018-189/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij

Številka: 018-189/2009-2

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Državne revizijske komisije Sonji Drozdek-šinko, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "STROKOVNI NADZOR NAD GRADNJO DVEH BIVALNIH ZAPORNIšKIH OBJEKTOV J IN K V ZAVODU ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA DOB PRI MIRNI" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt LOKAINŽENIRING, d. o. o., Kapucinski trg 7, 4220 škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 02. septembra 2009

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 21. julija 2009 ("št.doc. : 529/09") se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10. junija 2009 sprejel "SKLEP O IZVEDBI JAVNEGA NAROČILA" za "Izvajanje strokovnega nadzora, svetovalnega inženiringa in koordiniranja varstva pri delu pri izvedbi bivalnih zaporniških objektov J in K v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob" (številka javnega naročila 2020-S-2009-3), obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi pa je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, številka objave JN4735/2009, dne 12. junija 2009 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je dne 03. julija 2009 izdal "ODLOČITEV O IZIDU JAVNEGA NAROČILA", številka 2020-S-2009-3 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), ki jo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, skupaj s spremnim dopisom prejel dne 15. julija 2009.

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 21. julija 2009 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 21. julija 2009, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na njem, prejel dan kasneje (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, v katerem je naročnik odločil, da se javno naročilo odda ponudniku PROCTOR, d. o. o., Ljubljanska cesta 97, 1293 šmarje-Sap (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša), izločitev ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, kot nepravilne, pa tudi, da mu naročnik prizna stroške zadevnega revizijskega postopka v zaznamovani višini. Vlagatelj v obrazložitvi zahtevka za revizijo še
- utemeljuje svojo aktivno legitimacijo;
- ugotavlja, da ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne zadostuje kriterijem za priznanje sposobnosti, saj je v njej za vsakega od nadzornikov navedeno, da ima 20 let delovnih izkušenj, od tega minimalno 10 let na podobnih gradnjah, kar pa po vlagatelju znanih podatkih vsaj za dva nadzornika ne drži. Vlagatelj naročniku ob tem tudi očita, da po njemu znanih podatkih ni preveril dejanskega stanja pogojev in zahteval dokazila pri ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, prav tako pa ni preveril dejanskega stanja zaposljivosti kadra, čeprav vsi nadzorniki pri ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, niso zaposleni;
- ugotavlja, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v ponudbi ni navedel podizvajalcev, priložil ustreznih pogodb in določil deležev podizvajalskih del, s tem pa je povezano tudi neizpolnjevanje stopnje zaupnosti "INTERNO" v skladu z Zakonom o tajnih podatkih.

Naročnik je s pozivom številka 430-5/2009-11, z dne 23. julija 2009, vlagatelja pozval k "dopolnitvi vloge" (dopolnitvi zahtevka za revizijo). Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 27. julija 2009, dan kasneje pa je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljevo vlogo številka 544/09, z dne 27. julija 200 (očitna pomota - pravilno z dne 27. julija 2009; opomba Državne revizijske komisije).

Naročnik je dne 12. avgusta 2009 izdal sklep številka 430-5/2009/17, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- ugotavlja, da je vlagatelj (skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN) izkazal aktivno legitimacijo;
- ugotavlja, da je ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, popolna, ponudbena dokazila v njej pa so resnična in nezavajajoča, kar vse je naročnik temeljito in ustrezno preveril. Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, po zatrjevanju naročnika razpolaga z ustreznimi kadri, ki imajo najmanj 20 let delovne dobe, najmanj 10 let delovnih izkušenj na podobnih gradnjah (kot odgovorni nadzornik), izpolnjujejo pa tudi pogoje za odgovornega nadzornika za gradnjo zahtevnih objektov. Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, po navedbah naročnika zaposluje dva nadzornika, dva nadzornika dela strokovnega nadzora opravljata po podjemni pogodbi, izpolnjuje pa tudi pogoj za dostop do tajnih podatkov stopnje "INTERNO" in ima pridobljeno varnostno dovoljenje MNZ.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, skupaj s spremnim dopisom prejel dne 17. avgusta 2009, dne 19. avgusta 2009 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo "ZAHTEVA ZA REVIZIJO POSTOPKA JAVNEGA NAROČILA" številka 620/09, z dne 19. avgusta 2009 (oziroma z dne 18. avgusta 2009), s katero med drugim "obvešča naročnika, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo" (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

Naročnik je v prilogi dopisa številka 430-5/2009/20, z dne 21. avgusta 2009, poimenovanega "ODSTOP DOKUMENTACIJE", odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila v vsebini, ki izhaja iz prilog, navedenih v omenjenem dopisu, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v zadevnem postopku, v skladu z 22. členom ter prvo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot neprimerno iz razloga, ker odgovorni nadzornik za gradbena dela ne izpolnjuje zahtevane delovne dobe 20 let. Omenjeni podatek tako izhaja tudi iz odločitve o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je naročnik v 6. členu razpisne dokumentacije (v točki 6.4.3) določil, da bo sposobnost za izvedbo javnega naročila priznal ponudnikom na osnovi izpolnjevanja pogojev, med katerimi je tudi pogoj, ki se glasi: "da razpolaga z osebami, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega nadzornika skladno z določbami ZGO-1 za zahtevne objekte, isti pogoj mora izpolnjevati tudi vsak odgovorni nadzornik za posamezna dela. Vsak odgovorni nadzornik in odgovorni nadzornik posameznih del mora imeti najmanj 15 let delovne dobe, od tega najmanj 10 let kot odgovorni nadzornik, izpolnjevati mora pogoje za odgovornega nadzornika za gradnjo zahtevnih objektov". Prav tako je naročnik v "Odgovorih na vprašanja št. 2" (datum 19. junij 2009), objavljenih na spletni strani http://www2.gov.si/mp/uiks/jnuiks.nsf/0/00856837C5432D02C12575DA004D319 3"OpenDocument, na opozorilo enega od gospodarskih subjektov, da "je v obrazcu 5.2. Podatki o kadrovskih zmogljivostih zahteva po številu let delovne dobe odgovornih nadzornikov navedena kot 20 let, v besedilu razpisne dokumentacije (stran 6) pa kot 15 let. V istem obrazcu je tudi naveden pogoj "leta delovnih izkušenj na podobnih gradnjah (min 10 let)", v besedilu razpisne dokumentacije pa "10 let delovnih izkušenj kot odgovorni nadzornik"", podal pojasnilo: "Odgovorni nadzornik in vsi odgovorni nadzorniki za posamezna dela mora imeti:
- najmanj 20 let delovne dobe
- najmanj 10 let delovnih izkušenj na podobnih gradnjah kot odgovorni nadzornik
- izpolnjevati mora pogoje za odgovornega nadzornika za gradnjo zahtevnih objektov.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo v povezavi s svojo ponudbo zgolj povzema, da je bila "izločena prav iz razloga ker je eden od odgovornih nadzornikov imel manj delovne dobe kot 20 let", ter dodaja "pa čeprav z izkušnjami več kot 10 let na podobnih gradnjah in izpolnjuje vse pogoje za priznanje sposobnosti, pa čeprav po ZGO -1 izpolnjuje vse pogoje tako za odgovornega nadzornika za zahtevne objekte , kot tudi odgovorne nadzornik za posamezno vrsto del." V posledici citiranega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da odgovorni nadzornik za gradbena dela morebiti izpolnjuje zahtevano delovno dobo 20 let (torej del pogoja v vsebini, ki izhaja iz prve alineje prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa), temveč zatrjuje le, da ima odgovorni nadzornik za gradbena dela več kot 10 let izkušenj na podobnih gradnjah, pa tudi, da odgovorni nadzornik za gradbena dela izpolnjuje vse pogoje za odgovornega nadzornika za gradnjo zahtevnih objektov (torej vlagatelj zatrjuje, da odgovorni nadzornik za gradbena dela izpolnjuje del pogoja v vsebini, ki izhaja iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa, ne pa tudi dela pogoja v vsebini, ki izhaja iz prve alineje prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa). Glede na navedeno gre ugotoviti, da vlagatelj niti ne zatrjuje popolnosti svoje ponudbe (v izpostavljenem delu).

Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN mora vlagatelj za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka izkazati, da sta hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: 1. interes za dodelitev naročila in 2. realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika).

V konkretnem primeru sicer vlagatelju interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila ni mogoče odreči, saj je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila oddal (predložil) ponudbo, vendar pa je potrebno ugotoviti, da vlagatelj ni uspel izkazati drugega elementa, ki mora biti prav tako podan za priznanje aktivne legitimacije, to je nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj namreč ne zatrjuje popolnosti svoje ponudbe, ponudbo, ki ni popolna, pa mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Navedeno pomeni, da vlagatelj ni (verjetno) izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (torej zaradi ravnanj naročnika v povezavi s ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša). V tem delu torej ni pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo utemeljuje svojo aktivno legitimacijo na način, da "seje za izvajalca del" potegoval "s predložitvijo ponudbe s čimer je izkazana" njegova "aktivna legitimacija v smislu odločbe 9.člena ZRPJN za vložitev te zahteve za revizijo." S predložitvijo ponudbe je namreč vlagatelj izkazal (zgolj) prvi pogoj za priznanje aktivne legitimacije, to je interes za pridobitev predmetnega javnega naročila, ne pa drugega pogoja, saj ni verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Ker se v primeru, če je zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, zahtevek za revizijo (že) v postopku pred naročnikom zavrže s sklepom (drugi odstavek 13. člena ZRPJN, v povezavi s prvim odstavkom istega člena in 9. členom ZRPJN), naročnik pa vlagateljevega zahtevka ni zavrgel, temveč ga je zavrnil kot neutemeljenega, je vlagateljev zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrgla Državna revizijska komisija. Na navedeni zaključek ne vpliva niti navedba vlagatelja v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, da mu "aktivno legitimacijo priznava tudi naročnik", saj naročnik s svojimi ugotovitvami ne more posegati v (izpostavljenem delu) kogentne določbe ZJN-2.

Državna revizijska komisija pri tem še pripominja, da (ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov) vlagatelju tudi v primeru, če bi zatrjeval popolnost svoje ponudbe, ne bi pa je izkazal (iz podatkov v vlagateljevi ponudbi, ki se nanašajo na odgovornega nadzornika za "GOI dela", so namreč razvidna "Leta delovnih izkušenj:" "16", pa čeprav je bila v obrazcu predvidena zahteva "(min 20 let)"), ne bi bilo mogoče priznati aktivne legitimacije za obravnavo ostalih zatrjevanih kršitev v zahtevku za revizijo, saj v njem v nadaljevanju zatrjuje le domnevne kršitve naročnika glede ugotovitve popolnosti ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne pa tudi domnevnih kršitev naročnika glede ugotovitve popolnosti ponudbe ponudnika IBT PIN, d. o. o., Opekarna 28A, 1420 Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: ponudnik IBT PIN), ki jo je naročnik prav tako označil za popolno. To pomeni, da bi naročniku tudi v primeru, če bi bilo njegovo odločitev o izbiri ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, potrebno razveljaviti (in omenjeno ponudbo izločiti), še vedno ostala ena popolna ponudba, to je ponudba ponudnika IBT PIN. Vlagatelj tako z vsebinsko (meritorno) obravnavo svojega zahtevka za revizijo ne bi mogel doseči izboljšanja svojega položaja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zadevnem postopku zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelja, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka na podlagi šestega odstavka 22. člena kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 02. septembra 2009

Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana
- LOKAINŽENIRING, d. o. o., Kapucinski trg 7, 4220 škofja Loka
- PROCTOR, d. o. o., Ljubljanska cesta 97, 1293 šmarje-Sap
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana