018-204/2009 Občina Brda

Številka: 018-204/2009-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članic mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za čistilno napravo Medana, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PURGATOR d.o.o., Tržaška cesta 50a, Postojna (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika OBČINA BRDA, Trg 25. maja 2, Dobrovo v Brdih (v nadaljevanju: naročnik) dne 15.9.2009 soglasno

ODLOČILA

Vlagateljeva vloga z dne 3.9.2009, označena kot "Zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v postopku oddaje javnega naročila za graditev čistilne naprave Medana, ki je bil objavljen na Portalu JN2705/2009", se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.3.2009 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ter ga dne 6.4.2009 objavil na portalu javnih naročil pod številko JN2705/2009. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 3.5.2009 je razvidno, da je naročnik prejel šest pravočasnih ponudb. Dne 1.6.2009 je naročnik izdal obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika št. 4303-01/2009-06, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika EUROINVEST d.o.o., Industrijska cesta 5, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj z vlogo z dne 24.6.2009 zahteval dodatno obrazložitev obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki jo je naročnik z dokumentom z dne 30.6.2009 zavrgel kot prepozno.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10.7.2009 Državni revizijski komisiji in (kot je razvidno iz same vloge) tudi naročniku posredoval dokument "Pritožba oz. podrejeni zahtevek za revizijo v postopku oddaje javnega naročila za gradnjo čistilne naprave Medana". V vlogi vlagatelj navaja, da je dne 2.7.2009 od naročnika prejel odločitev, da se njegova zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila zavrže, ker naj ne bi bila posredovana v pet dnevnem roku. Ker naročnik ni napisal, kakšno je pravno varstvo, vlagatelj navaja, da vlaga pritožbo, podrejeno pa zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je obvestilo o izbiri prejel dne 19.6.2009, 24.6.2009 pa je poslal zahtevek za dodatno obrazložitev, povratnico je naročnik potrdil 26.6.2009. Že 22.6.2009 je vlagatelj poslal zahtevek za vpogled v ponudbo, a odgovora še ni prejel. Vlagatelj navaja, da je bila zahteva za dodatno obrazložitev vložena v petih dneh, kot to zahteva Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2), kar je razvidno iz priložene povratnice. Glede na navedeno je vlagatelj predlagal, da Državna revizijska komisija razveljavi naročnikovo odločitev o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev, oz. da naročnik sam obravnava to pritožbo kot zahtevek za revizijo in izda dodatno obrazložitev, kot mu to nalaga ZJN-2.

Državna revizijska komisija je vlagateljevo pritožbo z dne 10.7.2009 s sklepom št. 018-140/2009-2 z dne 20.2009 zavrgla kot nedovoljeno, hkrati pa je zapisala, da je pravno varstvo v primeru, kadar naročnik ne izda dodatne obrazložitve, zagotovljeno v revizijskem postopku, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo. Ker je vlagatelj v vlogi z dne 10.7.2009 hkrati navedel, naj jo naročnik podrejeno obravnava kot zahtevek za revizijo, pri čemer je iz vloge same razvidno, da jo je posredoval neposredno tudi naročniku, je Državna revizijska komisija ugotovila, da bo vlagatelju pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZRPJN, zagotovljeno v revizijskem postopku, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, kot izhaja iz njegove vloge z dne 10.7.2009. Ob tem je naročnika opozorila, da mora najprej preveriti, če so izpolnjene vse procesne predpostavke, kot so določene v ZRPJN, zatem pa (ob ugotovitvi obstoja vseh predpostavk) o zahtevku za revizijo vsebinsko odločiti skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN.

Naročnik je z dopisom z dne 24.7.2009 vlagatelja pozval, naj k zahtevku za revizijo predloži potrdilo o plačilu takse. Vlagatelj je potrdilo, iz katerega je razvidno, da je dne 10.8.2009 plačal takso v višini 5.000,00 EUR, naročniku posredoval z dopisom z dne 10.8.2009.

Dne 26.8.2009 je naročnik izdal sklep, s katerim je zahtevku za revizijo ugodil in odločil, da bo po pravnomočnosti sklepa o zahtevku za revizijo izdal dodatno obrazložitev. Iz poštne povratnice je razvidno, da je vlagatelj sklep, s katerim je naročnik ugodil zahtevku za revizijo, prejel dne 31.8.2009.

Vlagatelj je z dopisom z dne 1.9.2009 na naročnika naslovil zahtevo za vrnitev stroškov v postopku revizije, ki jo je naročnik s sklepom z dne 3.9.2009 zavrgel kot prepozno.

Z vlogo z dne 3.9.2009 je vlagatelj naročnika obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj navaja, da je dne 1.9.2009 prejel naročnikov sklep z dne 26.8.2009, iz katerega izhaja, da je naročnik zahtevku za revizijo ugodil in da bo po pravnomočnosti sklepa o zahtevku za revizijo izdal dodatno obrazložitev. Vlagatelj navaja, da so za obravnavo zahtevka za revizijo podane vse procesne predpostavke, saj je bila taksa plačana skladno z naročnikovim pozivom. Zato bi naročnik ob upoštevanju 16. člena ZRPJN moral o zahtevku za revizijo odločiti meritorno, saj v pravnem smislu ni jasno, kaj pomeni pravnomočnost zahtevka za revizijo. Vlagatelj citira 13. člen ZRPJN in navaja, da glede na citirano pravno podlago zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, hkrati pa opozarja, da naj Državna revizijska komisija preveri, ali je naročnik z izbranim ponudnikom že sklenil pogodbo, saj naj bi se ta že izvajala.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek, je naročnik z dopisom z dne 7.9.2009 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo. V dopisu, s katerim je odstopil dokumentacijo, naročnik opisuje potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila in revizijskega postopka ter navaja, da je naročnik ugodil zahtevku za revizijo, zaradi česar med njim in vlagateljem ni več spora, vlagatelj pa tako nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Naročnik še predlaga, naj Državna revizijska komisija v revizijskem postopku najprej preveri dopustnost vlagateljevega zahtevka za revizijo z vidika aktivne legitimacije, saj je zahtevek za revizijo vložil le ponudnik Purgator d.o.o., ki nastopa v skupini ponudnikov.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka (vloga z dne 3.9.2009) je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter skladno z določilom petega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN naročnik o zahtevku za revizijo odloči tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi ali pa zahtevek za revizijo zavrne. Iz določila prvega odstavka 16. člena ZRPJN je torej razvidno, da se lahko revizijski predlog oz. zahtevek za pravno varstvo v zahtevku za revizijo nanaša bodisi na razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila (če so zatrjevane kršitve naročnika take narave, da jih ni mogoče odpraviti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila) bodisi na razveljavitev dela postopka oddaje javnega naročila oz. posameznega naročnikovega ravnanja (če so zatrjevane kršitve naročnika take, da jih je mogoče odpraviti že z razveljavitvijo posamezne faze postopka oddaje javnega naročila). Če naročnik ugotovi, da so navedbe, s katerimi vlagatelj utemeljuje svoj revizijski predlog, utemeljene, le-temu ugodi in ugotovljene kršitve odpravi (glede na postavljen zahtevek za pravno varstvo) bodisi z razveljavitvijo celotnega postopka bodisi z razveljavitvijo dela postopka oddaje javnega naročila ali posameznega naročnikovega ravnanja.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj zahtevek za revizijo z dne 10.7.2009 vložil zato, ker je naročnik njegovo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve zavrgel kot nepravočasno. V zahtevku za revizijo je zatrjeval, da je izdajo dodatne obrazložitve zahteval v roku, ki ga določa ZJN-2, na podlagi česar je od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve. Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik s sklepom z dne 26.8.2009 vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 10.7.2009 v celoti ugodil in odločil, da bo izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. To pomeni, kot pravilno ugotavlja naročnik, da med njim in vlagateljem ni več spora oz. da ga je naročnik z izdajo sklepa z dne 26.8.2009 in zavezo, da bo izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, razrešil. Posledično velja ugotoviti, da vlagatelj za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo nima pravnega interesa. Z vložitvijo zahtevka za revizijo, ki mu je naročnik v celoti ugodil, je vlagatelj svojo pravico do pravnega varstva namreč že (uspešno) izkoristil, pred Državno revizijsko komisijo pa obenem, skladno s pristojnostmi, ki jih ima le-ta po ZRPJN, ni mogoče presojati zakonitosti ravnanj, ki jih je s svojimi akti že razveljavil naročnik.

Na ugotovitev, navedeno v zgornjem odstavku, ne morejo vplivati navedbe vlagatelja iz obvestila o nadaljevanju postopka (vloga z dne 3.9.2009), da so podane vse procesne predpostavke, da bi moral naročnik o zahtevku za revizijo odločiti meritorno in da v pravnem smislu ni jasno, kaj pomeni pravnomočnost zahtevka za revizijo. Iz teh vlagateljevih navedb ni jasno, zakaj želi nadaljevati postopek revizije, niti ni razvidno, na kaj opira svoj pravni interes za nadaljevanje. O tem, da so izpolnjene vse procesne predpostavke, med vlagateljem in naročnikom očitno ni spora, saj je slednji zahtevek za revizijo obravnaval vsebinsko in mu je tudi ugodil. Državna revizijska komisija tudi ne vidi nikakršne nejasnosti v izreku sklepa z dne 26.8.2009, saj je naročnik jasno zapisal, da bo izdal dodatno obrazložitev po pravnomočnosti sklepa o zahtevku za revizijo (torej po pravnomočnem zaključku revizijskega postopka). Z navedeno odločitvijo o zahtevku za revizijo je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo, v kateri je dolžan izdati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, to pa je tisto, kar je vlagatelj zahteval v zahtevku za revizijo. Če bo naročnik svojo dolžnost izdati dodatno obrazložitev kršil, bo imel vlagatelj ponovno možnost vložiti zahtevek za revizijo, ko in če bo do konkretnih kršitev naročnika sploh prišlo.

Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da v predmetnem revizijskem postopku ne more več odločati o vsebinski utemeljenosti zahtevka za revizijo, zaradi česar tudi ni dolžna ugotavljati obstoja procesnih predpostavk. Kot je bilo že ugotovljeno, se je revizijski postopek že zaključil v fazi pred naročnikom, saj je le-ta o zahtevku za revizijo vsebinsko odločal ter mu v celoti ugodil, kar pomeni, da je očitno ugotovil tudi obstoj procesnih predpostavk. Ugotavljanje procesnih predpostavk je skladno z določbami ZRPJN v fazi pred naročnikom naročnikova dolžnost, saj mora v skladu z 12. in 13. členom ZRPJN preveriti pravočasnost in popolnost zahtevka za revizijo ter aktivno legitimacijo vlagatelja in ustrezno postopati, če v zvezi s tem ugotovi procesne pomanjkljivosti, zahtevek za revizijo pa zavreči, če pomanjkljivosti niso odpravljene ali če so pomanjkljivosti takšne, da jih ni mogoče odpraviti. Ponovno preverjanje procesnih predpostavk v fazi pred Državno revizijsko komisijo bi pomenilo, da bi Državna revizijska komisija ponovno odločala o zahtevku za revizijo in bi ga morala hipotetično celo zavreči, čeprav mu je pred tem naročnik že v celoti ugodil, s čimer bi nedopustno posegla v položaj vlagatelja. Zato Državna revizijska komisija tudi ni preverjala, ali je vlagatelj za vložitev zahtevka za revizijo izkazal ustrezno aktivno legitimacijo, kot jo določa tretji odstavek 9. člena ZRPJN.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da določba petega odstavka 22. člena ZRPJN sicer določa, da je potrebno povrnitev stroškov zahtevati do odločitve naročnika oz. Državne revizijske komisije, vendar pa slednje pride v poštev zgolj v primeru, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo lahko nadaljuje. Ker se je v konkretni zadevi revizijski postopek zaključil že pred naročnikom (kot je bilo zapisano zgoraj, vlagatelj za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo nima pravnega interesa), bi vlagatelj povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, moral zahtevati že do odločitve naročnika.

Na podlagi navedenih razlogov je Državna revizijska komisija vlagateljevo vlogo z dne 3.9.2009 "Zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v postopku oddaje javnega naročila za graditev čistilne naprave Medana, ki je bil objavljen na Portalu JN2705/2009", zavrgla.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, ki jih je ta podal v obvestilu o nadaljevanju postopka in ki se nanašajo na ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila (naročnik naj bi po vlagateljevih navedbah sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, čeprav postopek oddaje javnega naročila še ni bil končan), je treba ugotoviti, da Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 4. člena ZRPJN odloča kot prekrškovni organ o prekrških za kršitve ZRPJN skladno z zakonom, ki ureja prekrške, ter da na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZRPJN postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. To pomeni, da o domnevnem prekršku, ki ga v obvestilu o nadaljevanju izpostavlja vlagatelj, Državna revizijska komisija odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list Republike Slovenije, številka 3/2007, 29/2007, 58/2007, 16/2008, 17/2008, 21/2008 in 76/2008; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prekrških), ne pa v revizijskem postopku na podlagi določb ZRPJN. Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku na podlagi Zakona o prekrških proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika in njegovo odgovorno osebo, ali gre vlagatelju priznati status oškodovanca v smislu določb Zakona o prekrških ter ali je vlagateljeve navedbe iz obvestila o nadaljevanju postopka v smislu določb Zakona o prekrških mogoče obravnavati kot pisni predlog oškodovanca (za začetek postopka o prekršku).


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15.9.2009



predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije



















Vročiti:

- OBČINA BRDA, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo v Brdih
- PURGATOR d.o.o., Tržaška cesta 50a, 6230 Postojna
- EUROINVEST d.o.o., Industrijska cesta 5, 5000 Nova Gorica
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana