018-205/2009 Občina Ajdovščina

Številka: 018-205/2009-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek-šinko, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za " Informacije občine Ajdovščina v lokalnem časopisu", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, Ajdovščina, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetnik Metod Ceket, Tovarniška 4/a, Ajdovščina (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.9.2009

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, vsebovana v dokumentu Obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti (št. 43026-15/2009), z dne 4.8.2009.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 1.084,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 2.7.2009 sprejel sklep, da se predmetno javno naročilo "informacije občine Ajdovščina v lokalnem časopisu" izvede po postopku zbiranja ponudb. Dne 4.8.2009 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je podjetje KSANTIPPE d.o.o., Brje 87, Dobravlje, izbral za najugodnejšega ponudnika (v nadaljevanju izbrani ponudnik).

Zoper omenjeno odločitev je vlagatelj, dne 13.8.2009, vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik v predmetnem postopku poznal dejstvo, da je izbrani ponudnik v predhodnem postopku že navajal netočne podatke, zaradi česar bi ga moral naročnik po vlagateljevem mnenju izločiti iz postopka oddaje javnega naročanja, njegovo ponudbo pa zavrniti. V nadaljevanju je naročnik z zahtevo za obrazložitev ponudbe vlagatelja pozval k obrazložitvi svoje ponudbe zaradi vzbujenega dvoma o možnosti izvedbe javnega naročila. Vlagatelj ugovarja naročnikovim zatrjevanjem, da je negotov glede kritja stroškov vlagatelja oz. njegove bonitete kot ponudnika in opozarja, da bi navedeno dejstvo moral naročnik v skladu z 2. odstavkom 49. člena ZJN-2 preveriti ob posvetovanju s ponudnikom, česar pa naročnik ni storil. Vlagatelj navaja, da bi lahko na ta način naročniku pojasnil, da so se razmere pri njemu v zadnja pol leta bistveno izboljšale predvsem zaradi povečanja produktivnosti zaposlenih, tako da izdaja dve številki časopisa LATNIK na mesec namesto ene. Na ta način je vlagatelj dohodke podvojil, saj ima dve možnosti trženja ob enaki ceni dela. Poleg tega je naročnikova ocena o neobičajni nizki ceni ponudbe v nasprotju z resničnim stanjem bonitete. Iz i-BON izpiska je razvidno,da ima vlagatelj bonitetno oceno sedem, medtem ko ima izbrani ponudnik zgolj oceno tri. Vlagatelj v nadaljevanju še dodaja, da upoštevajoč prvi kriterij iz razpisa, in sicer objektivnost pri novinarskem poročanju, gre ugotoviti, da se zasebni interes zamenjuje z javnim. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev in da se vlagatelja izbere za najugodnejšega ponudnika, ter mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 31.8.2009 sprejel odločitev, s katero je revizijski zahtevek zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da ZJN-2 ne določa, katera ponudba je neobičajno nizka. Vlagatelj je k svoji ponudbi priložil finančno konstrukcijo za izdajanje časopisa za posamezen mesec, iz katere izhaja, da njegovi stroški znašajo 16.327 EUR na mesec brez DDV. Stroški izvedbe predmetnega naročila pa le 250 EUR brez DDV na mesec. Iz iste finančne konstrukcije izhaja, da se skupno od 16.840 EUR mesečnih prihodkov brez DDV, zberejo sredstva 7.750 EUR brez DDV iz naslova trženja in 3.840 EUR brez DDV iz naslova države, 5.000 EUR brez DDV pa iz naslova sponzorskih in donatorskih razmerij. Naročnik bi s plačilom 250 EUR brez DDV na mesec dejansko pokrival le 1,48 % skupno mesečnih stroškov izdajanja časopisa vlagatelja, kljub temu da bi bilo naročniku namenjenih osem strani na mesec. Navedeno bi pomenilo, da bi naročnik s svojimi informacijami in objavami zasedel prostor, ki je v posamezni številki vlagatelja namenjen trženju oz. oglaševanju. Naročnik je podvomil v možnost izvedbe razpisanega javnega naročila male vrednosti s predloženo ponudbo vlagatelja, saj je pretežni del prihodkov vlagatelja v višini 12.750 EUR brez DDV odvisen od subjektov, katerih mejna koristnost se lahko spreminja zaradi učinka substitucije kot zaradi učinka dohodka ali drugih dejavnikov, zaradi česar lahko kadarkoli tudi prekinejo svoje poslovno razmerje z vlagateljem. Naročnik je v skladu z določbami 49. člena ZJN-2 in zaradi dvoma v možnost izpolnitve naročila od vlagatelja zahteval, da mu obrazloži končno ponudbeno ceno z vidika zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za delo uredništva, tiska in grafične obdelave, ekspedita ter organizacijsko tehničnih opravil. Po naročnikovem zatrjevanju vlagatelj ni uspel ovreči oz. dokazati neutemeljenost naročnikovega dvoma v zmožnost izpolnitve predmetnega javnega naročila, zato jo je v nadaljevanju tudi zavrnil. Glede vlagateljevih navedb o boniteti ponudnika, naročnik pojasnjuje, da boniteta ni bila določena kot merilo za ocenjevanje ponudb, zaradi česar je naročnik ni upošteval. V zvezi z vlagateljevimi navedbami o objektivnosti meril pa naročnik navaja, da so bila slednja že vnaprej določena, tako da je bil vlagatelj z njimi seznanjen že od samega začetka. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 4.9.2009, naročnika obvestil o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 10.9.2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 11.9.2009, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da si stranki nista enotni pri tem, ali je naročnik glede na razloge, ki jih je navedel v sporni odločitvi, upravičeno izločil vlagateljevo ponudbo.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 43026-15/2009 z dne 4.8.2009, pri čemer je ugotovila, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil oziroma izločil, pri tem se je skliceval na 49. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2).

V 49. členu ZJN-2 je urejen institut neobičajno nizke ponudbe. V prvem odstavku 49. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da če naročnik meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve, mora, preden zavrne takšno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. ZJN-2 nadalje eksemplifikativno določa, na kaj se lahko nanašajo te podrobnosti. V drugem odstavku 49. člena ZJN-2 je določeno, da mora naročnik te postavke preveriti ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila.

Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik v obravnavanem primeru vlagatelja pozval na obrazložitev končne ponudbene cene iz vidika materialni in drugih pogojev za delo uredništva, tiska in grafične obdelave, ekspedita ter organizacijsko tehničnih, administrativnih in finančnih opravil za časopis. Pri tem je naročnik opozoril na morebitno računsko napako v Prilogi št. 3 vlagateljeve ponudbe, ki se nanaša na okvirno finančno konstrukcijo pri izdajanju časopisa Latnik, saj naj bi bila po naročnikovem mnenju ponudba neobičajno nizka že iz vidika ponudbe, ki jo je vlagatelj predložil že v predhodno zaključenem postopku javnega naročanja. Vlagatelj je v odgovoru na naročnikovo zahtevo pojasnil, da ponudba velja v vseh določilih in da so za ponujeno ceno pripravljeni objaviti do osem strani mesečno. Pri tem je vlagatelj izpostavil, da omenjeni časopis izhaja dvakrat mesečno, zaradi česar se lahko občinske vsebine objavi bodisi po štiri strani bodisi osem strani v eni številki. Pri tem je vlagatelj izpostavil, da so razmere v katerih posluje boljše, zaradi česar je pridobil več novih kupcev in kvalitetnih sponzorjev.

Naročnik je v zvezi z vlagateljevim pojasnilom šele v Obvestilu o oddaji javnega naročila z dne 4.8.2009 pojasnil, da vlagatelj po njegovem mnenju neobičajne nizke cene ni uspel opravičiti, saj naj bi storitev, ki jo naroča, plačali sponzorji in oglaševalci ponudnikovega časopisa. Navedeno pa naj bi bilo po naročnikovem zatrjevanju tvegano iz vidika izgube sponzorjev in oglaševalcev, na podlagi česar naročnik dvomi v izpolnitev predmetnega naročila. Državna revizijska komisija je pri presoji predmetnega spora v celoti sledila vlagateljevim navedbam, da je naročnikova odločitev oz. ocenitev vlagateljevih argumentov v zvezi z neobičajno nizko ceno arbitrana. Naročnik namreč vlagatelja v pisni zahtevi, s katero je zahteval podrobno obrazložitev končne ponudbene cene, ni pozval na predložitev podrobnejših podatkov o elementih ponudbe, za katere je menil, oz. se je ob sprejemu odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika tudi izkazalo, da so merodajni za izpolnitev predmetnega naročila. Kar pomeni, da naročnik vlagatelju ni dal možnosti oz. priložnosti pojasniti ponudbe v delu, ki se nanaša na prihodke trženja, sponzorjev in donatorjev, kar je bil tudi glavni argument za zavrnitev ponudbe. Vlagatelj pred sprejetjem naročnikove odločitve tako ni mogel vedeti, kateri elementi ponudbe so bili tisti, ki so pri naročniku vzbudili dvom v izpolnitev javnega naročila, zaradi česar je bila vlagatelju posledično tudi odvzeta možnost dokazovanja o nasprotno zatrjevanem dejstvu. Na drugi strani pa tudi sam naročnik na podlagi predloženih dokazil ni mogel objektivno preveriti omenjenega spornega elementa ponudbe, na podlagi česar Državna revizijska komisija naročnikovo ravnanje ocenjuje kot arbitrarno in v nasprotju z 49. členom ZJN-2.

Iz zgoraj ugotovljenih razlogov je Državna revizijska komisija zaključila, da je potrebno ugoditi zahtevku za revizijo in je razveljavila naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, vsebovano v dokumentu Obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti (št. 43026-15/2009), z dne 4.8.2009.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni presojala revizijkih očitkov vlagatelja, ki so povezani z izločitvijo ponudbe izbranega ponudnika, saj bo naročnik ponovno izvedel postopek pregledovanja in ocenjevanja vseh ponudb.

Ob tem Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da ni zanemarljiva pripomba vlagatelja v revizijskem zahtevku, ko opozarja na prvi kriterij za merilo, t.j. objektivnost pri novinarskem poročanju, katerega objektivnost bi lahko bila vprašljiva, oziroma bi lahko vplivala na neenakopravno obravnavo ponudnikov. Merila namreč ne smejo biti diskriminatorna in morajo omogočiti enako obravnavo ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo vlagatelja utemeljen, mu mora naročnik povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je priglasil stroške, in sicer za plačilo takse 700,00 EUR, za sestavo revizijskega zahtevka 1.000,00 EUR in za pisarniške stroške 20,00 EUR vse povečano za 20% DDV.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 700,00 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 300,00 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) in 20% DDV na nagrado in izdatke, vse skupaj v znesku 1.084,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni, oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.084,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne, ker so ostali stroški že všteti v nagrado za sestavo zahtevka za revizijo, oziroma jih je Državna revizijska komisija ocenila kot nepotrebne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, 30.9.2009 Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetnik Metod Ceket, Tovarniška 4/a, Ajdovščina,
- Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,
- KSANTIPPE d.o.o., Brje 87, 5263 Dobravlje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.