018-202/2009 Dars, d.d.

Številka: 018-202/2009-5

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23 člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN - UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana in predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Dobava vertikalne signalizacije", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika KANJA BREGE, d.o.o., Brege 68, Leskovec, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), v zvezi s pritožbo vlagatelja, dne 18. 9. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Pritožbi vlagatelja z dne 4. 9. 2009 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, št. 000247/2008, izdanega dne 26. 8. 2009.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških v zvezi s postopkom pritožbe se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je 19. 5. 2009 izdal Sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava vertikalne signalizacije". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, dne 22. 5. 2009, pod številko objave JN4048/2009 in v Uradnem glasilu ES dne 23. 5. 2009 pod št. objave 2009/S 98-141950.

Naročnik je 21. 7. 2009, pod št. 000247/2009 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku MEBLO a+a Nova Gorica, d.o.o., Industrijska cesta 1, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 17. 8. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila.

Naročnik je dne 26. 8. 2009 sprejel sklep, št. 000247/2009, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, iz razloga, ker ga naj ne bi vložila aktivno legitimirana oseba. Naročnik je vlagateljevo ponudbo v postopku oddaje javnega naročila ocenil kot neprimerno in formalno nepopolno, posledično pa kot nepopolno. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo napadel ponudbo izbranega ponudnika in posledično izbor naročnika, pri tem pa ni podal dejstev in dokazov, ki bi izpodbijala naročnikove ugotovitve glede nepravilnosti njegove ponudbe. Tako niti v primeru vsebinske preveritve navedb revizijskega zahtevka naročnik ne bi mogel priti do drugačne ocene vlagateljeve ponudbe in bi bila torej kot neprimerna še nadalje izločena iz izbora najugodnejše ponudbe. Zato vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za priznanje aktivne legitimacije, saj ne izkazuje interesa za dodelitev naročila, ker mu tudi v primeru, da bi z revizijskim zahtevkom uspel, naročilo ne bi moglo biti dodeljeno, saj je bila njegova ponudba ocenjena kot neprimerna. Zato mu tudi ne bi mogla biti povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 4. 9. 2009, vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo, s katero je predlagal razveljavitev naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo. Zatrjeval je, da je v zahtevku za revizijo na strani 4 v podtočki 3 izrecno zapisal, da je neutemeljena ugotovitev naročnika, da vlagatelj ni navedel kvalitete materialov, ki jih bo uporabljal ter da je s tem kršil ZJN-2 in določila razpisne dokumentacije, ko je v tem delu izločil ponudbo vlagatelja kot nepopolno. Prav tako je vlagatelj v zahtevku za revizijo na strani 6 v podtočki 6 zatrjeval, da je ugotovitev naročnika v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, da naj bi bil vzorec prometnega znaka III-80 v nasprotju z veljavnimi predpisi, ker nima belega roba, napačna, kar je vlagatelj dokazoval s pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, izgledom znaka in vzorcem, ki ga je priložil vlagatelj. Vlagatelj poudarja, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo v smislu 9. člena ZRPJN, saj je v zahtevku za revizijo zatrjeval dejstva in dokaze za popolnost svoje ponudbe, hkrati pa je navajal tudi dejstva in dokaze za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, posebej pa je opozoril na kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), saj bi moral naročnik, ki je označil ponudbo vlagatelja za nepopolno, enako (iz povsem enakih razlogov) storiti tudi pri ponudi izbranega ponudnika. Če bi se ugotovilo, da so navedbe vlagatelja glede popolnosti njegove ponudbe utemeljene, bi to imelo skupaj z navedbami, v katerih vlagatelj navaja, da bi moral naročnik iz istih razlogov izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika, za posledico, da ponudba vlagatelja ni nepopolna. Dodatno je vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbijal tudi popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Z navedenim je vlagatelj izkazal realno stopnjo verjetnosti nastanka oziroma možnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo, z dne 9. 9. 2009, Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe in dokumentacije v postopku oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila odločila, da je pritožba vlagatelja utemeljena, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal zakonito, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 17. 8. 2009 zavrgel, ker naj vlagatelj ne bi izkazal aktivne legitimacije po 9. členu ZRPJN. Po zatrjevanju naročnika naj bi vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbijal zgolj popolnost ponudbe izbranega ponudnika, medtem, ko glede nepopolnosti svoje ponudbe naj ne bi podal dejstev in dokazov, ki bi izpodbijala naročnikovo ugotovitev.

Aktivno legitimacijo v revizijskih postopkih opredeljuje 9. člen ZRPJN, ki v 1. odstavku določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Iz citirane določbe ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Aktivno legitimirana oseba iz 1. odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj pravni položaj, ne more pa uveljavljati objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki ne vplivajo neposredno na njen pravni položaj oziroma ji ne morejo povzročiti konkretne škode. Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se praviloma kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

V konkretnem primeru je naročnik dne 21. 7. 2009, pod št. 000247/2009 izdal Obvestilo o oddaji naročila, s katerim je predmetno naročilo oddal izbranemu ponudniku, katerega ponudba naj bi bila izmed dveh prispelih ponudb edina popolna. Vlagateljevo ponudbo je naročnik iz več razlogov označil kot neprimerno in formalno nepopolno, ter posledično kot nepopolno. Pri tem je ocenil, da tudi morebitna odprava formalne pomanjkljivosti zaradi ugotovljene neprimernosti ne bi več vplivala na drugačno odločitev naročnika, zaradi česar vlagatelja ni pozival k odpravo formalnih pomanjkljivosti.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 17. 8. 2009 ugotovila, da ne drži naročnikova trditev, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navajal dejstev in dokazov, povezanih z domnevno nepopolnostjo njegove ponudbe. Vlagatelj je v točki III. (popolnost ponudbe vlagatelja) v točkah od 1 do 7 izpodbijal naročnikovo ugotovitev o nepopolnosti svoje ponudbe, pri čemer je za vsako od očitanih kršitev navajal dejstva in dokaze, zakaj naj bi bila po njegovem mnenju ocena naročnika napačna. Pri tem je vlagatelj določene kršitve naročnika izkazoval tudi v povezavi z neenakopravno obravnavo ponudbe izbranega ponudnika, za katero naj bi naročnik v istih delih priznal popolnost kljub temu, da naj bi iz istega razloga v istem delu vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno.

Iz slednjih razlogov je Državna revizijska komisija zaključila, da je vlagatelju mogoče priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo z dne 17. 8. 2009. Med strankama je nesporno, da vlagatelj izkazuje interes za dodelitev naročila (v postopku oddaje predmetnega javnega naročila je oddal ponudbo), prav tako pa je vlagatelj izkazal realno stopnjo verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. Potrebno je pritrditi pritožbenim zatrjevanjem vlagatelja, da bi v primeru, če bi se revizijski očitki tako v delu, ki se nanašajo na popolnost ponudbe vlagatelja kot v delu, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, izkazali za utemeljene, navedeno lahko bistveno vplivalo na izboljšanje vlagateljevega položaja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Ob ugotovitvi popolnosti ponudbe vlagatelja in hkratni nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika bi namreč lahko bili izpolnjeni pogoji za oddajo naročila vlagatelju.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija še poudarja, da bi bilo vlagatelju potrebno priznati aktivno legitimacijo za vodenje revizijskega postopka tudi v delu zahtevka za revizijo, v katerem je vlagatelj navajal dejstva, povezana z zatrjevano neenakopravnostjo naročnikove obravnave njegove ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika. Če bi se s tem povezani revizijski očitki izkazali za utemeljene, bi to namreč lahko imelo za posledico naročnikovo drugačno obravnavanje domnevnih pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi, in sicer v smislu ocene, da bi bila tudi vlagateljeva ponudba navkljub ugotovljenim pomanjkljivostim popolna.

Ob upoštevanju vsega ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju z 9. in 13. členom ZRPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Zato je pritožbi vlagatelja na podlagi 3. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, št. 000247/2008, izdanega dne 26. 8. 2009.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z vloženo pritožbo. Državna revizijska komisija je ob upoštevanju 22. člena ZRPJN, ki povrnitev (vseh) stroškov, nastalih z revizijo, veže na odločitev o (ne)neutemeljenosti zahtevka za revizijo in ob smiselni uporabi 3. odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP-UPB3 (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v revizijskem postopku, odločila, da se odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 18. 9. 2009


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana
- MEBLO a+a Nova Gorica, d.o.o., Industrijska cesta 1, Nova Gorica
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana