018-180/2009 Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije, Generalni carinski urad

Številka: 018-180/2009-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članice Sonje Drozdek šinko in predsednice Vesne Cukrov kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma za zagotavljanje delovanja, vzdrževanja in nadgradnje Carinskega informacijskega sistema (SICIS) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje S&T Slovenija d.d., Leskoškova cesta 6, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik dr. Aleksij Mužina, Dunajska 160, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije, Generalni carinski urad, šmartinska cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 22.09.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je na Portalu javnih naročil št. JN 497/2009, z dne 27.01.2009 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. 2009/S 18-025591, z dne 28.01.2009, objavil javni razpis po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma za zagotavljanje delovanja, vzdrževanja in nadgradnje Carinskega informacijskega sistema (SICIS).

Naročnik je dne 12.06.2009 sprejel Odločitev o oddaji naročila (dokument št. 430-9/2009-59), s katerim je izvedbo predmetnega javnega oddal skupnim ponudnikom, in sicer podjetjem ZZI d.o.o., Pot k sejmišču 33, Ljubljana - Črnuče, ALCAD d.o.o., Zgornja Bistrica 4, Slovenska Bistrica, ZZI d.o.o., Bulevar Svetog Petra Cetinjskog 106, Podgorica in FINEA NUCLEUS, d.o.o., Vita Kraigherja 10, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 29.06.2009 zahteval vpogled v celotno dokumentacijo o vodenju postopka oddaje predmetnega javnega naročila ter v ponudbo izbranega ponudnika in izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 29.06.2009, o čemer je sestavljen zapisnik. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve izdal dne 07.07.2009 (dokument št. 430-9/2009-66).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 17.07.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je bila ponudba izbranega ponudnika po merilih za ocenjevanje ponudb sicer ocenjena kot najugodnejša, vendar pa njegova ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva in je kot takšna nesprejemljiva in nepopolna. Vlagatelj navaja, da je naročnik pod točko 3.5 razpisne dokumentacije določil vrsto nalog in skupni okvirni obseg ur za leti 2009 in 2010. Vlagatelj v nadaljevanju predstavlja cene, ki sta jih za posamezne vrste razpisanih storitev ponudila z izbranim ponudnikom. Vlagatelj poudarja, da je izbrani ponudnik ponudil ceno, ki samo za dve leti (2009 in 2010), ob upoštevanju okvirnega obsega ur znaša 8.633.700,12 EUR z DDV, od tega zgolj strošek postavke "nadgradnja in razvoj" za dve leti znaša 6.201.000,00 EUR z DDV. Glede na to, zatrjuje vlagatelj, da se naročilo oddaja za obdobje štirih let in naročnik v razpisni dokumentaciji navaja, da se okvirni obseg del v letih 2011 in 2012 ne bo bistveno spremenil, samo nadgradnja SICIS že presega naročnikova zagotovljena sredstva. Vlagatelj navaja, da je v Rebalansu proračuna za leto 2009 (V Načrtu razvojnih programov 2009-2012, pod proračunsko postavko 163-09-0001) zagotovljenih 7.437.431,00 EUR z DDV za 4 letno obdobje. Vlagatelj še dodaja, da tudi iz izpodbijane odločitve izhaja, da znaša ocenjena vrednost celotnega javnega naročila 10.400.000,00 EUR brez DDV (oz. 12.480.000,00 EUR z DDV), ponudbena cena izbranega ponudnika pa že za dve leti znaša 8.633.700,12 EUR z DDV. Čeprav je naročnik določil okvirno število ur, ugotavlja vlagatelj, pa so ponudniki tudi v primeru sklenitve okvirnega sporazuma, dolžni upoštevati omejitve iz proračuna. Vlagatelj še zatrjuje, da določilo 32. člena ZJN-2, ki ureja okvirni sporazum, ne dopušča izjem od splošnega pravila, ki se nanaša na nesprejemljivost ponudb.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v Obrazcu št. 6 izrecno zahteval predložitev ponudbene cene za stalno pripravljenost v evrih in centih. Cent, nadaljuje vlagatelj, je najmanjša enota evra, zato je bilo potrebno ponudbo izraziti na način, da se cena ponudi v evrih z zaokrožitvijo na dve decimalni mesti, torej na cent natančno. Izbrani ponudnik, zatrjuje vlagatelj, pa je v nasprotju s tem za storitev stalne pripravljenosti izven delovnega časa podal ceno 0,00001 EUR. Ker je cena izbranega ponudnika izražena v tisočinki centa, zatrjuje vlagatelj, je njegova ponudba neprimerna in da bi jo moral naročnik izločiti. Izbrani ponudnik, nadaljuje vlagatelj, je na ta način zvijačno dobil minimalno točk, pri tem pa spregledal, da je naročnik zahteval predložitev cene v evrih in centih.
Vlagatelj še pripominja, da samega merila ni izpodbijal iz razloga, ker je pričakoval, da bo naročnik spoštoval lastno razpisno dokumentacijo in upošteval zgolj tiste ponudbe, ki vsebujejo cene v evrih in centih. Vlagatelj nadaljuje, da je iz razloga, ker je sam ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo pridobil 1.680.00 točk izbrani ponudnik pa zgolj eno točko. Ker naročnik ni ravnal v skladu z lastno razpisno dokumentacijo, še zatrjuje vlagatelj, znaša njegov skupni količnik 16.800.090,00, skupni količnik vlagatelja pa 206.04, pri čemer znaša skupna cena izbranega ponudnika 7.194.750,10 EUR brez DDV, skupna cena vlagatelja pa 3.505.900,00 EUR brez DDV. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik zapisal, da bo izvajal storitve Stalne pripravljenosti brezplačno, ker pa mu enačba ne omogoča uporabe imenovalca z vrednostjo 0, je v obrazec št. 6 navedel sporno ceno.
Poleg tega, nadaljuje vlagatelj, da podana cena v višini 0,00001 EUR predstavlja neprimernost in nepravilnost ponudbe pa je tudi neobičajno nizka, saj ni sestavljena na način, ki bi bil skladen s pravili poštene konkurence. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik ugotoviti, da gre pri postavki "stalna pripravljenost" za neobičajno nizko ceno. Kolikor dvom v izvedbo stalne pripravljenosti ni podan, potem teoretično nobena ponudba, podana v postopku javnega naročanja, nikoli ne more biti neobičajno nizka. Vlagatelj še opozarja, da naročnik pri presoji, ali gre uporabiti institut iz 49. člena ZJN-2 ni avtonomen, in sicer zlasti tedaj ne, ko se s tem onemogoči učinkovito varstvo pravic, ki so določene v pravu EU (v nacionalno pravo pa vnesene preko temeljnih načel) ali pa če se s takšnim ravnanjem ponudnika (in morda tudi naročnika) poskušajo prikriti druga prepovedana ravnanja. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v postopkih oddaje javnega naročila dolžan analizirati prejete ponudbe, načelo enakopravnosti in dolžnost skrbnega poslovanja pa zahtevata, da se v primeru zgoraj navedenih razlik v cenah (ki so deset tisoč kratne) s pomočjo pojasnil ugotovi dejansko stanje.V vsakem primeru pa načelo primerljivosti zahteva, da se v opisani situaciji artikulirajo razlogi opustitve pridobivanja dodatnih pojasnil.
Vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz naslednjih razlogov:
1. Izbrani ponudnik oziroma partnerji v skupni ponudbi (ZZI d.o.o. dne 03.03.2009, ZZI d.o.o., Podgorica dne 25.02.2009, Finea nucleus d.o.o., Maribor pa dne 05.03.2009), so v obrazcu 10 pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavili, da imajo na dan 12.03.2009 poravnane vse davke in prispevke. Vlagatelj navaja, da navedene izjave ne morejo biti resnične že zato, ker pred 12.03.2009 pod kazensko in materialno odgovornostjo ni mogoče izjaviti, da ima podjetje na ta dan poravnane vse davke in prispevke v skladu z zakonskimi določbami RS. Pri tem vlagatelj še opozarja, da dopolnjevanje ali pojasnjevanje takšne ponudbe ni dopustno.
2. Izbrani ponudnik je za gospo K.C. podal dokazilo o izobrazbi za projektnega vodjo, dokazila pa se nanašajo na gospo K.H. Enako velja za gospo J.S.S, saj je kot oseba, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj v obrazcu št. 20 navedena gospa J.M. Vlagatelj dopušča možnost, da gre za isti osebi in da sta drugačna priimka posledici sklenitve zakonskih zvez.
3. Izbrani ponudnik je za M.Z. podal izjavo, da ima 3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja projektov, čeprav je pogodbo o zaposlitvi sklenil šele 2008 (obrazec št. 17). Iz dokazil ni razvidno, kako je lahko ZZI d.o.o., podal izjavo o treh letih delovnih izkušenj, če delavec pri njem še ni zaposlen tri leta.
4. Naročnik je pod točko 2.3.4 (Kadrovski pogoji za sistemskega arhitekta) določil, da mora imeti najmanj VII. stopnjo izobrazbe in tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu sistemskega arhitekta. Kljub temu, da za gospoda E.P. iz dokazil izhaja, da je pridobil VII. stopnjo izobrazbe v letu 2007, pa je v Obrazcu št. 19 potrjeno, da ima 3 leta delovnih izkušenj kot sistemski analitik.
5. Gospa K.H. je na istem projektu navedena kot sistemski analitik in kot vodja projekta, kar je v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Enako velja tudi za gospoda A.N. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik preveriti njuni pogodbi o zaposlitvi (naziv delovnega mesta, opis delovnih nalog, datum sklenitve pogodbe in trajanje pogodbenega razmerja), saj si je v točki 2.3.4 takšno pravico izrecno pridržal.
6. Iz obrazca št. 20 za gospoda D.R. izhaja, da je pogodbo o zaposlitvi sklenil dne 15.09.2009, iz Obrazca 21 pa, da je izvajal projekt od 31.01.2008 do 31.12.2008. Čeprav gre verjetno za formalno napako, bi jo moral naročnik odpraviti v postopku oddaje javnega naročila (78. člen ZJN-2).
7. Pri gospodu J.H. ni jasno, kako ima lahko v obrazcu 23 potrjena 3 leta delovnih izkušenj na delovnem mestu razvijalca/programerja, če je diplomiral 07.10.2005, pogodbo o zaposlitvi pa sklenil dne 15.01.2007.
8. Pri gospodu M.P je v obrazcu 23 navedeno, da se je kot razvijalec/programer zaposlil dne 01.01.2000, iz delovne knjižice pa izhaja, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena dne 01.07.1998. Ravno tako za gospoda D.Z. Iz obrazca št. 23. izhaja, da je v ZZI d.o.o., zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi, z dne 30.01.2007, iz delovne knjižice pa je razvidno, da je sklenil delovno razmerje dne 04.02.2005.
9. Gospod A.Z., v nasprotju z ugotovitvijo iz izpodbijane odločitve, ni predložil dokazil za VII. stopnjo izobrazbe, pač pa ima višješolsko izobrazbo.
Vlagatelj na koncu še zatrjuje, da mu naročnik ni podal obrazložitve odločitve o oddaji naročila v skladu z njegovimi konkretnimi zahtevami, s čimer je kršil določilo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2.
Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi in zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo po priloženem stroškovniku (skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti do plačila).

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi zahtevo za povračilo stroškov (dokument, št. 430-9/2009-75. z dne 03.08.2009). V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni nesprejemljiva. Naročnik zatrjuje, da bo za predmetno javno naročilo sklenil okvirni sporazum najdlje za obdobje štirih let, pri čemer se ni zavezal za določen obseg posla. Kot je ugotovila tudi Državna revizijska komisija, nadaljuje naročnik, je sam koncept javnega razpisa zasnovan na predpostavki, da obseg dela, ki je izražen v urah ni poznan in je posledično dejanska vrednost storitev zgolj predvidena ocena. Naročnik navaja, da je v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila pojasnil, da sta vrednost in obseg posla odvisna od njegovih naročil, ki jih bo naročal v obsegu razpoložljivih sredstev (naročnik v podkrepitev svojih ugotovitev citira 2. člen okvirnega sporazuma, iz katerega med drugim izhaja, da bo razpisane storitve naročal le v okviru svojih dejanskih potreb in finančnih zmožnosti).
Naročnik navaja, da cen posameznih urnih postavk ni štel kot previsokih, saj so povsem primerljive istovrstnim storitvam na trgu oziroma so celo pod referenčnimi cenami Združenja za informatiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Naročnik tako ugotavlja, da ponudbena cena ni nesprejemljiva in ne presega zagotovljenih sredstev, saj mu sam koncept onemogoča, da bi lahko ugotovil dejansko vrednost okvirnega sporazuma. Bistveno je, poudarja naročnik, da se ne more preseči razpoložljivih sredstev.
Naročnik zatrjuje, da se ponudbene cene lahko določajo tudi na desetinke ali tisočinke centa (npr. telefonski impulzi in podobno), kar določa tudi drugi odstavek 19. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06). Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel, da se je na osnovi temeljitega premisleka in izkušenj pri dosedanjem izvajanju storitev in v skladu s poslovnimi načrti odločil, da bodo izvajali storitve stalne pripravljenosti brezplačno. Ker pa enačba za koeficient ne omogoča uporabe imenovalca z vrednostjo 0, je namesto tega v obrazec št. 6 navedel ceno 0,000001 EUR/uro. Izbrani ponudnik je tudi navedel, še poudarja naročnik, da bo ne glede na podano ceno storitev opravljal odgovorno in v skladu z zahtevami iz javnega razpisa. Naročnik še zatrjuje, da ima izbrani ponudnik organiziran center za odzivnost za več uporabnikov in mu posebni stroški za stalno pripravljenost ne nastajajo (naročnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-451/06). Naročnik ocenjuje, da se izbrani ponudnik pri obrazložitvi sporne cene opira na realno finančno konstrukcijo, zato ni razloga, da bi ga pozival k obrazložitvi ponujene cene. Da ponudbena cena ni neobičajno nizka, poudarja naročnik, je utemeljeno tudi v dodatni obrazložitvi, kjer je navedeno, da predstavlja sporna cena zgolj 10% delež vseh storitev.
Glede datumskega neujemanja izjav iz obrazca št. 10, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik podal izjavo za tisti dan, ki ga je navedel naročnik. Naročnik navaja, da je po prejemu ponudb vsebino izjav preveril pri pristojnih organih in da je imel izbrani ponudnik na dan, ki ga je vnaprej navedel naročnik, poravnane vse davke in prispevke, ki jih je dolžan poravnati v RS.
Naročnik navaja, da je Katarina C., kasneje poročena H in Jelena S.S., kasneje poročena M., izpolnjujeta kadrovske pogoje, kar izhaja tako iz ostalih podatkov v listinah, naročnik pa obe osebi tudi pozna, saj je že sodeloval z njima.
V zvezi z dokazovanjem delovnih izkušenj, navaja naročnik, je izbrani ponudnik podal ustrezne izjave, naročnik pa ni zahteval, da morajo biti izkušnje pridobljene prav pri ponudniku. Izbrani ponudnik, nadaljuje naročnik, v pripravljalni vlogi podaja dodatna pojasnila v zvezi s preostalimi kadri, ki jih naročnik šteje kot ustrezna. Za Matjaža Z. navaja, da se je zaposlil v letu 04.01.2003 in je še vedno zaposlen, zadnja pogodba pa je bila sklenjena 01.05.2008. V zvezi z Rokom B. je izbrani ponudnik navedel, da se je zaposlil pri izbranemu ponudniku dne 01.02.2007, pred tem je delal v drugem podjetju od dne 01.10.2001 do dne 31.01.2007, in sicer kot sistemski inženir in kasneje kot vodja projektov. Tudi glede Gašperja R je izbrani ponudnik pojasnil, da se je zaposlil pri izbranemu ponudniku dne 01.11.2005 in da še vedno opravlja svoje delo.
Glede vlagateljeve navedbe o tem, da naj bi bila Katarina H. in Aleš N. na istem projektu prijavljena kot sistemski analitik in kot vodja projekta, naročnik zatrjuje, da ne drži. Poleg tega pa je po zagotovilu naročnika dovoljeno, da lahko ponudniki isto osebo prijavijo na največ dve funkciji (odgovori na vprašanja, z dne 09.02.2009).
Pri datumu pogodbe za Denisa R, nadaljuje naročnik, gre za formalno pomanjkljivost, ki ni bistvena. Podatek je razviden iz fotokopije delovne knjižice, ki je priložena v ponudbo.
Naročnik še navaja, da ni zahteval, da imajo osebe že zadnja tri leta VII. stopnjo izobrazbe. Zahtevana je bila VII. stopnja izobrazbe na dan oddaje ponudbe in dodatno tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu sistemski arhitekt. Edo P. je pred oddajo ponudbe podpisal izjavo, da izpolnjuje pogoj iz razpisne dokumentacije, izbrani ponudnik pa je v pripravljalni vlogi navedel, da je Edo P. delal na ustreznem delovnem mestu pri vlagatelju.
Iz pripravljalne vloge izbranega ponudnika tudi izhaja, da je Jožko H. zaposlen pri izbranem ponudniku kot sistemski analitik od 16.01.2006 dalje in s tem izpolnjuje pogoj glede delovnih izkušenj. V zvezi z Milanom P. je izbrani ponudnik navedel, da je pri njem zaposlen, in sicer kot programer od 01.07.1998 dalje, za Damjana Z. pa navaja, da je zaposlen kot programer pri izbranem ponudniku od dne 01.02.2005 dalje. V zvezi z očitkom, da Albin Z. nima VII. stopnje izobrazbe, naročnik ugotavlja, da ima izobrazbo VI. stopnje, vendar pa hkrati tudi zatrjuje, da je za razvijalca/programerja določil, da mora imeti najmanj V. stopnjo izobrazbe.

Vlagatelj je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dokument, z dne 12.08.2009). Vlagatelj navaja, da je naročnikovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-57/2009 nerelevantno, saj se je takrat odločalo o drugem pravnem vprašanju, zahtevek za revizijo pa je bil vložen zoper razpisno dokumentacijo. Iz odločitve naročnika tako izhaja, zatrjuje vlagatelj, da je določilo 21. točke prvega odstavka 2. člena povsem neuporabno. Poleg tega, poudarja vlagatelj, naročnik ni odgovoril na veliko večino navedb in očitkov vlagatelja.

Naročnik je dne 14.08.2009, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala dodatna pojasnila. Zahtevana dodatna pojasnila je prejela dne 07.09. 2009.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika presega naročnikova zagotovljena sredstva in je kot takšna nesprejemljiva (v smislu 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vlagatelj tudi zatrjuje, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, nepravilna in nepopolna (v smislu 16., 19. in 20. točke ZJN-2), da je cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik za izvajanje stalne pripravljenosti izven delovnega časa neobičajno nizka (v smislu 49. člena ZJN-2) in da je naročnik kršil določilo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ker ni podal obrazložitve glede na konkretno postavljene zahteve.

Vlagatelj najprej zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika presega naročnikova zagotovljena sredstva in je kot takšna nesprejemljiva in nepopolna v smislu 16. in 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija navedenemu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Kot je ugotovila Državna revizijska komisija že v revizijskem postopku, ki ga je vodila pod opravilno številko 018-57/2009, je sam koncept predmetnega javnega razpisa zasnovan na predpostavki, da količine razpisanih storitev ni mogoče natančno specificirati in da (posledično) predstavljajo podatki, ki se nanašajo na število ur zgolj okvirno oceno. Naročnik namreč še ne ve kolikšno količino ur posameznih vrst razpisanih storitev bo potreboval, kar pomeni, da predmet samega razpisa kvantitativno ni dokončno definiran. Iz določil razpisne dokumentacije namreč izhaja, da sta vrednost in obseg odvisna od naročil naročnika oziroma od njegovih (sprotnih) potreb po razpisanih storitvah.
Naročnik je vrsto storitev in predvideni obseg del za vsako izmed štirih razpisanih storitev (1. stalna pripravljenost izven delovnega časa, 2. storitve zagotavljanja delovanja SICIS, 3. vzdrževanje obstoječe programske opreme SICIS in 4. nadgradnja SICIS) predstavil v točki 3.5. (Vrste storitev in predvideni okvirni obseg del) III. poglavja (Vsebinske in tehnične značilnosti predmeta javnega naročila) razpisne dokumentacije. Za vsako od štirih razpisanih storitev je naročnik v tabeli predvidel "Skupni okvirni obseg ur za leti 2009 in 2010". Naročnik je ponudnike v isti točki razpisne dokumentacije (stran 37) opozoril, da so okvirne količine zgolj informativne in jim hkrati pojasnil, da namerava skleniti okvirni sporazum ravno iz razloga, ker natančne količine in vrste posameznih storitev objektivno vnaprej ni mogoče ugotoviti ter da podatki o količini in vrsti posameznih storitev predstavljajo zgolj oceno naročnikovih potreb in ne predstavljajo njegove vnaprejšnje zaveze (kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve je vse navedeno vneseno tudi v okvirni sporazum).

Naročnik predmetno javno naročilo vodi po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma za dobo štirih let (s štiri mesečnim odpovednim rokom, ki velja za obe stranki). Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet revizijskega zahtevka.

Iz 2. člena Vzorca okvirnega sporazuma (Obrazec št. 25) izhaja naslednji tekst:

"Izvajalec se zavezuje, da bo v času veljavnosti tega okvirnega sporazuma izvajal storitve zagotavljanja delovanja, vzdrževanja in nadgradnje Carinskega informacijskega sistema SICIS - v nadaljevanju - SICIS.
Naročnik se s sklenitvijo okvirnega sporazuma ne zavezuje, da bo naročil določeno količino posameznih storitev, saj natančne količine storitev v času veljavnosti okvirnega sporazuma objektivno vnaprej ni mogoče ugotoviti. Podatki o količini in vrsti posameznih storitev, ki so navedeni v naročnikovi razpisni dokumentaciji št. 430-9/2009, predstavljajo zgolj oceno porabe in ne predstavljajo naročnikove zaveze. Naročnik bo namreč storitve naročal le v okviru svojih dejanskih potreb in finančnih zmožnosti. Naročnik za morebitno nedoseganje ocenjenih količin posameznih storitev, ki so navedene v tej razpisni dokumentaciji, ni odškodninsko ali kakor koli drugače odgovoren.
Naročnikova razpisna dokumentacija št. 430-9/2009 in na tej podlagi pripravljena izvajalčeva ponudba sta sestavna dela tega okvirnega sporazuma".

Iz zgoraj citiranega člena okvirnega sporazuma izhaja, da natančne količine razpisanih storitev v času veljavnosti okvirnega sporazuma vnaprej ni mogoče ugotoviti in da predstavljajo podatki o količini in vrsti posameznih storitev zgolj naročnikovo predvideno oceno porabe le-teh in ne predstavljajo njegove zaveze, saj bo naročnik razpisane storitve naročal v okviru dejanskih potreb in finančnih zmožnosti. V zgoraj citiran tekst je torej vnesena tudi varovalka, ki omogoča naročniku, da se pri naročanju razpisanih storitev giblje zgolj v okviru svojih finančnih zmožnosti, kar pomeni, da zagotovljenih finančnih sredstev (ne glede na višino ponudbene cene izbranega ponudnika) ne bo presegel oziroma, da bo naročnik naročal opravljanje storitev, ki so predmet obravnavanega javnega naročila zgolj v obsegu, ki mu ga bodo omogočala razpoložljiva sredstva.
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da določila ZJN-2, ki urejajo okvirni sporazum ne izključujejo določb o obvezni izločitvi nepopolnih (torej tudi nesprejemljivih) ponudb. Vendar pa je potrebno ob tem ponovno poudariti, da iz razloga, ker količine razpisanih storitev (ki se bodo obračunavale po posameznih urah) niso dokončno določene (kar pomeni, da končna cena, ki naj bi jo plačal naročnik za razpisano storitev ni znana oziroma je dejanska vrednost storitev zgolj predvidena ocena tako naročnika kot tudi ponudnikov) ni mogoče zaključiti, da ponudbena cena izbranega ponudnika presega naročnikova zagotovljena sredstva. Naročnik pa je očitno ravno iz navedenega razloga določil, da bo storitve naročal zgolj znotraj svojih finančnih zmožnosti.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepravilna iz razloga, ker cene za izvajanje storitve stalne pripravljenosti izven delovnega časa ni ponudil v eurih in centih pač pa jo je izrazil v tisočinki centa - 0,00001 EUR. Kot zatrjuje vlagatelj, je naročnik želel preprečiti takšne cene ravno z zahtevo, po kateri naj bi bile ponujene v eurih in centih. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik za izvajanje stalne pripravljenosti izven delovnega časa neobičajno nizka.

Naročnik je Merila za izbiro ponudbe navedel v točki 2.4 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (II. Poglavje razpisne dokumentacije), kjer je med drugim zapisal:

"Izbira najugodnejšega ponudnika se bo opravila s pomočjo naslednjega izračuna:

K = 10 x Csp/Csp1 + 30 x Czd/Czd 1 + 60 x Cndg/Cndg1

K - količnik
Csp - cena stalne pripravljenosti ponudnika
Csp1- cena stalne pripravljenosti ponudnika, ki je najnižja med vsemi ponudbami
Czd - cena zagotavljanja delovanja Carinskega informacijskega sistema (SICIS)
Czd1 - cena zagotavljanja delovanja Carinskega informacijskega sistema (SICIS), ki je najnižja med vsemi ponudbami
Cndg - cena vzdrževanja in nadgradnje Carinskega informacijskega sistema (SICIS)
Cndg1 - cena vzdrževanja in nadgradnje Carinskega informacijskega sistema (SICIS), ki je najnižja med vsemi ponudbami.

Naročnik bo za vse ponudnike, ki so oddali popolno ponudbo, izračunal količnik po zgoraj navedenem izračunu na 3 (tri) decimalna mesta natančno. Med ponudniki bo izbran le en ponudnik, t.j. tisti ponudnik, ki bo po izračunu dosegel najnižji količnik".

Vsebinska presoja meril, ob upoštevanju določila šestega odstavka 12. člena ZRPJN v konkretnem primeru ni več mogoča, s čimer se strinja tudi vlagatelj. Vlagatelj pa s tem v zvezi zatrjuje, "da samega merila v razpisni dokumentaciji ni izpodbijal zato, ker je pričakoval, da bo naročnik spoštoval lastno razpisno dokumentacijo in upošteval tiste ponudbe, katerih cene so podane v eurih in centih" oziroma "da je naročnik zahteval predložitev ponudbene cene v eurih in centih, in sicer zato, da se izogne takšni špekulaciji (nastanku neprimerljivih količnikov med Csp/Csp1), kot si jo je privoščil izbrani ponudnik".
Kot že izhaja iz te obrazložitve je naročnik vrste storitev, ki so predmet obravnavanega javnega naročila navedel v točki 3.5 (Vrste storitev in predvideni okvirni obseg del) III. poglavja (Vsebinske in tehnične značilnosti predmeta javnega naročila) razpisne dokumentacije. Naročnik je navedel štiri različne vrste nalog, in sicer 1. stalno pripravljenost izven delovnega časa (ki glede na okvirno določen obseg ur znaša malo manj kot 10% vseh okvirno predvidenih ur za vse štiri razpisane storitve), 2. storitve zagotavljanja delovanja SICIS (ki predstavljajo približno 23% vseh okvirno predvidenih ur), 3. vzdrževanje obstoječe programske opreme (pri tej storitvi je okvirno predvidenih 2.500 ur, kar znaša malo manj kot 2,5% vseh okvirno predvidenih ur) in 4. nadgradnja SICIS, ki s okvirno predvidenim največjim številom ur (65.000 ur) predstavlja skoraj 65% vseh predvidenih ur. Naročnik je navedene storitve vključil v merila tako, da je storitvi iz 3. točke (vzdrževanje obstoječe programske opreme) in 4. točke (nadgradnja SICIS) združil pod merilo "cena vzdrževanja in nadgradnje Carinskega informacijskega sistema (SICIS)", prvi dve storitvi (stalna pripravljenost izven delovnega časa in storitve zagotavljanja delovanja SICIS) pa predstavljata vsaka svoje samostojno merilo ("cena stalne pripravljenosti ponudnika" in "cena zagotavljanja delovanja Carinskega informacijskega sistema") znotraj postavljene formule.
Pregled zgoraj navedene formule, po kateri je izbran tisti ponudnik, ki bo (je) dosegel najnižji količnik pokaže, da je naročnik utežil merila s približno takšnimi ponderji, kakršen delež v okviru predvidenih ur predstavlja vsaka posamezna storitev (z 10% je uteženo merilo "cena stalne pripravljenosti ponudnika", s 30% merilo "cena zagotavljanja delovanja Carinskega informacijskega sistema" in s 60% merilo "cena vzdrževanja in nadgradnje Carinskega informacijskega sistema"). Sama formula pa je oblikovana tako, da na izbiro najugodnejšega ponudnika, poleg podanih cen za eno uro opravljanja vsake izmed treh storitev (ob upoštevanju navedenih ponderjev) vpliva tudi (oziroma zlasti) samo razmerje cen med različnimi ponudniki znotraj posamezne storitve (kar bo razvidno tudi iz simulacije ocenjevanja, ki jo je opravila Državna revizijska komisija in je navedena v nadaljni obrazložitvi tega sklepa).
Izbrani ponudnik je v ponudbo priložil dokument Predložitev skupne ponudbe v okviru postopka javnega naročila CURS številka 430-9/2009 (z vsebino slednjega se je seznanil tudi vlagatelj ob vpogledu v ponudbo), iz katerega med drugim izhaja, da se je na osnovi izkušenj pri dosedanjem izvajanju tovrstne storitve in v skladu s poslovnim načrtom odločil, da bo storitve stalne pripravljenosti izvajal brezplačno. Ker pa mu merilo za izbiro ponudbe ne omogoča uporabo imenovalca z vrednostjo 0, navaja izbrani ponudnik, je namesto 0 (nič) navedel ceno 0,000001 EUR/h (in torej ne ceno 0,00001 EUR kot navaja vlagatelj). Izbrani ponudnik je v zvezi s tem še navedel, da bo kljub temu storitev stalne pripravljenosti izvajal odgovorno in v skladu z zahtevami iz javnega razpisa. Iz dokumentacije iz spisa še izhaja, da izbrani ponudnik razpolaga z organiziranim centrom za odzivnost, ki ga uporablja več uporabnikov, zato mu, kot zatrjuje, posebni stroški za stalno pripravljenost ne nastajajo.
Izbrani ponudnik torej za izvajanje storitve stalne pripravljenosti ni ponudil dve ceni, kot zatrjuje vlagatelj, pač pa je sporno ceno navedel zgolj iz razloga, ker zgoraj navedena formula ne omogoča uporabe imenovalca z vrednostjo 0 (v tem primeru bi bil, kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, "količnik izbranega ponudnika neskončen").
Iz zgoraj predstavljenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je storitev stalne pripravljenosti izven delovnega časa, za katero je izbrani ponudnik ponudil sporno ceno, le ena izmed storitev predmetnega javnega naročila, pri čemer se slednje medsebojno povezujejo, prepletajo in nadgrajujejo. Predmet javnega naročila je namreč zagotavljanje delovanja, vzdrževanje in nadgradnje informacijskega sistema naročnika, ki med drugim vključuje tudi sporno storitev. Navedeno potrjuje tudi odločitev naročnika, da se razpisana storitev odda v celoti in ne v samostojnih sklopih. Kljub temu torej, da je storitev razdeljena na štiri dejavnosti pa vse štiri skupaj tvorijo enovit projekt, ki zahteva le enega izvajalca. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je način izvedbe posamezne storitve znotraj celotnega javnega naročila oziroma vprašanje pokrivanja stroškov le-te lahko stvar izvajalčevih objektivnih konkurenčnih prednosti. Ni se namreč mogoče strinjati z vlagateljem, da je ponudba, ki (praktično) brezplačno ponuja eno izmed storitev, iz katerih je sestavljen predmet izpolnitve in predstavlja cenovno in izvedbeno manj obsežen del razpisanega projekta sestavljena v nasprotju s pravili konkurenčnega prava.
Sicer pa naročnik pri oblikovanju formule za ocenitev ponudb tudi ni definiral nikakšnih omejitev, za katere formula ne bi veljala. še več. Tudi v primeru, če bi sprejeli vlagateljevo stališče o tem, da je naročnik zahteval od ponudnikov, da cene posameznih storitev ponudijo v eurih in centih, vlagateljevemu očitku ne bi bilo mogoče slediti. Če bi na primer izbrani ponudnik ponudil ceno 1,01 EUR za eno uro izvajanje predmetne storitve stalne pripravljenost (v tem primeru bi bila vrednost za sporno storitev, kot navaja vlagatelj, že "izražena v eurih in centih" ter "zaokrožena na dve decimalni mesti, torej na cent natančno") bi bila vlagateljeva ponudba (ob upoštevanju vnaprej predvidenega merila za izbiro ponudbe ponudba in ob upoštevanju vse ostalih cen, ki sta ju ponudila sodelujoča ponudnika) še vedno ocenjena slabše od ponudbe izbranega ponudnika. Vlagateljev temeljni očitek v zvezi s podano ceno izbranega ponudnika, in sicer, da je bil vlagatelj izbran iz razloga, ker ni ponudil cene v eurih in centih, se torej izkaže kot neutemeljen. V navedeni (simulirani) situaciji bi bili rezultati ocenjevanja namreč naslednji (ob upoštevanju vnaprej predvidene formule in cen za preostale storitve, ki sta jih ponudila vlagatelj in izbrani ponudnik - izračun je opravljen v skladu z naročnikovo formulo, po kateri je izračunan količnik na tri decimalna mesta natančno):
1. vlagateljeva ponudba
K = 166,634 + 30 + 60 = 256,337
2. ponudba izbranega ponudnika
K = 10 + 46,042 + 150 = 206,042

Državna revizijska komisija (ponovno) poudarja, da so na izbiro najugodnejšega ponudnika vplivale vse tri ponujene cene za tri razpisane storitve (naročnik je dve storitvi, kot že zapisano v tej obrazložitvi, združil pod eno ceno oziroma v eno merilo, pri čemer so morali ponudniki v ta namen v Obrazec Ponudba (Obrazec št. 6) vpisati tri cene, in sicer ceno za eno uro opravljanje stalne pripravljenosti izven delovnega časa, ceno za eno uro opravljanja storitve zagotavljanja delovanja SICIS in ceno za eno uro opravljanja storitve vzdrževanja obstoječe programske opreme SICIS in nadgradnje SICIS). Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da so ob upoštevanju navedenih dejstev pri ponudbah, danih za predmetno javno naročilo (v smislu 49. člena ZJN-2), lahko relevantne le vse tri cene, torej cene, ki so podane za vse tri storitve. Vlagatelj pa v obravnavanem primeru ne trdi, da so vse tri podane cene neobičajno nizke (v smislu 49. člena ZJN-2) oziroma celo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika presega naročnikova zagotovljena sredstva.
Ne gre sicer zanikati dejstva, da ima naročnik vedno možnost preveriti realnost ponujene cene, vendar pa je po drugi strani potrebno upoštevati, da predpisi o javnem naročanju naročniku takšne dolžnosti izrecno ne nalagajo, razen v smislu 49. člena ZJN-2, torej v primeru, kadar želi naročnik neobičajno nizko ponudbo zavrniti. V obravnavanem primeru pa naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne želi zavrniti, temveč jo želi akceptirati kot najugodnejšo.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi zato, ker v ponudbo predložene izjave, da imajo skupni ponudniki na dan 12.03.2009 poravnane vse davke in prispevke niso resnične iz razloga, ker pred 12.03.2009 (še) ni mogoče izjaviti, da ima podjetje na ta dan plačane davke in prispevke v skladu z zakonskimi določbami Republike Slovenije.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji, in sicer v točki 2.3.1 (Splošni pogoji) točke 2.3. (Pogoji za udeležbo v postopku oddaje javnega naročila ter dokazila o izpolnjevanju pogojev) med drugim zapisal:
"2. ponudnik mora imeti plačane davke in prispevke v skladu z zakonskimi določbami Republike Slovenije.
DOKAZILI: pisna izjava ponudnika, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo kot izjava pod prisego, da ima ponudnik plačane davke in prispevke v skladu z zakonskimi določbami Republike Slovenije (obrazec št. 10)
in
soglasje ponudnika za pridobitev podatkov iz evidenc pristojnega urada Davčne uprave Republike Slovenije (obrazec št. 11)"
Zgoraj citiran pogoj je zahteval od ponudnikov, da pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavijo, da imajo plačane davke in prispevke v skladu s področno (davčno) zakonodajo (v ta namen je naročnik v razpisno dokumentacijo priložil Obrazec št. 10) in da hkrati predložijo soglasje, da lahko naročnik pri pristojnem davčnem uradu te podatke tudi preveri (naročnik je v ta namen pripravil Obrazec št. 11).
Pregled spornega obrazca št 10 pokaže, da so morali ponudniki s strani naročnika vnaprej pripravljen obrazec št. 10 podpisati žigosati in izpolniti z datumom.

Naročnik je v obrazec zapisal:

"Pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo, da imamo na dan 12.03.2009 poravnane davke in prispevke v skladu z zakonskimi določbami Republike Slovenije.

Kraj in datum: Žig in podpis:

V primeru skupne ponudbe podpiše in potrdi ta obrazec vsak ponudnik zase, prav tako ta obrazec podpiše in potrdi z žigom tudi vsak podizvajalec."

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže (kar med strankama v tem postopku niti ni sporno), da je izbrani ponudnik (oziroma vsi štirje skupni ponudniki ZZI d.o.o., Pot k sejmišču 33, Ljubljana - Črnuče, ALCAD d.o.o., Zgornja Bistrica 4, Slovenska Bistrica, ZZI d.o.o., Bulevar Svetog Petra Cetinjskog 106, Podgorica in FINEA NUCLEUS, d.o.o., Vita Kraigherja 10, Maribor) priložil obrazce s popolnoma identičnimi teksti kot ga je vnaprej pripravil naročnik, obrazec pa so tudi podpisali, žigosali in izpolnili s krajem in datumom. Ker je izbrani ponudnik z opisanim ravnal povsem v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije in ker tudi sicer naročnik ni postavil nikakršnih navodil o tem, kdaj morajo ponudniki obrazec podpisati, je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek zavrnila. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že večkrat, od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več (ali drugače) kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.


Vlagatelj nadalje očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz več razlogov, ki se nanašajo na ponujene kadre.

1. Kar se tiče gospe K.C. in gospe J.S.S. vlagatelj pravilno ugotavlja, da sta njuna drugačna priimka, ki sta navedena v obrazcu 17 (za gospo K.C.) in v obrazcu 20 (za gospo J.S.S.) posledica sklenitve zakonskih zvez. Ugotovljeno dejansko stanje potrjujeta tudi tekom revizijskega postopka pridobljena izpiska iz poročnih matičnih knjig za obe osebi.
2. V zvezi z gospodom M.Z. se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom v tem, da v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano, da morajo biti izkušnje pridobljene prav pri (izbranemu) ponudniku oziroma ni zahteval od ponudnikov, da lahko potrdijo izjavo o pridobljenih (treh letnih) delovnih izkušnjah posamezne osebe le v primeru, če je bila takšna oseba (v zadnjih treh letih) zaposlena pri njih. Izbrani ponudnik je torej v zvezi z izpolnitvijo predmetnega obrazca (Obrazec št. 17) ravnal v skladu z vsemi navodili naročnika (od ponudnikov pa ni mogoče zahtevati več ali drugače kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija).
3. Kar se tiče gospoda E.P. je potrebno ugotoviti, da pogoj, ki se nanaša na zahtevano stopnjo izobrazbe ni bil določen v povezavi s 3 (tri) letnimi delovnimi izkušnjami. Navedeno pomeni, da je pogoj izpolnjen, če je prijavljena oseba (kadarkoli pred potekom roka za oddajo ponudb) pridobila zahtevano stopnjo izobrazbe in ima neodvisno od (pridobljene) izobrazbe tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu sistemskega arhitekta ali je izvajala dela, ki sodijo v okvir sistemskega arhitekta (kot izhaja iz predložene dokumentacije in pridobljenih dodatnih pojasnil, gospod E.P. izpolnjuje pogoj treh letnih delovnih izkušenj na delovnem mestu sistemskega arhitekta oziroma je (najmanj tri leta) izvajal dela, ki sodijo v okvir sistemskega arhitekta).
4. Kar se tiče vlagateljevih očitkov o tem, da sta osebi K.H in A.N, na istem projektu navedeni kot sistemski analitik in kot vodja projekta, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije, se z njim ni mogoče strinjati. Iz ponudbe izbranega ponudnika namreč izhaja, da sta navedeni osebi prijavljeni le v funkciji projektnih vodij. Sicer pa je vlagatelj očitno spregledal, da je naročnik izrecno dovolil ponudnikom, da lahko eno osebo prijavijo na največ dve funkciji (naročnik je še pojasnil, "da to na primer pomeni, da lahko ponudnik prijavi eno osebo kot projektnega vodjo in kot sistemskega analitika"). Vlagatelj se je z navedenim pojasnilom naročnika lahko seznanil dne 19.02.2009, ko je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil.
5. Vlagatelj pravilno ugotavlja, da gre pri gospodu D.R. za formalno napako. Ni namreč logično, da bi navedena oseba sklenila pogodbo o zaposlitvi po roku za oddajo ponudb (oziroma šele dne 15.09.2009). Naročnik je navedeno nedoslednost obravnaval kot nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, saj je pravilen podatek razviden iz fotokopije delovne knjižice, ki je priložena v ponudbo.
6. Gospod J.H je pri izbranem ponudniku zaposlen že od leta 2006, izbrani ponudnik pa je v obrazec št. 23 navedel zadnjo (torej aktualno) pogodbo o zaposlitvi, s čimer je ravnal v skladu z vnaprej pripravljenim obrazcem naročnika, ki je zahteval vpis (zgolj) trenutno veljavne pogodbe o zaposlitvi. Enako velja tudi za osebi M.P. in D.Z.
7. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da ima gospod A.Z. višješolsko izobrazbo, vendar pa naročnik za delovno mesto razvijalca/programerja (Obrazec št. 23) ni zahteval VII. stopnje izobrazbe oziroma je zahteval zgolj V. stopnjo izobrazbe (12. stran razpisne dokumentacije - "razvijalec/programer mora izpolnjevati naslednje pogoje: A. najmanj V. (peta) stopnja izobrazbe, B. Najmanj 3 (tri) letne delovne izkušnje na delovnem mestu razvijalca/programerja oziroma pri izvajanju del, ki sodijo v okvir razvijalca/programerja").

Ob upoštevanju navedenega, je Državna revizijska komisija vse vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na kadre izbranega ponudnika, zavrnila.


Vlagatelj na koncu še zatrjuje, da naročnik dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila ni podal v skladu z njegovimi zahtevami, s čimer je kršil določilo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Vlagatelj je v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (dokument z dne 29.06.2009) zahteval od naročnika naj se opredeli do vprašanja, ali je ponudba izbranega ponudnika nesprejemljiva in do vprašanja nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika v zvezi s ponujeno ceno stalne pripravljenosti v višini 0,00001 EUR. Vlagatelj je še zahteval naj mu naročnik pojasni, zakaj ponudbe izbranega ponudnika ni obravnaval kot neobičajno nizke. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je naročnik vlagatelju odgovoril na vsa tri zastavljena vprašanja. Sicer pa je presoja o tem, ali je podana dodatna obrazložitev odločitve dovolj obrazložena in izčrpna vedno subjektivna, pri čemer vlagatelj največkrat trdi, da je pomanjkljiva, naročnik pa ravno obratno. Četudi bi sprejeli vlagateljevo stališče, da je dodatna obrazložitev odločitve pomanjkljiva in da mu naročnik ni (podrobno in izčrpno) odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, pa z navedenim niso bile v ničemer prizadete vlagateljeve pravice in pravne koristi. Opisano dejanje namreč ni vplivalo na končni izid obravnavanega postopka. Vlagatelj je v zakonitem roku vložil zahtevek za revizijo, v katerim je med drugim ponovil tudi vse očitke, ki jih je navedel v zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (Državna revizijska komisija pa jih je v predmetnem postopku tudi izčrpno obravnavala).

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 22.09.2009





Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije, Generalni carinski urad, šmartinska 55, Ljubljana
- odvetnik dr. Aleksij Mužina, Dunajska 160, Ljubljana
- ZZI d.o.o., Pot k sejmišču 33, Ljubljana - Črnuče
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana