018-176/2009 Občina Kamnik

Številka: 018-176/2009-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in članice mag. Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja lokalne povezovalne ceste B31", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu GH HOLDING d.d., Tivolska 30, Ljubljana in KRAšKI ZIDAR d.d., Kolodvorska ulica 1, Sežana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.8.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 31.7.2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

4. Naročnikov predlog za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN, z dne 12.8.2009, se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na portalu javnih naročil dne 23.4.2009 pod št. objave JN3219/2009 ter njegov popravek dne 1.6.2009 pod št. objave JN4308/2009.

Naročnik je dne 9.7.2009 sprejel Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila, št. 271-0027/2009-65-12, z katerega izhaja, da je za izvedbo javnega naročila izbral skupino ponudnikov CP Ljubljana, d.d., Stolpniška ulica 10, Ljubljana, SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana in VEGRAD d.d., Stari trg 35, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je bil drugi najugodnejši.

Po prejemu dodatne obrazložitve z dne 22.7.209 je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 31.7.2009), v katerem iz več razlogov izpodbija popolnost ponudbe izbranega ponudnika in zahteva razveljavitev odločitve naročnika o oddaji javnega naročila z dne 9.7.2009 in povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je 6.8.2009 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 31.7.2009 zavrnil kot neutemeljen z obrazložitvijo, da so vse navedbe vlagatelja glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika neutemeljene, pri čemer je zavrnitev vsake od vlagateljevih navedb obrazložil.

Vlagatelj je 7.8.2009 naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo, zato ji je naročnik 13.8.2009 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom.

Istega dne (13.8.2009) je Državna revizijska komisija prejela tudi naročnikov predlog z dne 12.8.2009 za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Mnenje vlagatelja o naročnikovem predlogu po 11. a členu ZRPJN je Državna revizijska komisija prejela 25.8.2009.

Državna revizijska komisija je 26.8.2009 pridobila dodatna pojasnila s strani zakonite zastopnice družbe VEGRAD d.d., za katere je zaprosila 24.8.2009.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika. Po mnenju vlagatelja je izbrani ponudnik s svojo ponudbo kršil Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06, 16/2008, 34/08; v nadaljevanju ZJN-2)in več pogojev razpisne dokumentacije.

Vlagatelj najprej zatrjuje, da vodilni partner izbranega ponudnika, CP Ljubljana, d.d., v svoji ponudbi ni priložil sporazuma o skupnem sodelovanju s partnerjema SCT, d.d. in VEGRAD d.d., čeprav bi to v skladu s določbama 3. odst. 44. in 45. člena ZJN-2 in kljub temu, da je razpisna dokumentacija določala drugače, moral storiti. Vodilni partner Cestno podjetje Ljubljana d.d. se namreč v ponudbi sklicuje na kapacitete partnerjev tako glede ekonomske in finančne sposobnosti kot tudi glede tehnične in kadrovske sposobnosti.

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da izbrani ponudnik ni predložil pravnega akta o skupni izvedbi naročila med partnerji CP Ljubljana, d.d., SCT, d.d. in VEGRAD d.d., ki so skupaj oddali ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ob upoštevanju 5. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v kateri je naročnik določil: "Ponudbo lahko predloži tudi skupina ponudnikov - skupna ponudba. Ne glede na predložitev skupne ponudbe pa ponudniki odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno. Pri skupni ponudbi se izpolnjevanje pogojev za osnovno sposobnost ponudnika iz 42. člena ZJN-2 in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti ugotavlja za vsakega od ponudnikov posebej, medtem ko se ostali pogoji za priznanje sposobnosti ugotavljajo za vse ponudnike skupaj.
V primeru, da bo v postopku javnega naročila "Izgradnja lokalne povezovalne cest B31" izbrana ponudba, ki jo predloži skupina ponudnikov - skupna ponudba, bo moral ponudnik (skupina ponudnikov v skupni ponudbi) pred podpisom pogodbe naročniku izročiti pravni akt o skupni izvedbi naročila (pogodbo ali dogovor o poslovnem sodelovanju) v kolikor le-ta ne bo že priložen ponudbi.", pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik tega do roka za predložitev ponudb ni bil dolžan storiti. Kot pravilno zatrjuje že naročnik, glede na določbe razpisne dokumentacije pravni akt o skupni izvedbi naročila ni bil obvezna priloga ponudbi in da lahko izbrani ponudnik zahtevani pravni akt o skupni izvedbi naročila predloži vse do trenutka podpisa pogodbe z naročnikom.

Prav tako Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da bi moral vodilni partner že na podlagi zakona in ne glede na to, da razpisna dokumentacija tega ni zahtevala, sporazum med partnerji o skupnem nastopu predložiti, ker se je pri dokazovanju izpolnjevanja ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in kadrovske sposobnosti vodilni partner skliceval na kapacitete partnerjev, skupaj s katerimi nastopa kot ponudnik.

Kot že zgoraj zapisano, je naročnik v 5. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da bo v primeru, ko ponudbo odda skupina gospodarskih subjektov, izpolnjevanje vseh pogojev, razen pogojev za osnovno sposobnost ponudnika iz 42. člena ZJN-2 in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti, ugotavljal za vse gospodarske subjekte v skupini skupaj. Ob tem med strankama tudi ni sporno, da se je izbrani ponudnik pri izpolnjevanju teh pogojev skliceval na kapacitete partnerjev v skupini (to potrjuje tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika), ampak je vprašanje le, ali bi zaradi tega moral že na zakonski podlagi predložiti sporazum med partnerji o skupnem nastopu.

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj navedenega dejanskega stanja ugotavlja, da pri izkazovanju kadrovske in tehnične sposobnosti izbranega ponudnika v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja ne gre za sklicevanje izbranega ponudnika na kapacitete tretjih v smislu 3. odst. 44. in 45. člena ZJN-2, ampak za sklicevanje slednjega na lastne kapacitete. Namreč, v primeru (kot je ta v predmetni zadevi), ko ponudbo odda skupina gospodarskih subjektov, se ta skupina šteje kot ponudnik in v kolikor naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da se pri izkazovanju ekonomske in finančne oziroma tehnične in/ali kadrovske sposobnosti posamezni subjekt lahko sklicuje na sposobnosti sodelujočih v skupini, se šteje, da je celotna skupina kot ponudnik izpolnila pogoj, če pogoj izpolnjuje že samo eden ali samo nekaterih od partnerjev v skupini. Pri tem gre za izkazovanje pogoja z lastnimi kapacitetami ponudnika in ne s sklicevanjem ponudnika na kapacitete drugih gospodarskih subjektov.

V konkretnem primeru je razpisna dokumentacija za izpolnjevanje zgoraj navedenih pogojev dopuščala, da se ti v primeru skupine gospodarskih subjektov (ki šteje za ponudnika) izpolnjujejo skupaj, in ob odsotnosti drugih določb razpisne dokumentacije, ki bi poleg že predloženih dokazil izbranemu ponudniku narekovale še dodatne pogoje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v trenutku oddaje ponudbe posebnega pisnega dogovora partnerjev ni bil dolžan priložiti, s tem povezane trditve vlagatelja pa je bilo potrebno zavrniti kot neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe, v katerih ta izraža dvom o izpolnjevanju poslovne in finančne sposobnosti izbranega ponudnika. Vlagatelj pojasnjuje, da mu je bil zaradi varovanja poslovne skrivnosti pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika onemogočen vpogled v obrazca BON-1 in BON-2, vendar kljub temu meni, da je imel izbrani ponudnik v zadnjih šestih mesecih transakcijske račune blokirane, s čimer ni zadostil zahtevam razpisne dokumentacije, zato predlaga vpogled v omenjene obrazce in kontrolo le-teh.

V zvezi s priznanjem poslovne in finančne sposobnosti ponudnika je naročnik v 7. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Sposobnost ponudnika) določil:

"Za priznanje poslovne in finančne sposobnosti ponudnik priloži ponudbi:

POGOJ:
Noben od ponudnikovih odprtih transakcijskih računov v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni bil blokiran za več kot tri dni.

V primeru skupne ponudbe pogoj velja za vse partnerje v skupini.

Ponudbo ponudnika, ali v primeru skupne ponudbe pri kateremkoli od partnerjev v skupini, za katerega bo naročnik ugotovil, da je imel v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila katerega od odprtih transakcijskih računov blokiranega za več kot tri dni bo naročnik zavrnil.
DOKAZILO:
BON 2 (lahko tudi potrdilo poslovne banke ali bank), ki ne sme biti starejši od 30 dni pred dnevom objave javnega razpisa. BON 2 (ali potrdila poslovnih bank) se priloži v originalu ali kopiji.

V primeru, da ponudnik ponudbi priloži potrdila poslovnih bank, mora ponudbi priložiti potrdila za vsak odprt transakcijski račun."

Na podlagi citirane zahteve iz razpisne dokumentacije so ponudniki za dokazilo o izpolnitvi pogoja glede blokade transakcijskih računov morali predložiti ali obrazec BON 2 ali potrdilo poslovne banke, izdan v 30 dneh od objave javnega razpisa.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi trije partnerji skupne ponudbe v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije priložili originalne obrazce BON 2, izdane s strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Ob preverjanju vsebine teh obrazcev je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz njih ni razvidno, da bi imel katerih od partnerjev blokiran transakcijski račun za več kot tri dni. Partnerja SCT, d.d. in VEGRAD d.d. v zadnjih 6 mesecih nista imela dospelih neporavnanih obveznosti, partner CP Ljubljana, d.d. pa je imel v zadnjih 6 mesecih dospele neporavnane obveznosti, ki v skladu s prejetimi pojasnili Agencije RS za javnopravne evidence in storitve pomenijo blokado transakcijskega računa, le 2 dni.

Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bo zavrnil ponudnika, ki bo imel v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila katerega od odprtih transakcijskih računov blokiranega za več kot tri dni, obrazci BON 2, ki so jih predložili sodelujoči partnerji pri izbranem ponudniku, pa tega ne potrjujejo, je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik ravnal pravilno, ko ponudbe izbranega ponudnika iz navedenega razloga ni izločil. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam v tem delu ni sledila.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo ponudbo izbranega ponudnika izpodbijal tudi zato, ker po njegovem mnenju izbrani ponudnik ni sledil izrecni zahtevi iz razpisne dokumentacije, da je lahko kot odgovorni vodja del imenovana zgolj ena sama oseba, ampak je v ponudbi navedel dve osebi, ne da bi določil, katera izmed obeh bo dejansko opravljala delo. Prav tako vlagatelju ni bil omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, zato ni mogel preveriti, ali sta imenovana odgovorna vodji del v rednem delovnem razmerju pri katerem od partnerjev skupne ponudbe.

Glede odgovornega vodje del je naročnik v 7. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Sposobnost ponudnika) določil:
"POGOJ:
Kadrovsko sposobnost ponudnik dokazuje s predložitvijo izpolnjenega, datiranega, podpisanega in žigosanega obrazca in s predložitvijo zahtevanih dokumentov.
DOKAZILO:
Izpolnjen, datiran, podpisan in žigosan Obrazec št. 10 - Podatki o tehničnem osebju.
POGOJ:
Odgovorni vodja del mora izpolnjevati pogoje za odgovornega vodjo del po Zakonu o graditvi objektov in imeti vsaj tri reference iz zadnjih petih let (obdobje se šteje od 01. januarja 2004), ki se nanašajo na dela odgovornega vodje del pri nizkih gradnjah - cestna infrastruktura in premostitveni objekti (mostovi, nadvozi, podvozi).

Reference za odgovornega vodjo del ponudnik dokazuje z izpolnitvijo tabele - referenčni projekti za odgovornega vodjo del v Obrazcu št. 10 - Podatki o tehničnem osebju.
DOKAZILO:
Izpolnjen, datiran, podpisan in žigosan Obrazec št. 10 - Podatki o tehničnem osebju, v delu, ki se nanaša na odgovornega vodjo del.

Kot dokazilo o redni zaposlitvi ponudnik ponudbi priloži obrazec M-1; obrazec se priloži v kopiji;

V primeru, da odgovorni vodja del pri ponudniku ni redno zaposlen je obvezna priloga pogodba z odgovornim vodjo del iz katere bo izhajalo, da bo le-ta sodeloval pri izvedbi predmetnega javnega naročila v celotnem času izvajanja; pogodba se priloži v originalu ali kopiji."

Na podlagi citirane določbe razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ne more slediti vlagatelju, da je razpisna dokumentacija izrecno določala, da je lahko kot odgovorni vodja del imenovana zgolj ena sama oseba, saj to iz razpisne dokumentacije ne izhaja. Glede na vsebino zgoraj citiranega pogoja sicer lahko sklepamo, da je ponudnik temu pogoju že zadostil, če je v ponudbi imenoval le enega odgovornega vodjo del in zanj izpolnil Obrazec št. 10, ki je predstavljal del razpisne dokumentacije, kljub temu pa dejstvo, da je izbrani ponudnik ponudil več, kot se je od njega pričakovalo, na popolnost njegove ponudbe ne vpliva. Pomembno je, da je izbrani ponudnik izpolnil minimum, ki ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji, tj. da je vsaj za enega odgovornega vodjo del izpolnil Obrazec št. 10 v delu, ki se nanaša na odgovornega vodjo del, in zanj priložil ali obrazec M-1 ali pogodbo, iz katere bo izhajalo, da bo imenovani odgovorni vodja del sodeloval pri izvedbi predmetnega javnega naročila v celotnem času izvajanja.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je slednji za odgovornega vodjo del imenoval dve osebi, K.Z. in M.J. Za obe osebi je priložil izpolnjena Obrazca št. 10 kakor tudi obrazca M-1, v katerih je označeno, da sta obe osebi v rednem delovnem razmerju pri partnerju CP Ljubljana, d.d. oziroma SCT, d.d., ki sta navedeni osebi navedla kot odgovorna vodji del. Zato Državna revizijska komisija v okviru vlagateljevih navedb ugotavlja, da je izbrani ponudnik v spornem delu sledil določbam razpisne dokumentacije na način, kot je bilo zahtevano, naročniku pa ni mogoče očitati kršitev pri njegovem ravnanju, ko je ocenil, da je izbrani ponudnik sporni pogoj izpolnil.

Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti vlagateljevim navedbam, da izbrani ponudnik ni izpolnil vzorca gradbene pogodbe (Obrazec št. 18), ampak ga je samo podpisal in ožigosal, čeprav bi moral v 14. člen pogodbe vpisati vrednosti pogodbe, saj naročnik take zahteve v razpisni dokumentaciji ni postavil.

Naročnik je v točki 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da naj ponudniki pri pripravi ponudbe in izpolnjevanja obrazcev upoštevajo navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu. Pri Obrazcu št. 18 - vzorec gradbene pogodbe o izgradnji lokalne povezovalne ceste B31 je naročnik na koncu obrazca dal navodilo: "Pri dokončni pogodbi se bodo dopolnili manjkajoči podatki glede na izbiro izvajalca. Pogodba mora biti na koncu parafirana in žigosana, s čimer ponudnik jamči, da se bo, v primeru da bo izbran, strinjal s pogodbenimi določili." Iz navedenega torej ne izhaja zahteva, da so morali ponudniki vzorec pogodbe iz Obrazca št. 18 izpolniti, kot to zatrjuje vlagatelj, ampak so ga morali le na koncu parafirati in žigosati, čemur je izbrani ponudnik sledil (temu tudi vlagatelj ne nasprotuje). Da razpisna dokumentacija ni zahtevala, da mora ponudnik vzorec pogodbe izpolniti z vrednostjo pogodbe, je razvidno iz jasno postavljenega navodila, da se bodo manjkajoči podatki (torej tudi vrednost pogodbe iz 14. člena pogodbe) vpisovali šele po tem, ko bo izbran izvajalec del. Vlagateljeve navedbe v zvezi s tem je zato Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, da pooblastila osebi I.K., ki je bilo priloženo v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika s strani partnerja VEGRAD d.d., ni podpisala Hilda Tovšak, saj je ista oseba, ki je podpisala pooblastilo, podpisala tudi ostale ponudbene dokumente. Vlagatelj meni, da je zelo verjetno, da je pooblastilo podpisala oseba I.K. sama, kar pomeni, da je omenjeno pooblastilo pomanjkljivo.

Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je partner VEGRAD d.d. ponudbi priložil pooblastilo, iz katerega izhaja, da je njegova zakonita zastopnica Hilda Tovšak pooblastila osebo I.K., da deluje in podpisuje dokumente v imenu in za račun družbe VEGRAD d.d. pri izdelavi in oddaji ponudbene dokumentacije za izgradnjo lokalne povezovalne ceste B31. Ker pa je ista oseba, ki je podpisala pooblastilo, podpisovala tudi ostale dokumente v ponudbeni dokumentaciji, vlagatelj meni, da pooblastila ni podpisala Hilda Tovšak.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj dejstvo, ki ga zatrjuje vlagatelj, da je ponudbene dokumente podpisala ista oseba, ki je podpisala tudi pooblastilo osebi I.K. (ta oseba je, kot izhaja iz pooblastila, zakonita zastopnica družbe VEGRAD d.d., Hilda Tovšak), še ne dokazuje, da pooblastila ni podpisala zakonita zastopnica. Hilda Tovšak kot zakonita zastopnica družbe VEGRAD d.d. slednjo zastopa samostojno in brez omejitev (to izhaja iz Poslovnega registra Slovenije pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve), vendar lahko na podlagi 74. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07; OZ-UPB1) prenese upravičenost za zastopanje (s pravnim poslom) na tretjo osebo. Če je bilo tako pooblastilo dano, lahko ponudbo in ponudbeno dokumentacijo za partnerja v skupini podpiše tako zakoniti zastopnik kot tudi pooblaščena oseba, ki svojo upravičenost za zastopanje izkaže s pooblastilom. Da bi Državna revizijska komisija ugotovila, ali je zakonita zastopnica družbe VEGRAD d.d., Hilda Tovšak, res pooblastila osebo I.K. za delovanje in podpisovanje dokumentacije pri pripravi ponudbene dokumentacije v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, je sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu in gospo Hildo Tovšak z dopisom z dne 24.8.2009 pozvala, naj pojasni, ali je podpis na pooblastilu osebi I.K. njen. Hilda Tovšak je 25.8.2009 Državni revizijski komisiji potrdila, da je podpis na spornem pooblastilu osebi I.K. njen, s čimer je potrdila, da je bilo pooblastilo osebi oseba I.K. dano s strani osebe, ki je bila upravičena to pooblastilo dati, tj. zakonite zastopnice družbe VEGRAD d.d., gospe Hilde Tovšak. Državna revizijska komisija zaradi vsega navedenega vlagateljevim navedbam v tem delu ni sledila.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da je spremembo ponudbe podpisal samo vodilni partner izbranega ponudnika, ne pa tudi ostala dva partnerja, družba SCT, d.d. in VEGRAD d.d., zaradi česar ni mogoče šteti, da se z njo strinjata. Glede na dejstvo, da ponudbi ni bil priložen sporazum o skupnem nastopu in da se obrazec št. 3 (pooblastilo za podpis ponudbe, ki jo predlaga skupina izvajalcev - ponudnikov) nanaša zgolj na upravičenje za podpis same ponudbe, ne predstavlja pa pooblastila za podpis spremembe ponudbe, vlagatelj meni, da bi moral naročnik spremembo ponudbe, ki jo je izbrani ponudnik vložil tik pred potekom roka za oddajo ponudb, kot nepravilno izločiti oziroma je ne bi smel upoštevati.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v 6. točki (Vsebina ponudbe) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, kdaj bo ponudba popolna. Naročnik je zapisal, da bo popolna ponudba tista, ki bo vsebovala obrazce, izjave in dokumente, ki jih je naročnik naštel v nadaljevanju. V primeru oddaje skupne ponudbe je bil med njimi naštet tudi OBRAZEC št. 3 (Pooblastilo za podpis ponudbe, ki jo predlaga skupina izvajalcev/ponudnikov).

Naročnik je dalje v 11. točki (Umik, sprememba ali dopolnitev ponudbe) razpisne dokumentacije zapisal: "Ponudnik lahko do zaključka roka oddaje ponudbe ponudbo umakne, spremeni ali dopolni, kar mora na ovojnici označiti na naslednji način:"Ne odpiraj - ponudba - Občina Kamnik - Izgradnja lokalne povezovalne cesta B31 - z oznako dopolnitev / umik / sprememba", glede na to ali gre za dopolnitev, umik ali spremembo že oddane ponudbe."

Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je izbrani ponudnik v ponudbi št. 8120/2009 priložil izpolnjen OBRAZEC št. 3, iz katerega izhaja, da sta partnerja SCT, d.d. in VEGRAD d.d. pooblastila vodilnega partnerja, CP Ljubljana, d.d. in gospoda B.H. za podpis ponudbe v njunem imenu. Med strankama tudi ni spora o tem, da je vodilni partner skupne ponudbe še pred rokom za oddajo ponudb oddal spremembo ponudbe in da je v njej prvotno ponudbo št. 8120/2009 spremenil v višini ponudbene cene tako, da je ponudbeno ceno zmanjšal za 26% in je zmanjšana ponudbena cena z DDV znašala 3.736.846,75 EUR. Pri spremembi ponudbe je bil podpisan samo vodilni partner skupne ponudbe.

Stranki pa se ne strinjata o tem, ali je pooblastilo vodilnemu partnerju za podpis ponudbe v imenu ostalih dveh partnerjev skupne ponudbe zajemalo tudi pooblastilo za spremembo ponudbe. Vlagatelj meni, da se pooblastilo, priloženo ponudbi 8120/2009, nanaša zgolj na podpis same ponudbe, ne pa tudi na spremembo le-te, in da spremembe ponudbe ni bil upravičen podpisati samo vodilni partner. Glede na zahteve razpisne dokumentacije bi morali spremembo ponudbe podpisati vsi trije partnerji ali pa predložiti pooblastilo, s katerim bi partnerja SCT, d.d. in VEGRAD d.d. dovolila vodilnemu partnerju, da v njunem imenu in na njun račun naročniku ponudi 26% popust. Izpolnjen OBRAZEC št. 3 se po mnenju vlagatelja nanaša le na podpis osnovne ponudbe, na pa tudi za podpis njenih naknadnih sprememb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji ponudnikom dopustil spremembo že oddanih ponudb, v kolikor so bile te spremembe dane do poteka roka za oddajo ponudb. To pomeni, da so ponudniki že oddano ponudbo lahko spreminjali, taka sprememba pa je s tem, ko je nadomestila zamenjani del ponudbe, postala del (že oddane) ponudbene dokumentacije. Prav tako je treba ugotoviti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil posebnih zahtev glede vsebinske ustreznosti morebitne spremembe ponudbe (npr. obvezen podpis s strani vseh partnerjev v skupini, ki je oddala ponudbo, ki se spreminja), zato so za ustreznost dane spremembe ponudbe (ki šteje za del ponudbene dokumentacije) veljale enake zahteve razpisne dokumentacije kot za prvotno dano ponudbo v tistem delu, ki se je spremenil. V konkretnem torej možnost, da spremembo ponudbe izbranega ponudnika lahko podpiše le vodilni partner, v kolikor izkaže, da je bil za to pooblaščen s strani ostalih partnerjev v skupini. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vodilni partner pooblastilo za spremembo ponudbe, ki je s pravočasno vložitvijo postala del ponudbe izbranega ponudnika, izkazal že s predložitvijo izpolnjenega OBRAZCA št. 3. Iz tega obrazca je razvidno, da sta partnerja SCT, d.d. in VEGRAD d.d. vodilnega partnerja, družbo CP Ljubljana, d.d. pooblastila, da v njunem imenu podpiše ponudbo. Na tem mestu je treba izpostaviti, da ni utemeljeno vlagateljevo zatrjevanje, da se je pooblastilo, kot izhaja iz OBRAZCA št. 3, nanašalo le na podpis prvotne ponudbe izbranega ponudnika, ne pa tudi njenih morebitnih sprememb, saj iz pooblastila to ne izhaja. Pooblastilo je bilo dano za "podpis skupne ponudbe", za sestavni del katere gre (kot že zgoraj zapisano) šteti tudi pravočasno dano spremembo ponudbe, zato velja pooblastilo tudi za podpis slednje. To izhaja tudi iz splošnih obligacijskih pravil, po katerih so pooblaščencu dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaščen (1. odst. 76. člena Obligacijskega zakonika - Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 40/2007) in glede na vsebino pooblastila lahko zaključimo, da je vodilni partner s podpisom spremembe ponudbe ravnal v mejah upravičenj, določenih v pooblastilu ostalih dveh partnerjev, in je naročnik upravičeno štel, da so spremembo ponudbe oddali vsi sodelujoči partnerji pri izbranem ponudniku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-2, ker je pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upošteval tudi spremembo ponudbe, saj je bilo tekom revizijskega postopka ugotovljeno, da je bila sprememba ponudbe dana v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, vlagateljeve navedbe v zvezi s tem pa je treba kot neutemeljene zavrniti.

Na podlagi zgoraj ugotovljenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz 1. odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija s predmetnim sklepom že meritorno odločila o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 31.7.2009, naročnik za izdajo predlaganega sklepa ne izkazuje več pravnega interesa.

Državna revizijska komisija je zato naročnikov predlog za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN z dne 12.8.2009 zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.










POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 27.8.2009



Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:

â"˘ GH HOLDING d.d., Tivolska 30, Ljubljana
â"˘ KRAšKI ZIDAR d.d., Kolodvorska ulica 1, Sežana
â"˘ Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik
â"˘ CP Ljubljana, d.d., Stolpniška ulica 10, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana