018-175/2009 Republika Slovenija, Upravna enota Ljubljana

Številka: 018-175/2009-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu in ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Informacijski pravni sistem", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba TAX-FIN-LEX, d.o.o., Dunajska cesta 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Upravna enota Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 15.9.2009

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27.7.2009 je utemeljen v delu, ki se nanaša na naročnikove odgovore na vprašanja interesentov št. 1b), 1c), 1d), 2b), 2c), 3b) in 3c), objavljena na portalu javnih naročil 23.7.2009, v tistih delih, kjer naročnik odgovarja, da metoda izbora naključnosti pred preverjanjem skladnosti ponujenega informacijskega sistema z zahtevami javnega naročila ni javna in da bodo ponudniki s to metodo seznanjeni šele ob preverjanju skladnosti ponujenega informacijskega sistema z zahtevami javnega naročila, in se naročnikovi odgovori v teh delih razveljavijo.

Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27.7.2009 je utemeljen tudi v delu, ki se nanaša na odgovor naročnika na vprašanje interesentov št. 3d), objavljen na portalu javnih naročil 23.7.2009, kjer naročnik pojasnjuje, da so zanj pravni pojmi tisti, ki so navedeni, obrazloženi ter uporabljeni v veljavnih pravnih aktih.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 350,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Naročnik 4.5.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dostop do informacijskega pravnega sistema.

Naročnik je 18.6.2009 na portalu javnih naročil pod oznako PZP401/2009 objavil obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb in 23.7.2009 še odgovore na vprašanja interesentov.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27.7.2009 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev razpisne dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila za dostop do informacijskega pravnega sistema v celoti oziroma podrejeno razveljavitev postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj v obrazložitvi zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik kršil vsa temeljna načela javnega naročanja in 2. odst. 37. člen Zakona o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06, 16/2008, 34/08; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2). Vlagatelj navaja, da naročnik ni navedel ocenjene vrednosti in da je razpisna dokumentacija v delu "Elementi cene" in v delu "II. Opis predmeta naročila, tehnične specifikacije" v celoti prilagojena pravnemu informacijskemu sistemu IUS - INFO, ki ga trži in ustvarja konkurenčno podjetje. Vlagatelj ugotavlja, da samo pravni informacijski sistem IUS INFO uporablja način zaračunavanja uporabe v MB in zaračunava presežno uporabo za vsak MB presežne uporabe, zato vlagatelj zahteva, da se vsebina razpisne dokumentacije v tem delu spremeni tako, da se višina naročnine določa glede na število dokumentov, ki se lahko prenesejo v okviru naročnine. Vlagatelj nadalje meni, da bi morala biti metoda, na podlagi katere bo naročnik presojal ponudbe, vnaprej določena in znana zainteresiranim ponudnikom. Prav tako vlagatelj navaja, da iz odgovora, ki se nanaša na uporabo občinskih predpisov, izhaja, da naročnik predmet javnega naročila prilagaja konkurenčnemu podjetju, vlagatelj pa od naročnika tudi ni prejel konkretnega odgovora v zvezi s pravnimi pojmi. Vlagatelj v nadaljevanju ugotavlja, da so tehnične specifikacije naročnika natančen popis sistema IUS INFO z vsemi specifičnimi rešitvami tega ponudnika, ki jih na ta način ni mogoče najti pri nobenem drugem ponudniku, kot npr. zahteva po prikazu naslovov vsebin iz Poročevalca Državnega zbora RS za vsaj 10 let nazaj, zahteva za dostop do pravno terminološkega slovarja in večjezičnega pravnega terminološkega slovarja ter zahteva za dostop do brezplačno dostopnih vsebin "Pravni red evropske skupnosti", ki so prosto dostopne informacije na internetu. Vlagatelj zahteva tudi povračilo revizijskih stroškov.

Naročnik je 31.7.2009 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, da iz zakonskih določb ne izhaja, da bi moral naročnik objaviti ocenjeno vrednost ter da je pri oddaji naročila upošteval vsa načela javnega naročanja. Glede navedb vlagatelja v zvezi z metodo izbora naključnosti naročnik odgovarja, da ima metodo naključnosti izdelano, konkretni nazivi vsebin iz naročnikovega področja dela pa bodo znani ob preverjanju skladnosti ponujenega informacijskega sistema z zahtevami javnega naročila, prav tako naročnik navaja, da je z zahtevo glede uporabe občinskih predpisov upošteval vse zahteve svojega delovnega področja, torej dostop do vsej vsebin, ki jih potrebuje pri izvajanju delovnih nalog in s svojimi zahtevami ne preferira nobenega ponudnika. V zvezi s konkretnimi pravnimi pojmi naročnik še pojasni, da so v vsakem posameznem zakonskem ali podzakonskem predpisu navedeni in obrazloženi pravni pojmi, ki se nanašajo na vsebino navedenega predpisa (npr. postopek, izvršba, revizija, uradna oseba, â??). Naročnik glede cene in tehničnih specifikacij nadalje pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji natančno navedel, kaj mora biti vključeno v ceno. Naročnik želi z določitvijo obsega uporabe in načina obračuna zagotoviti gospodarno porabo javnih sredstev, vodilna usmeritev naročnika pa je v tem, da se določen mesečni obseg uporabe ne prekorači. Zaradi transparentnosti javnega naročila je zahtevana tudi cena za morebitno prekoračitev določenega obsega uporabe. V zvezi z navedbami vlagatelja o postavljenih zahtevah glede dostopa do nekaterih vsebin naročnik pojasnjuje, da je pri pripravi razpisne dokumentacije izhajal iz delovnega področja organa ter da vse, kar zahteva, uporablja pri svojem delu. Ker je naročnik določil, kaj mora vsebovati cena in ker je v ceno vključena naročnina dogovorjenega skupnega obsega uporabe 40 MB, naročnik ni ravnal negospodarno, ker se vpogled v posamezen dokument ne plača posebej. Glede dostopa do slovarja pa naročnik pojasnjuje, da ni splošno znano, da obstajajo kakršnekoli ekskluzivne pravice do trženja terminološkega slovarja in ne vidi potrebe po oddaji javnega naročila po sklopih.

Vlagatelj je z vlogo z dne 3.8.2009 naročnik obvestil, da želi nadaljevati postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik slednji 12.8.2009 odstopil dokumentacijo v predmetni zadevi.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej navaja, da naročnik v objavi obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil, št. objave PZP401/2009 z dne 18.6.2009, ni navedel ocenjene vrednosti naročila, ter da iz razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po postopku zbiranja ponudbo po predhodni objavi.
Ob upoštevanju ZJN-2, ki v 14. členu naročniku nalaga le obveznost izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila (ob upoštevanju metod za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila), ne vsebuje pa drugih določb, ki bi naročnika zavezovale k objavi ocenjene vrednosti javnega naročila, in ob upoštevanju vlagateljevih navedb, pri katerih manjka domnevna kršitev, ki naj bi jo naročnik z očitanim ravnanjem storil, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila zaradi neobjavljene ocenjene vrednosti predmeta javnega naročila. Prav tako je Državna revizijska komisija ob presoji vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik predmetnega javnega naročila ne vodi po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, kot to zmotno izpostavlja vlagatelj, ampak po postopku zbiranja ponudb. To dejstvo izhaja tako iz objave obvestila o javnem naročilu, objavljenem na portalu javnih naročil 18.6.2009 pod št. objave PZP401/2009 (v skladu s sklepom Vlade RS z dne 2.4.2009, s katerim je ministrstva, njihove organe v sestavi in vladne službe zavezala k objavljanju javnih naročil, ki jih oddajajo po postopku zbiranja ponudb), kot tudi iz razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo, kjer je naročnik v Povabilu k oddaji ponudbe (stran 2/9 razpisne dokumentacije) jasno zapisal, da bo naročnik v skladu s 7. točko 1. odst. 24. člena ZJN-2 izvedel postopek zbiranja ponudb za predmetno javno naročilo.
Vlagatelj naročniku tudi očita, da je merilo najnižje cene za mesečno naročnino, ki je določeno glede na obseg uporabe v MB in ne glede na število dokumentov, ki se lahko prenesejo v okviru naročnine, prilagojeno konkurenčnemu ponudniku in pravnemu informacijskemu sistemu IUS-INFO, ki ga ta ponudnik trži, in onemogoča oddajo ponudbe vlagatelju.

V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 5. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Merila za ocenitev ponudbe) kot edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika določil najnižjo ceno za mesečno naročnino. V točki 3. (Elementi cene) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik natančneje določil, kaj mora biti vključeno v ceno na mesec:
"V ceno na mesec je vključeno:
â"˘ mesečna naročnina, ki vključuje pravico do uporabe informacijskega pravnega sistema vsem 15 uporabnikov do dogovorjenega skupnega obsega uporabe 40 MB/mesec
â"˘ morebitni popusti;

Presežek celotne mesečne uporabe vseh registriranih uporabnikov skupaj nad skupnim obsegom 40MB, se zaračunava za vsak 1 MB presežka. /.../"

Kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi odgovori naročnika, objavljeni na portalu javnih naročil 23.7.2009, v katerih je naročnik v okviru vprašanj glede postavljenega merila potencialnim ponudnikom pojasnil, da bo kot merilo za izbor najugodnejšega ponudnika upošteval najnižjo ceno za mesečno naročnino, ter da je na podlagi dosedanjih izkušenj določil obseg uporabe in z določenim načinom obračunavanja želel zagotoviti manjše stroške pri uporabi sistema in s tem gospodarno porabo javnih sredstev. Naročnik je še pojasnil, da je njegova vodilna usmeritev v tem, da se določen mesečni obseg uporabe ne prekorači, ter da je zaradi transparentnosti javnega naročila zahteval tudi ceno za morebitno prekoračitev določenega obsega uporabe, in sicer ceno za vsak 1 MB presežka celotne mesečne uporabe vseh registriranih uporabnikov skupaj nad skupnim obsegom 40 MB.

Iz določil razpisne dokumentacije in odgovorov naročnika gre torej jasno razbrati, da je naročnik kot edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika določil le ceno za mesečno naročnino za uporabo informacijskega pravnega sistema za 15 uporabnikov do skupnega obsega uporabe 40 MB/mesec. Čeprav morajo ponudniki v ponudbi navesti tudi ceno za vsak 1 MB presežka celotne mesečne uporabe vseh registriranih uporabnikov nad skupnim obsegom 40 MB, Državna revizijska komisija na podlagi določb razpisne dokumentacije in odgovorov naročnika ugotavlja, da ta cena ne glede na njeno višino na izbiro ponudnika v predmetnem postopku javnega naročila ne bo imela nobenega vpliva, saj je naročnik ni postavil kot merilo (ali pogoj) za ocenjevanje ponudb.

Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb ugotavlja, da vlagatelju ni sporno, da je naročnik določil merilo najnižje cene v obliki mesečne naročnine za uporabo informacijskega pravnega sistema, ampak vlagatelj nasprotuje načinu določitve mesečne naročnine. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da na podlagi razpisne dokumentacije in cenika sistema IUS INFO ugotavlja, da samo ta sistem uporablja način zaračunavanja uporabe v MB in zaračunava presežno uporabo za vsak MB presežne uporabe ter da je bil natančno tak način zaračunavanja uporabljen v dosedanjem dogovoru o uporabi sistema IUS INFO pri naročniku. Vlagatelj zato predlaga, da se vsebina razpisne dokumentacije v tem delu spremeni tako, da se višina naročnine določi glede na število dokumentov, ki se lahko prenesejo v okviru naročnine ter s tem omogoči, da svojo ponudbo odda tako vlagatelj kot tudi konkurenčni ponudnik.

ZJN-2 v 48. členu določa, da lahko naročnik odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe ali najnižje cene, pri čemer naročniku prepušča odločitev o tem, katera merila in na kakšen način jih bo določil v razpisni dokumentaciji, ob predpostavki, da merila niso diskriminatorna (9. člen ZJN-2) in so smiselno povezana z vsebino javnega naročila (10. člen ZJN-2). Vendar to ne pomeni, da je vsako merilo, ki diskriminira, že nezakonito. Merilo kot element vrednotenja ponudb že po svoji naravi diskriminira ponudbe na način, da kvalitetnejše (oziroma v primeru najnižje cene cenejše) vrednoti. Vendar je tako merilo neupravičeno diskriminatorno le, če ponudbe razvrsti tako, da to, ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja, ni smiselno ali opravičljivo. Ocena o upravičeni ali neupravičeni diskriminaciji pa je vedno le konkretna oziroma povezana s konkretnimi okoliščinami posameznega primera.

Naročnik se je v konkretnem primeru odločil, da bo merilo najnižje cene predstavljala mesečna naročnina, ki bo morala zajemati pravico do uporabe informacijskega pravnega sistema 15 uporabnikom do skupnega obsega uporabe 40 MB/mesec, skupaj z morebitnimi popusti. Kot že rečeno, je naročnik avtonomen pri določanju meril, dokler so le-ta skladna s temeljnimi načeli javnega naročanja, vendar pa je vlagatelj tisti, ki mora v primeru nestrinjanja s postavljenim merilom v revizijskem postopku zatrjevati in dokazati, da merilo neupravičeno diskriminira in s tem omejuje konkurenco, čeprav za to ne obstajajo razlogi, bistveni za predmetno javno naročilo, ki bi opravičevali razlikovanje med ponudniki.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem primeru ni zatrjeval, da vsebina merila najnižje cene (zaračunavanje glede na MB) ni smiselno povezana z javnim naročilom, ampak, da tak način obračunavanja uporabe ni opravičljiv, ker ga ponuja le eden ponudnik. Vendar vlagatelj trditve, da način obračunavanja uporabe v MB uporablja le eden ponudnik, ni z ničemer konkretiziral ali dokazal. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni predstavil, še manj dokazal, da poleg konkurenčnega ponudnika (kateremu naj bi bilo merilo pisano na kožo) na relevantnem trgu (poleg vlagatelja) ni drugih potencialnih ponudnikov, ki bi lahko oddali ponudbo za predmet javnega naročila, ki se oddaja, da način obračunavanja uporabe informacijskih sistemov, kot je ta iz predmetnega javnega naročila, ni običajen in smiseln, niti ni razložil, zakaj sam ne more oddati cene pri svoji ponudbi na način, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Kot gre razumeti iz zahtevka za revizijo, vlagatelj uporabe svojega informacijskega pravnega sistema ne zaračunava glede na MB, ampak na število prenesenih dokumentov, vendar to še ne pomeni, da svojega načina zaračunavanja ne more prilagoditi in uporabe informacijskega pravnega sistema zaračunati tudi na drug način. Državna revizijska komisija na podlagi zapisanega ugotavlja, da vlagatelj svojih trditev ni oblikoval tako, da bi bilo iz njih mogoče ugotoviti diskriminatornost postavljenega merila najnižje cene, čeprav bi na podlagi pravila o trditveno-dokaznem bremenu (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP-UPB3 (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08) v povezavi s 5. odst. 3. člena ZRPJN) to moral storiti. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

V zvezi z metodo, na podlagi katere bo naročnik presojal ponudbe, in za katero vlagatelj meni, da bi morala biti vnaprej določena in znana zainteresiranim ponudnikom, je naročnik v razpisni dokumentaciji, v 1. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, določil:
b) Začasen dostop do sistema - preverjanje:

Za nekatere vsebine in funkcionalnosti se bo preverjala skladnost ponujenega informacijskega sistema z zahtevami javnega naročila.

Naročnik bo po opravljenem pregledu prispelih ponudb ponudnike pisno obvestil o datumu, uri in lokaciji, kjer se bo izvedlo preverjanje dostopa do zahtevanih vsebin.

Za naključno izbran vzorec dokumentov mora biti ponujen informacijski sistem skladen z zahtevami javnega naročila v naprej predpisanem deležu in sicer:
1. izbralo se bo 10 naključnih predpisov in se bo preverilo ali obstajajo v sistemu in vsebujejo vsa besedila čistopisov, v sistemu mora biti vsaj 9 predpisov z vsemi potrebnimi verzijami,
2. od 10 naključno izbranih odločitev Vrhovnega sodišča RS, višjih sodišč in upravnega sodišča, ki so objavljene na straneh Vrhovnega sodišča RS ter odločitev Ustavnega sodišča, ki so objavljene na njihovih straneh, mora biti v sistem vključenih vsaj 8 odločitev,
3. preverilo se bo ali so najdeni zakoni in odločitve medsebojno povezani in ali so povezave v obe smeri, obstajati morajo obojestranske povezave vsaj 7 od 10 zakonov ali odločitev sodišč
4. preverilo se bo ali imajo izbrani in v sistemu najdeni zakoni povezavo na obvezujoče direktive ter obratno, obstajati morajo obojestranske povezave za vsaj 7 od 10 zakonov iz naključno izbranega vzorca,
5. izbralo se bo 10 naključnih občinskih predpisov, ki so objavljeni v Uradnem listu RS in preverilo ali obstajajo v sistemu, sistem mora vsebovati vsaj 9 iskanih objav,
6. na vzorcu 10 pravnih pojmov se bo preverilo delovanje pravnega terminološkega slovarja, sistem mora dati ustrezne odgovore za vse vrste zahtevanih vsebin vsaj za 7 izbranih izrazov,
7. za vsaj 7 od 10 naključno izbranih pravnih pojmov mora iskalnik sistema prikazati rezultate za 5 ali več pravnih člankov, ti članki morajo tudi dejansko obstajati v sistemu,
8. za vsaj 7 od skupaj 10 (5 slovenskih, 5 angleških) pravnih terminov mora sistem najti ustrezne prevode v nasprotni jezik.

V primeru, da informacijski sistem ponudnika ne zadosti kateremu od zgoraj navedenih preverjanj, se ta ponudba izloči iz nadaljnje obravnave.
Informacijski sistem ponudnika mora razpolagati z lastnimi bazami podatkov in ne zgolj s preusmeritvami na druge internetne baze. V primeru, da z njimi ne razpolaga, se ponudba izloči iz nadaljnje obravnave."

V okviru zahtevanih dodatnih pojasnil v zvezi z razpisno dokumentacijo je naročnik prejel več vprašanj, ki so se nanašala na metodo izbora vzorca dokumentov za preverjanje dostopa do zahtevanih vsebin. Vprašanja so se nanašala predvsem na to, kako bo zagotovljena naključnost pri izbiri seznama 10 predpisov, kdaj bodo ponudniki seznanjeni o tem, katerih 10 naključno izbranih predpisov je bilo uporabljenih pri preverjanju, kakšna metodologija in kateri vir bo uporabljen pri določanju naključno izbranega vzorca dokumentov, kako bo zagotovljena objektivnost, kdo konkretno in v kateri fazi postopka bo določal te pojme in ali bodo ponudniki, ki bodo oddali ponudbo, lahko prisotni pri določanju tega naključnega vzorca pojmov.

Naročnik je z odgovori na prejeta vprašanja, ki jih je objavil na portalu javnih naročil 23. 7.2009, pojasnil, da ima metodo izbora naključnosti izdelano in ta pred preverjanjem skladnosti ponujenega informacijskega sistema z zahtevami javnega naročila ni javna, da bodo ponudniki z metodo izbora vzorca dokumentov in s samim vzorcem izbranih dokumentov seznanjeni ob preverjanju skladnosti ponujenega informacijskega sistema z zahtevami javnega naročila, ter da bo naročnik po opravljenem pregledu prispelih ponudb, ki morajo biti popolne, ponudnike pisno obvestil o datumu, uri in lokaciji, kjer se bo izvedlo preverjanje dostopa do zahtevanih vsebin, in bodo ponudniki, ki oddajo popolne ponudbe, lahko prisotni pri "testiranju" oz. preverjanju dostopa do zahtevanih vsebin. Zaradi enakopravne obravnave ponudnikov se bo preverjanje izvajalo na enakem vzorcu za vse ponudnike, pojme pa bo določal naročnik.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik s tem, ko potencialnim ponudnikom v fazi priprave ponudb ne želi razkriti, na kakšen način bo pri preverjanju skladnosti ponudb z zahtevami glede predmeta javnega naročila uporabil metodo izbora naključnosti, ni ravnal v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, predvsem načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in z njim povezanega načela transparentnosti (8. člen ZJN-2). Enakopravna obravnava ponudnikov mora biti zagotovljena v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, mogoča pa je le, če naročnik ponudnike že vnaprej seznani z vsemi relevantnimi dejstvi, ki bodo vplivala na izbor najugodnejše ponudbe. Zato mora naročnik že v objavi obvestila o javnem naročilu oziroma v razpisni dokumentaciji jasno oblikovati vse zahteve, pogoje in merila, ki bodo vplivala na izbor ponudnika. Vnaprejšnja jasna določitev o tem, kaj se pričakuje od ponudnika, omogoča tudi objektivni pristop k ocenjevanju ponudb in naknadno preverjanje skladnosti le-tega z zahtevami razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da metoda izbora naključnosti predstavlja način preverjanja skladnosti ponudbe s predmetom javnega naročila, kar pomeni, da bo naročnik z njo preverjal primernost ponudb (20. točka 2. člena ZJN-2 za neprimerno ponudbo označuje tisto, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji) in bo kot taka odločilno vplivala na izbor ponudnika. Zato bi moral naročnik zato, da bi zagotovil enakopravno obravnavo ponudnikov v vseh fazah postopka, ponudnike s to metodo kakor tudi načinom njene uporabe seznaniti že pri pripravi ponudb. Le tako bi lahko ponudniki pripravili popolno in primerljivo ponudbo, se seznanili s tem, ali ta metoda omogoča objektivni pristop k preverjanju ponudb in bi lahko v kasnejših fazah postopka tudi preverili, ali je naročnik to metodo uporabil na način, kot ga je predvidel v razpisni dokumentaciji. V nasprotnem primeru nezadostna predstavitev metode izbora naključnosti v razpisni fazi postopka dopušča možnost subjektivnega preverjanja ponudb s strani naročnika, tj. prilagoditev načina uporabe metode izbora naključnosti okoliščinam posameznega primera tako, da rezultati preverjanja prej kot na objektivnih podlagah slonijo na osebnih preferencah naročnika (na ta način si lahko naročnik zaradi nedefinirane metodologije preverjanja ponudb v postopku pregledovanja ponudb izbere katerekoli elemente primerjanja ponudb in jih na ta način prilagaja posameznim ponudnikom), kar pa je v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov. Zato je Državna revizijska komisija delno razveljavila naročnikove odgovore na vprašanja interesentov št. 1b), 1c), 1d), 2b), 2c), 3b) in 3c), objavljena na portalu javnih naročil 23.7.2009, v tistih delih, kjer naročnik odgovarja, da metoda izbora naključnosti pred preverjanjem skladnosti ponujenega informacijskega sistema z zahtevami javnega naročila ni javna in da bodo ponudniki s to metodo seznanjeni šele ob preverjanju skladnosti ponujenega informacijskega sistema z zahtevami javnega naročila. Naročnik bo moral v razveljavljenem delu razpisno dokumentacijo dopolnitvi tako, da bodo potencialni ponudniki seznanjeni z metodo izbora naključnosti in načinom njene uporabe pri preverjanju skladnosti prejetih ponudb z zahtevami razpisne dokumentacije.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve revizijske navedbe, da naročnik z nekaterimi diskriminatornimi tehničnimi specifikacijami predmetnega javnega naročila ravna negospodarno in izloča konkurenco. Vlagatelj izpostavlja, da naročnik zahteva vsebine, ki so sicer brezplačno dostopne na spletu oziroma na raznih strežnikih, iz vlagatelju neznanih razlogov pa te vsebine ponuja v svojem sistemu konkurenčni ponudnik, zaradi ekskluzivnosti avtorskih pravic pa naj bi pravni terminološki slovar in večjezični pravni terminološki slovar angl.-slo/slo-angl. lahko ponudil le konkurenčni ponudnik.

Drugi odstavek 37. člena ZJN-2 določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. V skladu z devetim odstavkom 37. člena ZJN-2 se tehnične specifikacije, če tega ne upravičuje predmet naročila, ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2; pri takem sklicevanju se navede besedo "ali enakovredni".

Naročnik je v skladu z zakonom pri postavljanju tehničnih specifikacij sicer popolnoma avtonomen, vendar pri tem ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko dajale neupravičeno prednost določenim ponudnikom ali bi jim neupravičeno onemogočale udeležbo v postopku oddaje javnega naročila. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil varuje enakopravnost ponudnikov pri ponujanju storitev, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne. Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, je pa dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati.

V konkretnem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji v obrazcu št. 1 (ponudba za informacijski pravni sistem) v II. točki opisal predmet naročila (tehnične specifikacije). V zvezi s tehničnimi specifikacijami je naročnik pojasnil, da je pri pripravi opisa predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji upošteval vse zahteve svojega delovnega področja, torej dostop do vseh vsebin, ki jih potrebuje pri izvajanju delovnih nalog. Ob upoštevanju prej omenjenih omejitev naročnik take zahteve lahko postavi. Državna revizijska komisija pa ob upoštevanju vlagateljevih trditev, da te zahteve neupravičeno omejujejo konkurenco in pomenijo negospodarno naročanje zgolj zato, ker so nekatere od zahtevanih vsebin (npr. prikaz naslovov vsebin iz Poročevalca Državnega zbora RS za vsaj 10 let nazaj in vsebine glede pravnega reda Evropskih skupnosti) prosto dostopne na internetu in jih v svojem sistemu slučajno ponuja tudi konkurenčni ponudnik, enakega zaključka kot vlagatelj ne more izpeljati. Naročniku ZJN-2 dopušča postavitev zanj najbolj primernih tehničnih specifikacij, torej tudi dostop do tistih vsebin, ki so sicer prosto dostopne na svetovnem spletu, če to opravičujejo objektivne potrebe naročnika. Vlagatelj pa mora, v kolikor meni, da te zahteve niso postavljene iz objektivno opravičljivih razlogov, zatrjevati in dokazati (na podlagi trditvenega in dokaznega bremena), da mu kot potencialnemu ponudniku neupravičeno onemogočajo nastopanje v postopku oddaje javnega naročila. Zato ne zadošča, da se vlagatelj sklicuje na to, da zgolj eden konkurenčni ponudnik ponuja vsebine, ki jih zahteva naročnik, ampak mora vlagatelj izkazati, da on tega zaradi razlogov, ki niso v njegovi domeni, tega ne more ponuditi. Upoštevajoč vlagateljeve navedbe, da so nekatere vsebine, ki jih naročnik zahteva, prosto dostopne na spletu, in brez navajanja drugih razlogov, iz katerih bi lahko Državna revizijska komisija zaključila drugače, gre razumeti, da bi lahko te vsebine (poleg konkurenčnega ponudnika) ponujal tudi vlagatelj, vendar tega zaradi (Državni revizijski komisiji) neznanih razlogov ne ponuja. Državna revizijska komisija zavrača tudi vlagateljeve navedbe, da zaradi ekskluzivnosti avtorskih pravic konkurenčnega ponudnika na pravnem terminološkem slovarju in večjezičnem pravnem terminološkem slovarju angl.-slo/slo-angl. vlagatelj teh slovarjev ne more ponuditi, saj je Državna revizijska komisija ob vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovila, da naročnik pravnega terminološkega slovarja in večjezičnega pravnega terminološkega slovarja -ang-slo/slo-ang ni vezal na točno določenega avtorja, založnika oziroma izdajatelja in s tem omejil vlagatelja, da bi moral ponuditi točno tista slovarja, ki ju ponuja konkurenčni ponudnik in na katerih ima morda slednji ekskluzivne avtorske pravice.

Na koncu je Državna revizijska komisija preverila še vlagateljeve navedbe, da mu naročnik na vprašanje, ki se nanaša na pravne pojme, ni konkretno odgovoril, zaradi česar vlagatelj še vedno ne ve, kaj naročnik smatra za pravne pojme in ali pojmi, ki jih je vlagatelj naštel, pridejo v poštev pri določanju naključnega vzorca ali ne.

Kot je Državna revizijska komisija že zgoraj zapisala, je naročnik v razpisni dokumentaciji, v 1. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, določil:
"â??Za nekatere vsebine in funkcionalnosti se bo preverjala skladnost ponujenega informacijskega sistema z zahtevami javnega naročila.
/â??/
Za naključno izbran vzorec dokumentov mora biti ponujen informacijski sistem skladen z zahtevami javnega naročila v naprej predpisanem deležu in sicer:
/â??/
9. na vzorcu 10 pravnih pojmov se bo preverilo delovanje pravnega terminološkega slovarja, sistem mora dati ustrezne odgovore za vse vrste zahtevanih vsebin vsaj za 7 izbranih izrazov,
10. za vsaj 7 od 10 naključno izbranih pravnih pojmov mora iskalnik sistema prikazati rezultate za 5 ali več pravnih člankov, ti članki morajo tudi dejansko obstajati v sistemu, â??"

Na portalu javnih naročil 23. 7. 2009 je naročnik objavil odgovor na vprašanje, ki se je nanašal na pravne pojme, in v katerem je enega od ponudnikov zanimalo, kaj so za naročnika "pravni pojmi". Konkretno je ponudnika zanimalo za naslednjih 10 pojmov, ali so to za naročnika pravni pojmi: revizija, transfer, predpristopna pogajanja, monetarna unija, sponzorstvo, kohezijski sklad, proračunski uporabnik, članek, bilanca, javno naročilo, in po katerih merilih je naročnik presodil, da pri posameznem izrazu gre oz. ne gre za pravni (in morda ne ekonomski") pojem.
Naročnik je odgovoril, da so zanj pravni pojmi tisti, ki so navedeni, obrazloženi ter uporabljeni v veljavnih pravnih aktih.

V skladu z določbami ZJN-2 je namen pojasnjevanja razpisne dokumentacije v tem, da naročnik potencialnim ponudnikom že tekom postopka oddaje javnega naročila pojasni nejasne/potencialno sporne zahteve razpisne dokumentacije in se z ustreznim pojasnilom izogne vložitvi zahtevka za revizijo, ki bi ga v nasprotnem primeru vsak potencialni ponudnik, ki mu posamezne zahteve razpisne dokumentacije vzbujajo dvom o njihovi opravičljivosti oziroma jasnosti, vložil in zahteval pojasnila v spornih delih, s tem pa podaljšal zaključek postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru pritrjuje vlagateljevim navedbam, da naročnikov odgovor, da so pravni pojmi vsi tisti, ki so navedeni, obrazloženi ter uporabljeni v veljavnih pravnih aktih, ni zadovoljiv. Gre za zelo splošen odgovor in če upoštevamo širino področij, ki jih veljavni pravni akti zajemajo, bi naročnikov odgovor pomenil, da lahko med pravne pojme uvrstimo tudi pojme, ki jih ne bi mogli uvrstiti med pravne pojme, kot npr. divjad, kmetijska zemljišča, gorski vodnik, športna vzgoja, itd., vendar so vsi ti pojmi opredeljeni, obrazloženi in uporabljeni v posameznih področnih zakonih, ki ta vprašanja urejajo. Tako nedorečena zahteva razpisne dokumentacije, ki se nanaša na pravne pojme, je nedvomno vezana na določeno stopnjo naročnikove subjektivne presoje pri tem, katera od prejetih ponudb ustreza njegovim zahtevam, saj mu dopušča, da v fazi pregled ponudb izbere pojme, za katere naročnik (ne pa tudi nujno ponudniki) meni, da so pravni, in jih lahko na ta način prilagaja posameznim ponudnikom, kar pa je v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov. Zato je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevim navedbam v tem delu. V skladu z navedenim mora naročnik v razpisni dokumentaciji opredeliti vsebino pravnih pojmov na način, da bo lahko v postopku preverjanja skladnosti ponudb z zahtevami razpisne dokumentacije zagotovil objektivno in nepristransko preverjanje le-teh.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo, glede na postavljen revizijski predlog delno uspel, je Državna revizijska komisija glede na dosežen uspeh v revizijskem postopku sklenila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti polovico potrebnih stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 350,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj vlagatelj ni predložil dokazil, ki bi dokazovala, da so bili ti stroški potrebni.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 350,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 15.9.2009

Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
â"˘ TAX-FIN-LEX, d.o.o., Dunajska cesta 20, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Upravna enota Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana