018-213/2009 Občina Hajdina

Številka: 018-213/2009-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje prevozov osnovnošolskih otrok v občini Hajdina za šolski leti 2009/2010 in 2010/2011, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Veolia Transport štajerska, d. d., Cesta k Tamu 5, Maribor, ki ga zastopa Zmago Marovt, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44/a, Hajdina (v nadaljevanju: naročnik), 24. 9. 2009

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila v 1. in 2. sklopu, kot izhaja iz "Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 6001-2/2009-6 z dne 8. 7. 2009.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.004 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 18. 6. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN4875/2009) po prejemu ponudb treh ponudnikov z "Obvestilom o izidu javnega naročila" št. 6001-2/2009-4 z dne 2. 7. 2009 slednje obvestil, da na podlagi tretjega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) zavrača vse ponudbe kot nesprejemljive in da ponudnike skladno s prvim odstavkom 28. člena ZJN-2 vabi "k pogajanju", katerega "predmet â?? bo predvsem ponudbena cena". Po izvedbi pogajanj je naročnik z "Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 6001-2/2009-6 z dne 8. 7. 2009 sodelujoče ponudnike med drugim seznanil, da je kot najugodnejšo ponudbo v 1. in 2. sklopu izbral ponudbo ponudnika Okrepčevalnica Vrček, Jožica Cafuta, s. p., Soviče 5a, Videm pri Ptuju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 20. 7. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v 1. in 2. sklopu, saj naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker je izbrani ponudnik ponudil izvedbo razpisanih storitev z vozilom, ki nima zadosti sedežev glede na število otrok v 2. sklopu, da je izbrani ponudnik predložil neresnično dokazilo o lastništvu enega izmed avtobusov in da ni predložil potrdila o tem, da nima blokiranega drugega transakcijskega računa.

Naročnik je s sklepom št. 6001-2/2009-7 z dne 3. 8. 2009 zahtevek za revizijo zavrgel. Zoper to odločitev je vlagatelj vložil pritožbo z dne 7. 8. 2009, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-168/2009-5 z dne 14. 8. 2009 ugodila, razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in naročnika napotila na meritorno odločanje o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke.

Naročnik je s sklepom št. 6001-2/2009-8 z dne 19. 8. 2009 zahtevek za revizijo zavrnil in pojasnil, da je zahteval le izjavo o tehnični brezhibnosti vozil, ni pa tudi določil minimalnega števila sedežev na avtobusu, saj naj bi bilo natančno število otrok znano šele septembra 2009, prav tako pa naročnik ni zahteval, da morajo ponudniki imeti vozila v lasti. Naročnik zavrača, da bi izbranega ponudnika pozval na predložitev manjkajočega dokazila, ampak je to storil izbrani ponudnik sam po prejemu kopije zahtevka za revizijo. Naročnik dodaja, da ni vedel, da ima izbrani ponudnik dva računa, vendar pa izbrani ponudnik sporni pogoj izpolnjuje, kar izkazuje z manjkajočim dokazilom. Naročnik tudi ugotavlja, da taka pomanjkljivost ne vpliva na izbiro najugodnejše ponudbe, hkrati pa izpostavlja, da bi v nasprotnem primeru moral iz istega razloga izločiti tudi vlagateljevo ponudbo, saj ta ni predložil dokazil o neblokiranih vseh računih.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 8. 2009 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 17. 9. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo, pri čemer naročnik v dopisu z dne 16. 9. 2009 navaja, da argument manjkajočih dokazil o neblokiranih računih ne bi nikakor vplival na odločitev o oddaji javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je v 1. in 2. sklopu ponudbo izbranega ponudnika upošteval kot popolno in jo nato izbral. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in bi jo moral naročnik izločiti, naročnik pa nasprotno trdi, da ponudba izbranega ponudnika nima takih pomanjkljivosti, da bi bila potrebna drugačna odločitev o oddaji javnega naročila od sedanje odločitve.

Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik vse ponudbe, ki niso popolne, izločiti. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed predloženih ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil pa izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba samo formalno nepopolna, mora naročnik namreč dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2).

Vlagatelj najprej zatrjuje, da je naročnik nepravilno označil ponudbo izbranega ponudnika za popolno, saj bi moral ugotoviti, da izbrani ponudnik ne bo mogel opravljati razpisanih storitev v 2. sklopu z zgolj 32-sedežnim avtobusom, saj je v tem sklopu treba prevažati 45 učencev, hkrati pa je izbrani ponudnik glede avtobusa v 1. sklopu dal naročniku zavajajočo izjavo v smislu 77. člena ZJN-2, saj tistega avtobusa izbrani ponudnik nima v lasti.

Ker iz protokola pogajanj, ki so bila vključena v vabilo k pogajanjem (gl. "Obvestilo o izidu javnega naročila" št. 6001-2/2009-4 z dne 2. 7. 2009), ni razvidno, da je naročnik določil spremenjena ali še kakšna druga pravila glede voznega parka od tistih pravil, ki jih je določil že v razpisni dokumentaciji, je treba upoštevati razpisno dokumentacijo. Enako je mogoče zaključiti tudi za pogoj glede neblokiranih računov.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik določil oziroma pripravil:
- VIII. člen, odstavek D., 11. točka (str. 7): "Da ima [ponudnik] tehnično brezhibno prevozno sredstvo za prevoz učencev. Dokazilo: izjava o tehnični brezhibnosti (OBR-8)",
- VIII. člen, odstavek D., 12. točka (str. 7): "Da [ponudnik] zagotavlja, da bo opravljal prevzete obveznosti v skladu z: - Zakonom o varnosti cestnega prometa, - Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se vozijo skupine otrok, - pravilnikom o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu ter - ostale veljavne zakonodaje. Dokazilo: izjava ponudnika (OBR-8)",
- "Naročnik bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje in predložili ustrezna dokazila." (zaključna poved VIII. člena, str. 7),
- za 2. sklop dve tabeli glede relacij ter terminov prihoda učencev v šolo (7. in 8. ura) in njihovega odhoda iz šole (ob 13.30, 14.15 in 15.15), podatek o "skupaj učencev", ki je 45, podatek o "skupaj voženj", ki je 5, in opozorilo "Natančno število otrok, ki se pripeljejo in odpeljejo z avtobusom ob natančno določeni uri po dnevih, bo znano, ko bo sestavljen urnik rednega pouka in izbirnih predmetov (september 2009)!" (str. 19),
- obrazec OBR-8 "Izjava o tehnični brezhibnosti in opremljenosti", ki vsebuje izjavo o pritrditvi pogojema iz 11. in 12. točke odstavka D. VIII. člena razpisne dokumentacije,
- obrazec "Tehnična specifikacija: Priloga 1" (str. 24), ki poleg štirih zahtev vsebuje tabelo V. "Seznam razpoložljive tehnične opreme v skladu s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se prevažajo skupine otrok" (str. 25), ki je sestavljena iz stolpcev "Naziv vozila (celotni opis: vrsta, tip, kapaciteta, â??", "Količina", "Leto izdelave", "V lasti oz. najemu ponudnika (DA ali NE)" in "V lasti oz. najemu podizvajalca (DA ali NE)".

Pri vpogledu v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi naročnik postavil kakšne zahteve o številu sedežev v (posameznih) vozilih.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je predložil tako izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec OBR-8 kot izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec "Tehnična specifikacija: Priloga 1", pri čemer je v tabelo zapisal podatke o dveh vozilih. Za vozilo pod zaporedno številko 1 (52-sedežni avtobus; podatek iz prvega stolpca) je izbrani ponudnik v tabelo med drugim zapisal "V LASTI" (stolpec "V lasti oz. najemu ponudnika (DA ali NE)") in "NE" (stolpec "V lasti oz. najemu podizvajalca (DA ali NE)"), za vozilo pod zaporedno številko 2 pa je v tabelo med drugim zapisal "VT 30 + 2 SEDEŽA" (stolpec "Naziv vozila (celotni opis: vrsta, tip, kapaciteta, â??"). Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil še fotokopije dveh licenc in dveh prometnih dovoljenj.

Iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, da izbrani ponudnik nastopa s podizvajalci. Sicer pa vlagatelj niti ne zatrjuje, da izbrani ponudnik nastopa s podizvajalci.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj niti ne trdi, da izbrani ponudnik v ponudbo ni predložil zahtevanih dokazil. Sledeč določbam razpisne dokumentacije je bilo za priznanje tehnične sposobnosti ponudnika in s tem označitve ponudbe v tem delu za popolno (prim. zadnjo poved VIII. člena razpisne dokumentacije, str. 7) zadosti že predložitev izjave ponudnika in podatkov o razpoložljivi tehnični opremi. To pa je izbrani ponudnik, kot že ugotovljeno, predložil. Tako dokazilo nenazadnje predvideva tudi h alinea drugega odstavka 45. člena ZJN-2 (Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od naslednjih načinov: â?? h) z izjavo o orodjih, obratni ali tehnični ali drugi opremi, ki je na voljo ponudniku storitev ali gradbenemu izvajalcu za izvedbo naročila; â??).

Iz tabele v obrazcu "Tehnična specifikacija: Priloga 1" sta pri ponujenih vozilih res zapisani števili, in sicer "1." in "2.", vendar iz tega zapisa ni mogoče zaključiti, da označujeta številko sklopov, za katera naj bi ju izbrani ponudnik ponudil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da morajo ponudniki navesti, za kateri sklop namenjajo katero izmed vozil, izbrani ponudnik pa tudi ni nikjer izrecno zapisal, da je za 2. sklop namenil zgolj vozilo z 32 sedeži. Ne nazadnje pa je izbrani ponudnik predložil ponudbo tudi za 4. sklop, zato bi bil morebiten zaključek, da zaradi zapisa le števil "1." in "2.", izbrani ponudnik ne ponuja vozila za 4. sklop, nelogičen. Zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da je v obravnavanem primeru števili "1." in "2." mogoče obravnavati le kot zaporedni števili vsakega skupka podatkov, vpisanih v tabelo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik za 2. sklop določil dva termina prihoda učencev v šolo, kar kaže na to, da se vsi učenci ne bodo vozili ob istem času v šolo. Zato je tudi mogoče z enim avtobusom opraviti dve vožnji in prepeljati tudi več učencev, kot je zgolj sedežev v takem avtobusu, če bi se opravila ena vožnja. Namreč, v 2. sklopu je treba prepeljati 45 učencev, kar je z dvakratno vožnjo 32-sedežnega avtobusa seveda mogoče.

Kot naslednje je treba tudi ugotoviti, da vlagatelj niti ne zatrjuje (še manj pa dokazuje), da vozila z 52 sedeži, ki ga je izbrani ponudnik tudi navedel v tabeli v obrazcu "Tehnična specifikacija: Priloga 1", zaradi kakršnihkoli omejitev (npr. enaki termini prihoda učencev v šole na različnih lokacijah, oddaljenost šol in zato nezmožnost učinkovito vključiti eno vozilo za prevoze za še drugo šolo) ne bi bilo mogoče uporabiti za izvedbo prevoza učencev v šolo za 2. sklop.

Upoštevajoč vse predhodno navedeno Državna revizijska komisija ni mogla spoznati vlagateljeve revizijske navedbe za utemeljeno.

Ni pa mogla Državna revizijska komisija slediti niti vlagateljevi revizijski navedbi glede zavajajočih podatkov.

Iz uporabljenih pojmov "vozila, ki jih [ponudnik] namerava vključiti v javno naročilo" (str. 24 razpisne dokumentacije) ter "Seznam razpoložljive tehnične opreme" in "V lasti oz. najemu ponudnika" (oboje str. 25 razpisne dokumentacije) izhaja, da zahteve iz 11. točke odstavka D. VIII. člena razpisne dokumentacije (str. 7), da ponudnik "ima tehnično brezhibno prevozno sredstvo za prevoz učencev", ni mogoče interpretirati, da naročnik dovoljuje samo lastninsko pravico ponudnika na vozilih. To je toliko bolj očitno, ker naročnik dopušča, da z vozili razpolaga tudi ponudnikov podizvajalec (gl. zadnji stolpec tabele, str. 25 razpisne dokumentacije). Nadalje je mogoče ugotoviti, da je naročnik v tabeli (str. 25 razpisne dokumentacije) zahteval, da ponudniki navedejo le "DA" ali "NE", ne pa da specificirajo, ali je vozilo v njihovi lasti ali pa ga imajo samo v najemu. Namreč, zgolj vpis besede "da" ne more enoznačno opredeliti, da ima ponudnik vozilo le v lasti in ne v najemu (in obratno - da ima ponudnik vozilo le v najemu in ne v lasti). Ker vsebinsko enaka zahteva izhaja tudi pri označitvi vozil ponudnikovega podizvajalca, je tabelo mogoče razumeti le tako, da od ponudnika zahteva, da opredeli, ali bo pri izvajanju javnega naročila šlo za vozila, ki jih bo zagotavljal ponudnik ali pa ki jih bo zagotavljal njegov podizvajalec. S tem, ko je izbrani ponudnik v stolpcu "V lasti oz. najemu ponudnika (DA ali NE)" tabele v obrazcu "Tehnična specifikacija: Priloga 1", zapisal "V LASTI", v sosednji stolpec (torej stolpec "V lasti oz. najemu podizvajalca (DA ali NE)") pa "NE", je naročniku sporočil, da sam (brez podizvajalcev) zagotavlja vozilo. S tem pa je izbrani ponudnik zadostil namenu zbiranja zahtevanega podatka. Na drugačen zaključek ne more vplivati dejstvo, da za sporno vozilo izbrani ponudnik plačuje obroke lizinga in da je zato vozilo v lasti tretje osebe, kar naj bi sicer izhajalo iz prometnega dovoljenja. Namreč, s takim vozilom razpolaga izbrani ponudnik. Tako vozilo pa izbrani ponudnik (čeprav na njem nima lastninske pravice) lahko uporablja, kar je tudi razvidno iz tretjega odstavka 192. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/2008 âˆ" ZVCP-1-UPB5, 57/2008 - ZLDUVCP, 73/2008 - odl. US: U-I-295/05-38, 58/2009), ki določa: "â?? Vozilo, ki je predmet pogodbe o lizingu ali pogodbe o zakupu ali prodaje s pridržkom lastninske pravice, se lahko registrira na ime uporabnika vozila, če poda lastnik vozila pisno soglasje. V tem primeru se določbe zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika. V takem primeru se v prometnem dovoljenju navede tudi lastnika vozila." V obravnavanem primeru je zapis pojma "V LASTI" prevzel zgolj vlogo zapisa besede "DA".

Vprašanje neplačevanja obrokov lizinga sicer lahko pomeni, da bi izbrani ponudnik ne mogel več razpolagati z vozilom (ker "se vozilo odvzame", kot to zatrjuje vlagatelj), vendar ne more biti predmet presoje v postopku revizije hipotetična situacija, do katere bi lahko prišlo v fazi izvrševanja pogodbe. Ne nazadnje bi po tej vlagateljevi argumentaciji ne bila kaj vredna niti lastninska pravica na vozilu, saj bi (v izvedbeni fazi) lahko vedno obstajala možnost, da "se vozilo odvzame" npr. v izvršilnem postopku (rubež), pa tudi bi bila npr. vedno možnost, da se ponudnik odloči, da ne bo imel več lastninske pravice na vozilu, ker bi ga prodal in izročil tretji osebi, nato pa bi ga od tretje osebe vzel v najem.

Kot zadnjo je Državna revizijska komisija obravnavala še vlagateljevo revizijsko navedbo glede nepopolnosti vlagateljeve ponudbe v zvezi z izpolnjevanjem pogoja glede neblokiranih računov.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 9. točki odstavka C. VIII. člena razpisne dokumentacije (str. 6-7) določil:
"Da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa.
Dokazilo: potrdilo poslovne banke, ki vodi račun ponudnika, iz katerega izhaja, da ni imel blokiranega transakcijskega računa. Če ima ponudnik odprtih več računov, mora predložiti toliko potrdil kot ima računov. Potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni od datuma določenega za oddajo ponudbe."

Iz te določbe razpisne dokumentacije je torej razvidno, da v primeru odprtja več kot enega (transakcijskega) računa, mora ponudnik imeti neblokirane vse račune.

Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil eno potrdilo (potrdilo NLB, d. d.). Tudi Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je v ugotovila, da je v njej predloženo (le) potrdilo NLB, d. d.

Kot izhaja iz spisne dokumentacije, je naročnik izbranemu ponudniku (skladno z dolžnostjo iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN) posredoval kopijo zahtevka za revizijo, in sicer kot prilogo dopisu št. 6001-2/2009 z dne 22. 7. 2009.

Izbrani ponudnik je naročniku posredoval dopis z dne 27. 7. 2009, s katerim oporeka revizijskim navedbam v zahtevku za revizijo, hkrati pa "[p]od zahtevek odprtih transakcijskih računov podjetja, dostavlja[mo] še potrdilo iskanega računa" (tj. potrdilo NKBM, d. d.), pri čemer pojasnjuje, da "tudi ta transakcijski račun še ni bil nikoli blokiran".

Naročnik je zavrnil zahtevek za revizijo tudi z utemeljitvijo, da ni bil seznanjen, da ima izbrani ponudnik odprta dva transakcijska računa, da izbranega ponudnika ni pozival k dopolnitvi ponudbe, vendar iz predloženega dokazila izhaja, da sporni pogoj izpolnjuje, hkrati pa izpostavlja, da ima tudi vlagatelj odprtih več transakcijskih računov, vendar pa za vse ni predložil zahtevanih dokazil. Naročnik navaja vsebinsko enake argumente v dopisu št. 6001-2/2009-15 z dne 16. 9. 2009, s katerim je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je bila ponudba izbranega ponudnika pomanjkljiva. Med strankama namreč ni sporno, da izbrani ponudnik ni predložil vseh zahtevanih dokazil. Temu dejstvu izrecno pritrjuje tudi izbrani ponudnik s svojimi ravnanji (dopis z dne 27. 7. 2009 in priloga - potrdilo NKBM, d. d.). Iz vpogleda v spisno dokumentacijo pa je treba tudi zaključiti, da ni sporno dejstvo, da naročnik ni ugotavljal, koliko transakcijskih računov imajo ponudniki odprtih.

Nepredložitev spornega potrdila bi bilo mogoče opredeliti kot tako pomanjkljivost ponudbe, zaradi katere bi jo bilo mogoče označiti kot formalno nepopolno v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj ponudba izbranega ponudnika ni bila popolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 bi bilo dopustno tako ponudbo tudi dopolniti in omogočiti izbranemu ponudniku predložitev manjkajočega dokazila o neblokiranem transakcijskem računu pri NKBM, d. d., če dejstva o neblokiranem tem računu ne bi mogel naročnik sam preveriti. Hkrati pa je iz kombinacije 78. člena ZJN-2 ter prvega odstavka 79. člena in prvega odstavka 80. člena ZJN-2 tudi razvidno, da je mogoče formalno nepopolne ponudbe dopolniti samĂł pred izdajo odločitve o oddaji naročila (prim. zadeva št. 018-225/2007). V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila (kar se je tudi zgodilo tudi v konkretnem primeru), lahko vlagatelj že po naravi stvari (gl. tudi 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN) upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila (in njene odpreme ponudnikom), ne pa tudi kasneje nastalih dejstev. Ker naročniku (kot sicer ne izbranemu ponudniku) ni sporno, da je bila ponudba izbranega ponudnika pomanjkljiva, zahtevek za revizijo v trenutku vložitve in njegove obravnave pred naročnikom nikakor ni mogel biti neutemeljen. Sprejeti naročnikovo argumentacijo bi pomenilo, da bi ponudnikom odrekli možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN), saj bi bilo po njej mogoče zahtevek za revizijo zavrniti tudi na podlagi ugotovitve, da je naročnik nesporno opustil zakonsko predpisana ravnanja, ki so vplivala na odločitev o oddaji naročila, pa je naročnik saniral pomanjkljivosti šele po vložitvi zahtevka za revizijo.

Zato naknadno predloženo potrdilo NKBM, d. d., za izbranega ponudnika ne more biti upošteven argument za zavrnitev zahtevka za revizijo, ampak je ravno njegovo nasprotje, in sicer upošteven argument za ugoditev zahtevku za revizijo. V obravnavanem primeru je to še toliko bolj očitno, ker naročnik v svojih dokumentih tudi izrecno priznava, da do sprejema odločitve o oddaji naročila tudi sam ni saniral zatrjevane pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika z uporabo instituta iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2 tako, da bi sam ugotovil, da izbrani ponudnik nima blokiranega nobenega transakcijskega računa in da je izbrani ponudnik izpolnil pogoj iz 9. točke odstavka C. VIII. člena razpisne dokumentacije (str. 6-7) v celoti in ne le delno.

Neupošteven je tudi naročnikov argument, da tudi vlagatelj ni predložil potrdil za vse svoje transakcijske račune. Iz tega naročnikovega argumenta je mogoče ugotoviti, da je naročnik v postopku revizije lahko sam prišel do podatkov o transakcijskih računih ponudnikov, zato je tudi mogoče sklepati, da bi do teh podatkov lahko prišel tudi že prej, in sicer v postopku javnega naročanja. Ta podatek je namreč razviden vsaj iz podatkov na portalih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ali Banke Slovenije. Vendar tega naročnikovega argumenta v tej fazi ni mogoče upoštevati, ker z njim naročnik posega v možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva vlagatelja (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN), ker navaja razloge, ki bi jih moral vlagatelju predstaviti že v postopku javnega naročanja, ne pa šele v postopku revizije, hkrati pa naročnik spregleda, da bi lahko bila izločitev brez upoštevanja 78. člena ZJN-2 nova kršitev, zoper katero bi vlagatelj lahko uveljavljal pravno varstvo. Hkrati pa naročnik tudi spregleda, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo glede te kršitve opozoril zgolj na opustitev uporabe 78. člena ZJN-2 in ni niti zatrjeval, da bi zaradi zatrjevane pomanjkljivosti naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika neposredno izločiti. Vendar pa je treba še dodati, da se skladno s kasatoričnimi (razveljavitvenimi) ravnanji, ki izhajajo tako iz 16. člena ZRPJN, ko odloča o zahtevku za revizijo naročnik, kot iz prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ko o zahtevku za revizijo odloča Državna revizijska komisija, v postopku revizije zgolj razveljavlja določena naročnikova ravnanja oziroma odločitve in se postopek javnega naročanja vrača v fazo pred razveljavljenim ravnanjem oziroma odločitvijo. Ker je institut izločitve ponudbe (kot sicer institut dopolnitve ponudb) institut javnega naročanja in ne postopka revizije, predlogom na izločitev ponudbe in izbiro ponudbe v postopku revizije sicer niti ni mogoče ugoditi. Gre namreč za ravnanja oziroma odločitve, ki jih lahko izvede oziroma sprejeme samo naročnik v postopku javnega naročanja, torej postopku, ki ni isti kot postopek revizije.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da v trenutku sprejema odločitve o oddaji javnega naročila ponudba izbranega ponudnika ni bila popolna, zato tudi zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila v 1. in 2. sklopu, kot izhaja iz "Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 6001-2/2009-6 z dne 8. 7. 2009.

Naročnik lahko argument, da je bila zaradi naknadne predložitve manjkajočega potrdila NKBM, d. d., odpravljena pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika in da zato ne bi bilo vpliva na odločitev o oddaji naročila, uporabi, če bi zaradi razveljavitve odločitve o oddaji naročila v 1. in 2. sklopu znova sprejel odločitev o oddaji naročila dosedanjemu izbranemu ponudniku. Hkrati je treba opozoriti, da bo imel vlagatelj tudi zoper novo odločitev o oddaji naročila možnost vložiti zahtevek za revizijo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Vlagatelj, ki je sprva uspel s pritožbo, je v nadaljevanju uspel tudi z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008) ob upoštevanju vseh okoliščin primera kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- taksa v višini 2.500 eurov,
- nagrada za postopek revizije v višini 400 eurov, povečana za 20 % DDV, kar znese 480 eurov,
- izdatki v višini 20 eurov, povečani za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.004 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Ker je vlagatelj upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), stroški, priglašeni nad priznanim zneskom, pa po oceni Državne revizijske komisije niso potrebni, je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 24. 9. 2009

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44/a, 2288 Hajdina,
- odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
- Okrepčevalnica Vrček, Jožica Cafuta, s. p., Soviče 5a, 2284 Videm pri Ptuju,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.