlagi katerega povabila k oddaji ponudb se vodi.
Iz navedenih razlogov je ponudba izbranega ponudnika po vlagateljevem mnenju nepopolna, naročnik, ki je takšno ponudbo izbral, pa je po vlagateljevem mnenju ravnal nezakonito. Odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila je posledično potrebno razveljaviti in izbrati med preostalimi ponudbami. Glede na to, da je vlagateljeva ponudba pravilna, naj naročnik izbere to ponudbo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 15.9.2009, s katerim je tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.
V obrazložitvi sklepa naročnik najprej izpostavlja, da so vlagateljeve revizijske navedbe o nepopolnosti in nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika napačne - ponudba izbranega ponudnika namreč ni nepravilna v smislu definicije nepravilne ponudbe po prvem odstavku 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). V kolikor vlagatelj vztraja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, bi moral navesti, da je ta formalno nepopolna. Tudi če bi naročnik menil, da je ponudba izbranega ponudnika dejansko nepopolna, pa njena nepopolnost ne vpliva na njeno razvrstitev po merilih (naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji kot merilo določil najnižjo ceno). Naročnik dalje poudarja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni izrecno zapisal, da morajo ponudniki predložiti originalno bančno garancijo. Naročnik pritrjuje vlagatelju, da bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, nosi oznako "kopija", vendar je to samo oznaka, ki jo je na bančno garancijo v skladu s poslovanjem banke odtisnil bančni uslužbenec in ki ima poslovni pomen in učinek samo za banko, ki je bančno garancijo izdala. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil zgolj rok oz. veljavnost bančne garancije in ne tudi, da ta ne sme ali ne more biti izdana pred sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila oz. pred začetkom postopka zbiranja ponudb. Iz navedenih razlogov naročnik meni, da je njegova odločitev pravilna.

Z vlogo z dne 21.9.2009 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.
V prilogi dopisa, prejetega dne 28.9.2009, je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval fotokopije dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije je tej dne 5.10.2009 dostavil še originalno dokumentacijo o postopku.


Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN in na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama v zadevi je spor glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, in sicer v povezavi z zahtevo razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila (Povabila k oddaji ponudbe) po predložitvi bančne garancije za resnost ponudbe.

Z vpogledom v Povabilo k oddaji ponudbe gre ugotoviti, da je naročnik v okviru tega med drugim postavil naslednjo zahtevo:

"K ponudbi je treba priložiti tudi bančno garancijo za resnost ponudbe višini 10% od ponudbene vrednosti prevozov za celotno šolsko leto 2009/2010. Kot ponudbena vrednost za celotno šolsko leto 2009/2010 se upošteva končna skupna dnevna cena pomnožena s 190 dnevi.
Bančna garancija za šolsko leto 2009/2010 mora biti veljavna do vključno 30.9.2009.
Vzorec bančne garancije za resnost ponudbe je priložen".

V okviru Povabila k oddaji ponudbe je naročnik (kot prilogo št. 19) podal tudi vzorec garancije za resnost ponudbe.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je bila v okviru te med drugim predložena tudi Garancija za resnost ponudbe št. 81701/57, datirana z datumom 15.7.2009, izdana ter originalno žigosana in podpisana s strani NKBM, d.d., ki pa ima odtisnjeno oznako "COPY" (t.j. "KOPIJA").

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v ponudbi izbranega ponudnika predložena kopija Garancije za resnost ponudbe vsebinsko skladna z vzorcem bančne garancije, kot ga je v okviru Povabila k oddaji ponudbe predvidel naročnik. Predložena kopija Garancije, kot navaja vlagatelj, sicer dejansko ne vsebuje zapisa o tem, na podlagi katerega povabila k oddaji ponudbe je bila izdana, vendar pa gre hkrati ugotoviti, da tak zapis v vzorcu bančne garancije oziroma Povabilu k oddaji ponudbe ni bil predviden, zato predložena bančna garancija (kopija) iz tega razloga ne more biti označena kot neustrezna. Prav tako je potrebno ugotoviti, da vlagatelj ni uspel izkazati, kako bi lahko na presojo ustreznosti predložene bančne garancije vplivala z njegove strani zatrjevana okoliščina, da je bila ista bančna garancija že predložena v predhodnem postopku oddaje istega javnega naročila. Predložena bančna garancija (kopija) je namreč po višini, po datumu veljavnosti kot tudi po siceršnji vsebini v celoti skladna z naročnikovimi zahtevami iz Povabila k oddaji ponudbe in vzorca bančne garancije, če bo vlagatelj predložil tudi original te (o čemer bo govora v nadaljevanju), pa je nedvomno tudi, da v predhodnem postopku ni prišlo do njenega unovčenja (česar vlagatelj sicer niti ne zatrjuje). Kot brezpredmetne gre v tej zvezi označiti tudi revizijske navedbe vlagatelja, skladno s katerimi naj bi že iz datuma izdaje predložene (kopije) bančne garancije izhajala huda kršitev predpisov o javnem naročanju - kot izhaja tudi iz vlagateljevih revizijskih navedb, je izbrani ponudnik sporno bančno garancijo pridobil v predhodnem (razveljavljenem) postopku oddaje istega javnega naročila in na podlagi zahtev tedanjega povabila k oddaji ponudbe, ne pa na podlagi "vnaprejšnje seznanitve" s tokratnim postopkom javnega naročanja.

Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da je bančna garancija za resnost ponudbe, kot je bila predvidena v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila, instrument zavarovanja ponudbe, s katerim si je naročnik zagotovil izplačilo garantiranega zneska v primeru, če bi ponudnik umaknil ali spremenil ponudbo v času njene veljavnosti, navedene v ponudbi, ter v primeru, če bi ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe, ne izpolnil ali bi zavrnil sklenitev pogodbe. Tako iz besedila vzorca bančne garancije, ki ga je naročnik podal v okviru svojega Povabila k oddaji ponudbe, kot tudi iz bančne garancije, ki jo je v svoji ponudbi (v kopiji) predložil izbrani ponudnik, izhaja, da bo banka garantirani znesek izplačala zgolj v primeru, če bo tej predložen zahtevek za unovčitev garancije, ki mu bodo kumulativno priloženi trije zahtevani dokumenti, med katerimi mora biti tudi "original Garancije za resnost ponudbe". Četudi naročnik, kot poudarja v svoji odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku, v preostalem delu Povabila k oddaji ponudbe ni nikjer izrecno določil, da mora biti bančna garancija predložena v originalu, takšna zahteva nedvomno izhaja tako iz vsebine vzorca bančne garancije, kot ga je predvidel v okviru Povabila, kot tudi iz samega namena tega instrumenta, t.j. zavarovanja resnosti ponudbe (na podlagi kopije bančne garancije izplačila garantiranega zneska namreč ni mogoče doseči, ponudba pa s predložitvijo kopije garancije za resnost ponudbe tako ni zavarovana). Argumentom naročnika, da ima zapis "COPY" (t.j. "KOPIJA") na predloženi bančni garanciji poslovni pomen in učinek samo za banko, ki je bančno garancijo izdala, posledično ni mogoče slediti.

Ob upoštevanju zgoraj zapisanega Državna revizijska komisija pritrjuje ugotovitvam vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, saj v okviru te ni bil predložen original bančne garancije za resnost ponudbe.

Skladno z določili ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Iz določil 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Upoštevajoč zgoraj opredeljeno dejansko stanje in pravno podlago Država revizijska komisija ugotavlja, da gre ugotovljeno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na predložitev kopije bančne garancije za resnost ponudbe, namesto njenega originala, označiti za formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ki jo je dopustno odpravljati. Ponudba omenjenega ponudnika je namreč nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, odprava te nepopolnosti pa ne bi pomenila spreminjanja cene in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kot tudi ne tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Ker naročnik ugotovljene nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika ni odpravljal, temveč je ponudbo navkljub tej izbral kot najugodnejšo, je s tem ravnal v neskladju z določili 78. - 80. člena ZJN-2.

V posledici zgornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 7.9.2009 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Dnevni prevozi šolskih otrok v Oš Sveta Ana za šolsko leto 2009/2010", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 60303-2/2009-7 z dne 25.8.2009.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v svojem revizijskem zahtevku z dne 7.9.2009 zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer v višini 700,00 EUR, za takso, ter v višini 25,00 EUR, pod opisom "materialni stroški in poštnina".

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava stroške, nastale z revizijo, v višini 700,00 EUR, nastale s plačilom takse za revizijski postopek. Stroškov pod postavko "materialni stroški in poštnina" Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava, saj ta postavka stroškov ni vsebinsko opredeljena, vlagatelj pa ravno tako ni predložil nobenih dokazil o obstoju in višini teh stroškov.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 700,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa od plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 5.10.2009


mag. Nataša Jeršič,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Občina Sveta Ana, Sv. Ana v Slovenskih Goricah 17, Sveta Ana,
- Veolia Transport štajerska, d.d., Cesta k Tamu 7, Maribor,
- Breznik Tours, Peter Breznik s.p., Trstenik 11, Benedikt,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.