018-148/2009 Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Številka: 018-148/2009-8

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23 člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter članov Jožefa Kocuvana in Sonje Drozdek šinko kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za modernizacijo obstoječe železniške proge Divača - Koper, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Splošno gradbeno podjetje SCT d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 12.8.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev primarni revizijski predlog, kot izhaja iz njegovega zahtevka za revizijo z dne 19.6.2009, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljev podrejeni revizijski predlog, kot izhaja iz njegovega zahtevka za revizijo z dne 19.6.2009, se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

4. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 10.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 4.6.2008 sprejel sklep o začetku oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javno naročilo pa je objavil na portalu javnih naročil dne 21.8.2008 pod številko objave JN7103/2008 ter v Uradnem glasilu ES dne 23.8.2008 pod številko 2008/S 163-220076. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 6.11.2008 je razvidno, da je naročnik prejel sedem pravočasnih ponudb. Dne 30.12.2008 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4111-47/2008-104, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral vlagatelja. Zoper navedeno odločitev o oddaji naročila so skupni ponudniki GH Holding d.d., Tivolska cesta 30, Ljubljana, Kraški zidar d.d., Kolodvorska ulica 1, Sežana in SGP Pomgrad d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota ter ponudnik Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina vložili zahtevka za revizijo, ki jima je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-36/2009-13 z dne 15.4.2009 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. Naročnik je dne 8.6.2009 izdal novo odločitev o oddaji javnega naročila št. 4111-47/2008-178, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral skupna ponudnika Swietelsky Baugesellschaft mbH ZNL Bahnbau, Hietzinger Kai 131A, A-1130 Dunaj, Avstrija in CMC Celje, d.d., Ceste mostovi Celje, družba za nizke in visoke gradnje, Lava 42, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper novo naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 19.6.2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je bila njegova ponudba izločena iz nadaljnjega ocenjevanja v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2), hkrati pa je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav je nepopolna, neveljavna (neobstoječa), nesprejemljiva in nepravilna. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik skrajno podrejeno, četudi bi ugotovil, da je ponudba vlagatelja nepopolna, najmanj iz enakega razloga izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je namreč kljub vsaj istovrstnim dejstvom v ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika slednjo izbral kot najugodnejšo. Če bi se v tem delu revizijske navedbe izkazale za utemeljene, bi to imelo za posledico drugačno obravnavanje domnevne nepopolnosti vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj nadaljuje, da gre v nadaljevanju postopka za ponovno presojo popolnosti prispelih ponudb. Naročnik zato ni vezan na očitano nepopolnost vlagateljeve ponudbe, zlasti zato, ker Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi, v kateri vlagatelj sploh ni imel položaja stranke, ni upoštevala dejstva, da je vlagatelj na zahtevo naročnika svojo ponudbo pojasnil in odpravil vse formalne pomanjkljivosti, ki jih je naročnik ugotovil pri ocenjevanju ponudb. Vlagatelj je tako pojasnil, da bo naloge odgovornega vodje posameznih del v skladu z odgovorom št. 39 na vprašanja ponudnikov opravljal odgovorni vodja del, ki izpolnjuje vse zahteve. Vlagatelj navaja, da je njegova ponudba popolna, ker je naročnik z odgovori na vprašanja izrecno določil, da lahko dela odgovornega vodje posameznih del prevzame odgovorni vodja del. Prav zato je vlagatelj v obrazcu 5.17 vložil formalno popolno ponudbo in ni razlogov za njeno izločitev, ki je ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika. Ker Državna revizijska komisija navedenega ni upoštevala, vlagatelj zahteva, da se naročnik o nepopolnosti njegove ponudbe izrecno opredeli in pojasni, zakaj šteje ponudbo za nepopolno kljub dejstvu, da je vlagatelj formalno pomanjkljivost pojasnil. Vlagatelj nadaljuje, da ima ne glede na navedeno izkazano aktivno legitimacijo, ker je tudi ponudba izbranega ponudnika (poleg drugih razlogov) istovrstno nepopolna, saj tudi izbrani ponudnik nepravilno izkazuje izpolnjevanje pogojev za odgovorne vodje del in posameznih del. Obrazec 5.17, ki ga je predložil partner Swietelsky, ni podpisan oz. potrjen, zato ga vodilni partner sploh ni predložil. Istega obrazca 5.17 partner CMC Celje ni izpolnil v celoti, ker ni navedel imen in priimkov oz. je navedel le dve imeni, ni navedel državljanstva, izobrazbe, IZS številke, delovnih izkušenj in referenčnega projekta. Ponudba izbranega ponudnika zato ni popolna, tudi če se kot izpolnitev pogoja šteje kumulativni izkaz kadrovske strukture obeh partnerjev, navaja vlagatelj, in dodaja, da so izkazani enaki razlogi, ki narekujejo izločitev izbranega ponudnika, kot so očitani vlagatelju.
Vlagatelj v nadaljevanju ponudbi izbranega ponudnika očita, da ni veljavna, ker ni izkazanih pooblastil za podpis ponudbe s strani vodilnega oz. glavnega partnerja. Vlagatelj navaja, da mu sicer ni bil omogočen vpogled v sporazum o predložitvi skupne ponudbe, vendar dvomi, da sta partnerja v izbrani ponudbi uredila družbeno razmerje tako, kot to zahtevajo razpisni pogoji.
Naročnik je po mnenju vlagatelja kršil tudi načelo transparentnosti, saj mu ni omogočil vpogleda v tisti del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki ni bil označen kot poslovna skrivnost. šele na vpogledu je pooblaščenec izbranega ponudnika izjavil, da gre pri teh dokumentih za poslovno skrivnost, pri čemer pooblaščenec po mnenju vlagatelja ni pooblaščen za podajanje izjav o statusu podatkov v ponudbi. Vlagatelj navaja, da ni mogel vpogledati v obrazec 5.17 (naročnik je prekril imena osebja), obrazec 5.18 (referenčno potrdilo za ključno osebje), obrazec 5.19 (obrazec za življenjepise) ter obrazce 5.21,5.22, 5.23, 5.24, 5.25, 5.26, 5.27, 5.28 in 5.29. V tem primeru je naročnik ravnal obratno kot na ogledu vlagateljeve ponudbe, ko je predstavnikom izbranega ponudnika dovolil vpogled v dokumente, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost, s čimer je kršil načelo enakopravne obravnave.
Ponudba izbranega ponudnika je po mnenju vlagatelja nepopolna tudi zato, ker vodilni ponudnik ni predložil izkaza o nekaznovanosti za zakonite zastopnike, saj se njegova izjava nanaša le na pravno osebo in na pooblaščenega predstavnika.
Vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudnik na poziv naročnika ni ustrezno dopolnil svoje ponudbe, saj ni pojasnil, kdo so lastniki deležev družbe CMC Celje d.d., zaradi česar naročnik ni mogel preveriti izpolnitve pogoja iz točke 8.1 Poglavja 1, ki je določala, da lahko vsak ponudnik sodeluje le z eno ponudbo. Izbrani ponudnik ponudbe kljub zahtevi naročnika tudi ni oštevilčil. Gre za formalne nepopolnosti, ki jih v revizijskem postopku ni mogoče odpravljati, niti jih ni mogoče odpravljati po tem, ko je bil ponudnik enkrat že pozvan k odpravi.
Izbrani ponudnik je zavedel naročnika, ko je izjavil, da ne bo imel podizvajalcev, saj v obrazcu 5.20 navaja, da bo opremo in stroje za izvedbo dobil od družbe Balfour Beatty Rail S.p.A. Milano, navaja vlagatelj. Gre za zahtevno opremo, s katero lahko upravljajo posebej usposobljeni strokovnjaki. Glede na naravo dela bo moral zato izbrani ponudnik družbo Balfour Beatty Rail S.p.A. Milano nujno angažirati kot podizvajalca, ne pa zgolj kot dobavitelja opreme, saj ta svoje opreme ne more prepustiti neusposobljenim strokovnjakom. Obrazec 5.20 je tudi sicer izpolnjen napačno, saj izbrani ponudnik ni navedel vrednosti opreme.
Vlagatelj nadaljuje, da mu naročnik ni dovolil preveriti, ali je 5% popust, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, izkazan na zahtevan način, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoče pravilno obračunavati izvedenih del. Prav tako v primeru nepravilno izkazanega popusta ni mogoče določiti ponudbene cene. Preveriti pa bi bilo tudi treba skladnost ponudbenega predračuna iz excel tabele ter obrazca 5.1.
Vlagatelj še navaja, da je ravnanje naročnika šikanozno, saj je v nasprotju z načelom gospodarnosti izbral ponudbo tujega ponudnika, ki je za 20% dražja od ponudbe vlagatelja. Vlagatelj opozarja na druge postopke javnega naročanja, kjer so naročniki ravnali drugače, in navaja, da je tako ravnanje naročnika tudi v nasprotju s politiko Vlade RS, ki napoveduje, da bo z javnimi naročili spodbudila gospodarsko rast.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji naročila ter njega izbere kot najugodnejšega ponudnika, podrejeno pa predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila in ponovitev postopka ali izvedbo postopka s pogajanji. Vlagatelj zahteva tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo in navaja, da si pridržuje pravico do vložitve pripravljalne vloge, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 13.7.2009 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj ne zasleduje cilja pridobiti javno naročilo, temveč zatrjuje le, da bi moral naročnik najmanj iz enakega razloga izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika, kar pomeni, da končna posledica, ki jo vlagatelj zahtevka za revizijo zasleduje, ni pridobitev javnega naročila ampak to, da bi naročnik iz postopka oddaje javnega naročila izločil tako izbranega ponudnika kot tudi vlagatelja zahtevka. Naročnik navaja, da pri izbranemu ponudniku in vlagatelju niso bile podane istovrstne pomanjkljivosti, tudi če bi takšna istovrstnost bila podana, pa bi to pomenilo, da se položaj vlagatelja zahtevka v ničemer ne spremeni, saj bi moral v tem primeru naročnik izločiti tako ponudbo izbranega ponudnika kot tudi ponudbo vlagatelja zahtevka, pri čemer bi še vedno razpolagal z vsaj eno popolno ponudbo. Po mnenju naročnika je treba v predmetni zadevi presojati samo, ali so bili ponudniki enakopravno obravnavani; če se pri tem izkaže, da vlagatelj ni bil obravnavan neenakopravno in da je bila njegova ponudba upravičeno izločena, vse ostale morebitne nepravilnosti na položaj vlagatelja zahtevka ne morejo vplivati, kar pomeni, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik navaja, da vlagatelj sicer ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka, a je kljub temu presojal tudi tiste njegove navedbe, v katerih ta ne uveljavlja neenakopravnega obravnavanja.
Naročnik nadaljuje, da ni mogoče govoriti o tem, da bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz istovrstnih razlogov kot ponudbo vlagatelja. Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da vlagatelj pogoja, ki se veže na tehnično in kadrovsko sposobnost, ne izpolnjuje, ker odgovorni vodje posameznih del za zahtevne objekte nimajo ustreznih referenc. Odgovorna vodji posameznih del, ki jih je vlagatelj navedel v ponudbi za izvedbo javnega naročila, imata reference za nezahtevne objekte, ne pa na objektih zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog, kot to zahteva razpisna dokumentacija za oddajo javnega naročila. To pomeni, navaja naročnik, da je vlagateljeva ponudba v tem delu nepopolna zato, ker odgovorni vodji posameznih del nimata ustreznih referenc. Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-036/2009-13 z dne 15.4.2009 že ugotovila, da takratni izbrani ponudnik, sedanji vlagatelj, ni izpolnil kadrovskega pogoja, kot ga je določil naročnik v prvi alineji točke L poglavja 1.2 razpisne dokumentacije oz. da vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti za pravilno oz. popolno. Nova dejstva, ki bi navedeno odločitev Državne revizijske komisije lahko spremenila, niso nastala, navaja naročnik, zato vlagateljeva ponudba ostaja nepopolna. Glede ponudbe izbranega ponudnika, za katero vlagatelj navaja, da je istovrstno nepopolna, naročnik navaja, da glede odgovornih vodij del ter odgovornih vodij posameznih del nikakor ni mogoče govoriti o istovrstnih pomanjkljivostih. Vlagatelj namreč zatrjuje, da obrazec 5.17. v ponudbi izbranega ponudnika, ki se nanaša na družbo Swietelsky Baugesellschaft mbH, ni podpisan, iz česar naj bi sledilo, da ni potrjen in ga vodilni partner ponudnika sploh ni predložil, glede obrazca 5.17. družbe CM Celje d.d. pa vlagatelj navaja, da ni izpolnjen v celoti. Naročnik navaja, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, ker odgovorni vodji posameznih del ne izpolnjujeta referenčnih zahtev, v primeru ponudbe izbranega ponudnika pa vlagatelj glede odgovornih vodij posameznih del sploh ne navaja kakršnihkoli pomanjkljivosti, ki bi se nanašale na izpolnjevanje referenčnih pogojev, ampak navaja domnevne pomanjkljivosti glede izpolnjevanja obrazca 5.17. Naročnik je še enkrat pregledal, ali so obrazci 5.17. za izbranega ponudnika v skladu z razpisno dokumentacijo ter ugotovil, da navedeni obrazci izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Družba Swietelsky je obrazec 5.17. potrdila. Ta obrazec je izbrani ponudnik parafiral, konkretno parafa Helmuta Schreinerja. Schreinerja sta Peter Gal in Hermann Stix pooblastila za podpis ponudbe v imenu izbranega ponudnika. Navedeno pomeni, navaja naročnik, da je izbrani ponudnik obrazec 5.17. za družbo Swietelsky potrdil na zahteven način, obrazec za družbo CM Celje d.d. pa je v celoti izpolnjen.
Naročnik v nadaljevanju ponovno ugotavlja, da vlagatelj ni aktivno legitimiran, ter navaja, da je kljub temu preizkusil tudi ostale revizijske navedbe. Glede pooblastila za podpis ponudbe naročnik navaja, da je ponovno vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika, katere del je tudi sporazum o predložitvi skupne ponudbe, v katerem je tudi pooblastilo CMC Celje d.d. Celje družbi Swietelsky, da ta družba v imenu in za račun družbe CMC Celje d.d. Celje podpiše skupno ponudbo. Naročnik dalje zavrača tudi očitke o kršitvi načela transparentnosti oz. določbe 22. člena ZJN-2 in navaja, da je pooblaščenec izbranega ponudnika, ki je predložil pooblastilo za zastopanje v najširšem obsegu, na vpogledu določil, kateri deli njegove ponudbene dokumentacije predstavljajo poslovno skrivnost, kar je naročnik tudi upošteval. V zvezi z izjavo o nekaznovanosti naročnik navaja, da je izbrani ponudnik predložil izjavo o nekaznovanosti (tj. Izjavo št. 4), prav tako je predložil izjavo o nekaznovanosti zakonitega zastopnika, ki je v imenu ponudnika podpisal ponudbo za izvedbo javnega naročila, tj. izjavo za Helmuta Schreinerja, ki je kot zakoniti zastopnik naveden v izpisku iz trgovinskega registra. Schreiner je v imenu izbranega ponudnika podpisal ponudbo za izvedbo javnega naročila in gre torej za zastopnika, navaja naročnik. Glede očitkov, da partner CMC Celje d.d. ni pojasnil, kdo so lastniki deležev gospodarske družbe, naročnik navaja, da se vlagateljeve navedbe nanašajo na morebitno kapitalsko povezanost partnerjev iz skupne ponudbe z drugimi ponudniki, v predmetni razpisni dokumentaciji pa ni določbe, ki bi omejevala kapitalsko povezanost ponudnikov. Točka 8.1 Poglavja 1 razpisne dokumentacije prepoveduje le, da bi isti ponudnik oddal dve ali več ponudb, česar izbrani ponudnik ni kršil, obrazec s podatki o lastnikih deležev pa je izpolnil, a je navedel generične oznake. Naročnik dalje navaja, da je neoštevilčenost ponudbe obravnaval kot nebistveno formalno pomanjkljivost, ter dodaja, da vlagatelj zmotno navaja, da bi morala biti družba družbe Balfour Beatty Rail S.p.A. Milano nujno podizvajalec, saj gre pri opremljenosti ponudnika za tehnično sposobnost, kot je ta urejena v 45. členu ZJN-2, tretji odstavek tega člena pa določa, da se lahko gospodarski subjekt sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. Sklicevanje na kapacitete tretjih še ne pomeni, da je subjekt, ki ima te kapacitete, podizvajalec ponudnika, pri čemer je izbrani ponudnik predložil dopis, v katerem družba Balfour Beatty Rail S.p.A. Milano navaja, da mu bo dala na voljo njeno opremo ("...equipment at disposal.."). Navedbe vlagatelja, na kakšen način se je sam pogajal o poslovanju z družbo Balfour Beatty Rail S.p.A. Milano, so irelenvatne, saj na njihovi podlagi ni mogoče sklepati, da ta družba tudi z drugimi gospodarskimi subjekti sodeluje izključno pod enakimi pogoji. Glede očitka, da izbrani ponudnik v obrazcu 5.20 ni navedel vrednosti opreme, naročnik navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil podatka "Približna trenutna vrednost v EUR, vendar upoštevajoč dejstvo, da je glavni namen pogoja pod zaporedno številko "N" zagotoviti, da ima ponudnik v lasti oziroma da ima zagotovljen dostop do ključnih delov opreme, naročnik ugotavlja, da ne-navedba vrednosti prijavljene opreme predstavlja nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe. V zvezi s ponudbenim predračunom naročnik ugotavlja, da gre le za pavšalne navedbe ter da je po ponovnem pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je ponudbena dokumentacija v tem delu sestavljena v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije, glede navedb o drugačnem ravnanju drugih naročnikov v drugih postopkih javnega naročanja pa naročnik navaja, da se do njih ni opredeljeval, saj gre za splošne navedbe, ki v ne morejo biti predmet odločanja o zahtevku za revizijo.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 17.7.2009), je naročnik z dopisom z dne 24.7.2009 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj uvodoma zatrjuje, da njegova ponudba izpolnjuje kadrovske zahteve, določene v razpisni dokumentaciji, da jo je treba obravnavati kot popolno in da je zato ugotovitev o neizpolnjevanju kadrovskega pogoja, kot je razvidna iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-36/2009-13 z dne 15.4.2009, napačna. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih novih dejstev ali okoliščin, s katerimi Državna revizijska komisija ni bila seznanjena že v trenutku sprejema odločitve v zadevi št. 018-36/2009-13 z dne 15.4.2009.

V zadevi št. 018-36/2009-13 z dne 15.4.2009 je Državna revizijska komisija med drugim obravnavala vprašanje, ali so osebe, ki jih je vlagatelj (takratni izbrani ponudnik) navedel v kadrovski strukturi, izpolnjevale kadrovske zahteve iz razpisne dokumentacije, ali je bila njegova ponudba res formalno nepopolna, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe ter posledično ali je vlagateljevo dopolnitev ponudbe mogoče upoštevati kot skladno z določbami ZJN-2. V zvezi s temi vprašanji je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik kadrovske zahteve določil v poglavju 1.2 razpisne dokumentacije, in sicer pod točkami J, K, L in M, sporno pa je bilo izpolnjevanje zahtev, ki se nanašajo na odgovornega vodjo del za zahtevne objekte (točka K) ter odgovornega vodjo posameznih del za zahtevne objekte (točka L, prva alineja). V točki K je naročnik zahteve za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte določil na naslednji način:

"dve (2) odgovorni vodji del za zahtevne objekte, v skladu z drugim odstavkom 77. člena ZGO-1b, gradbene smeri, člana IZS, ki imata v zadnjih petih (5) koledarskih letih pred objavo razpisa izkušnje pri izvedbi vsaj dveh (2) projektov kot odgovorni vodja del na objektih zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog, vozni mreži in SVTK napravah; odgovorni vodja del za zahtevne objekte ima vsaj pet (5) let delovnih izkušenj s področja gradbeništva;".

V prvi alineji točke L je naročnik določil zahteve za odgovornega vodjo posameznih del za zahtevne objekte, in sicer na naslednji način:

"da ima ponudnik odgovorne vodje posameznih del za zahtevne objekte, v skladu z drugim odstavkom 77. člena ZGO-1b:

dva (2) gradbene smeri, ki vsak zase izkazujeta izkušnje pri izvedbi vsaj dveh (2) projektov kot odgovorna vodji posameznih del na objektih zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog v zadnjih petih (5) koledarskih letih pred objavo razpisa,".

Državna revizijska komisija je že v sklepu št. 018-36/2009-13 z dne 15.4.2009 ugotovila, da se je naročnik tako pri pogoju pod točko K kot tudi pri pogoju pod prvo alinejo točke L skliceval na drugi odstavek 77. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004, 14/2005, 92/2005, 93/2005, 111/2005, 120/2006 in 126/2007; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), ki določa: "Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je lahko odgovorni vodja del za zahtevne objekte samo posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik, ali posameznik, ki ima visoko strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj sedem let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik ali posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik." Zahteve, ki jih drugi odstavek 77. člena ZGO-1 določa za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte (med drugim tudi visoko strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri), je torej naročnik predpisal tako za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte (točka K) kot tudi za odgovornega vodjo posameznih del za zahtevne objekte (točka L).

Državna revizijska komisija je prav tako že v sklepu št. 018-36/2009-13 z dne 15.4.2009 ugotovila, da je treba v zvezi z določanjem in izpolnjevanjem kadrovskih pogojev, določenih pod točko K in L poglavja 1.2 razpisne dokumentacije, upoštevati še odgovor na 39. vprašanje, ki je bil na portalu javnih naročil objavljen dne 8.10.2008 in kot tak predstavlja del predmetne razpisne dokumentacije:

"VPRAšANJE 39
Pri kadrovskih referencah je zahteva za odgovornega vodjo gradbišča in dva odgovorna vodja del z referencami na 3 oz. 2 objektih zgornjega in spodnjega ustroja, vozne mreže in SVTK naprav ter dva odgovorna vodja del z dvema referencama na objektih spodnjega in zgornjega ustroja železniških prog.
Ali je lahko OVD z referencami za vse tudi OVD z referencami za spodnji in zgornji ustroj"
Ali je vseeno za kakšne reference gre po vrednosti oz. ali morajo te reference ustrezati tudi zahtevam za podjetje torej objekti z 20 km proge in 17 kretnic in vrednosti razpisanih del cca 56 mio sit "

ODGOVOR 39
Da, odgovorni vodja del je lahko hkrati odgovorni vodja posameznih del tudi za zgornji in spodnji ustroj.
Pogoji za posamezne tehnične kadre niso vezani na pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki."

Z odgovorom na 39. vprašanje, ki ga je Državna revizijska komisija citirala in upoštevala že v sklepu št. 018-36/2009-13 z dne 15.4.2009 in na katerega se izrecno sklicuje tudi vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku, je torej naročnik dopustil, da sta isti osebi, ki ju ponudnik predlaga kot odgovorni vodji del za zahtevne objekte v okviru izpolnjevanja pogoja iz točke K, hkrati navedeni tudi kot odgovorni vodji posameznih del za zahtevne objekte v okviru izpolnjevanja pogoja iz prve alineje točke L.

Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja (takratnega izbranega ponudnika) je Državna revizijska komisija ugotovila, da je iz njegove ponudbe razvidno, da je vlagatelj v delu, ki se je nanašal na izpolnjevanje kadrovskih pogojev iz prve alineje točke L poglavja 1.2 razpisne dokumentacije, kot osebi, ki naj bi zasedli mesto odgovornega vodje posameznih del za zahtevne objekte, navedel R.M. in L.š. šlo je za isti osebi, ki sta ju v svoji kadrovski strukturi pod točko L navedla tudi takratna vlagatelja zahtevkov za revizijo, skupni ponudnik GH Holding d.d., Tivolska cesta 30, Ljubljana, Kraški zidar d.d., Kolodvorska ulica 1, Sežana in SGP Pomgrad d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota ter ponudnik Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina in za kateri je Državna revizijska komisija že ob presoji popolnosti ponudb obeh takratnih vlagateljev ugotovila, da ne izpolnjujeta kriterijev iz drugega odstavka 77. člena ZGO-1 v zvezi z zahtevano izobrazbo.

Ob pregledu predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija nadalje ugotovila, da je naročnik vlagatelja kot takratnega izbranega ponudnika (enako kot takratnega prvega in drugega vlagatelja) z dopisom z dne 18.12.2009 pozval, naj na podlagi 78. člena ZJN-2 dopolni ponudbo, pri čemer je v dopisu navedel:

"ponudnik ne izkazuje izpolnjevanja obveznega pogoja za tehnično in kadrovsko sposobnost, pogoja pod zaporedno črko L (prva alineja):

pogoj, da ima ponudnik odgovorne vodje posameznih del za zahtevne objekte, v skladu z drugim odstavkom 77. člena ZGO-1b, da ima dva (2) gradbene smeri, ki vsak zase izkazujeta izkušnje pri izvedbi vsaj dveh (2) projektov kot odgovorna vodja posameznih del na objektih zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog v zadnjih petih (5) koledarskih letih pred objavo razpisa.
(ponudnik podaja reference za odgovorni vodji del za nezahtevne objekte - g. R.M. in g L.š).

Na podlagi navedenega poziva je vlagatelj naročniku poslal dopolnitev ponudbe, v kateri je predložil nov obrazec 5.17 "Ključno osebje, ki bo zaposleno po pogodbi", v katerem je R.M. zamenjal z M.K., L.š. pa z B.Č. Ob tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta bili obe novo navedeni osebi že v prvotni ponudbi navedeni v obrazcu 5.17, ki ga je v svoji ponudbi predložil vlagatelj, vendar sta bili izrecno predvideni za funkcijo odgovornega vodje del za zahtevne objekte (točka K). Ob presoji, ali je bila ponudba vlagatelja res formalno nepopolna in ali je naročnik imel podlago v ZJN-2, ko ga je pozval k dopolnitvi ponudbe, je Državna revizijska komisija zapisala, da je postopek dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe iz 78. člena ZJN-2 vezan na predhodno ugotovitev, da je ponudba ponudnika, katerega naročnik pozove k dopolnitvi, formalno nepopolna v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, pojem formalno nepopolne ponudbe pa je treba razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko nanaša le na formalne, ne pa na vsebinske nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno.

Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v sklepu št. 018-36/2009-13 z dne 15.4.2009, je iz vlagateljeve ponudbe razvidno, da le-ta v trenutku poteka roka za predložitev ponudb ni izpolnjeval pogoja iz prve alineje točke L poglavja 1.2 razpisne dokumentacije, saj je v tem delu navedel osebi, ki ne izpolnjujeta vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Sprememba, ki jo je dopustil naročnik v okviru postopka dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb iz 78. člena ZJN-2, je torej povzročila, da je vlagatelj spremenil svojo ponudbo iz nepravilne v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v pravilno. Navedeno pomeni, da v tem primeru ni šlo za odpravo formalne pomanjkljivosti, torej pomanjkljivosti, ki bi se npr. nanašala na posamezna dokazila za v obrazcu 5.17 navedene ključne osebe, temveč za vsebinsko spremembo oz. zamenjavo neustreznih oseb z ustreznimi.

Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-36/2009-13 z dne 15.4.2009 ni upoštevala naročnikovega pojasnila št. 39 oz. da bi ob upoštevanju le-tega morala ugotoviti, da je vlagatelj zgolj pojasnil formalno pomanjkljivost v skladu z navedenim naročnikovim pojasnilom, gre opozoriti, da je Državna revizijska komisija pojasnilo št. 39 pri odločanju o popolnosti vlagateljeve ponudbe v celoti upoštevala. Kot je bilo že zapisano, je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-36/2009-13 z dne 15.4.2009 pojasnilo št. 39 dobesedno citirala ter zapisala, da ga je treba upoštevati pri presoji izpolnjevanja kadrovskega pogoja. Ob tem je zapisala, da na ugotovitev, da je šlo pri dopolnjevanju vlagateljeve ponudbe za vsebinsko spremembo oz. zamenjavo neustreznih oseb z ustreznimi, ne more vplivati dejstvo, da sta bila M.K. in B.Č., ki sta ob dopolnitvi zamenjala R.M. in L.š., že navedena kot ključna kadra na drugih mestih v vlagateljevem obrazcu 5.17 in da naj bi potemtakem šlo "le" za prerazporeditev kadrov, kot to zatrjuje vlagatelj. R.M. in L.š. sta bila namreč v prvotni ponudbi izbranega ponudnika izrecno navedena kot osebi, ki bosta zasedli mesto odgovornih vodji posameznih del za zahtevne objekte, pri čemer je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjujeta vseh naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije. Dejstvo, da je vlagatelj v drugih delih obrazca 5.17 navedel osebe, ki izpolnjujejo pogoj iz prve alineje točke L in bi v skladu s pojasnilom št. 39 lahko istočasno zasedale tudi mesto odgovornega vodje posameznih del za zahtevne objekte, ne more pomeniti, da je vlagatelj že s tem izpolnil pogoj iz prve alineje točke L. Na nobenem mestu v ponudbi vlagatelja namreč le-ta ni navedel, da bodo skladno s pojasnilom št. 39 osebe, ki so navedene pod točkami J in K v obrazcu 5.17, hkrati opravljale tudi funkcijo odgovornega vodje posameznih del za zahtevne objekte. To je vlagatelj navedel šele v dopolnitvi svoje ponudbe, za katero pa, kot je bilo zapisano zgoraj, ni bilo pravne podlage. Glede na izrecno navedbo vlagatelja v prvotni ponudbi, da bosta mesto odgovornega vodje posameznih del za zahtevne objekte opravljala R.M. in L.š., pa naročnik tudi ni bil niti dolžan niti upravičen preverjati, ali pogoje iz prve alineje točke L morebiti izpolnjujejo druge osebe iz obrazca 5.17.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih novih dejstev ali okoliščin, s katerimi Državna revizijska komisija v trenutku odločanja v zadevi št. 018-36/2009-13 ni bila seznanjena oz. jih ni upoštevala, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve predmetne revizijske navedbe v ničemer ne morejo vplivati na ugotovitev, da vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni izpolnil kadrovskih zahtev na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Ker R.M. in L.š. ne izpolnjujeta pogojev iz drugega odstavka 77. člena ZGO-1 in s tem zahtev iz razpisne dokumentacije, naročnik pa hkrati ni imel pravne podlage za pozivanje vlagatelja k dopolnjevanju ponudbe, saj s tem ni odpravil formalne nepopolnosti, pač pa je dopustil spremembo ponudbe iz nepravilne v pravilno, Državna revizijska komisija ponovno ugotavlja, da vlagatelj ni izpolnil kadrovskega pogoja, kot ga je na podlagi drugega odstavka 45. člena ZJN-2 določil naročnik v prvi alineji točke L poglavja 1.2 razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija zato ponovno ugotavlja, da vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti za pravilno v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 oz. popolno v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, zaradi česar jo je naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 upravičeno izločil.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da je tudi ponudba izbranega ponudnika (poleg ostalih razlogov) istovrstno nepopolna, saj naj bi bil obrazec 5.17, ki se nanaša na partnerja Swietelsky Baugesellschaft mbH, nepodpisan, obrazec 5.17, ki se nanaša na partnerja CMC Celje d.d., pa pomanjkljivo izpolnjen. Kot je razumeti vlagatelja, ta zatrjuje istovrstnost nepopolnosti z vidika priznavanja pravnega interesa za presojo pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, saj naj bi šlo po mnenju vlagatelja za istovrstna vprašanja oz. za istovrstne kršitve, pri čemer naj bi naročnik njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno. Vendar, kot pravilno ugotavlja že naročnik, upoštevajoč vlagateljeve revizijske navedbe nikakor ni mogoče govoriti o istovrstnih pomanjkljivostih oz. o identičnih dejanskih in pravnih vprašanjih. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje formalne pomanjkljivosti v obrazcu 5.17 izbranega ponudnika (odsotnost podpisa oz. pomanjkljiva izpolnitev), medtem ko je ugotovljena pomanjkljivost v vlagateljevem obrazcu 5.17 vsebinske narave, saj se nanaša na vsebinsko neizpolnjevanje referenčnih kriterijev. Za ugotavljanje istovrstnosti kršitev, ki je lahko podlaga za nadaljnje ugotavljanje neenakopravne obravnave in posledično ugotavljanje, ali bi ob enako strogi obravnavi tudi ponudba, ki je bila sicer označena kot nepopolna, morala biti upoštevana kot popolna, ne zadostuje, da se zatrjevana pomanjkljivost zgolj nanaša na isti obrazec, s katerim se izkazuje izpolnjevanje istega pogoja, temveč morajo biti pomanjkljivosti identične -nanašati se morajo na enaka dejanska in pravna vprašanja Vsebinskih nepopolnosti vlagateljevega obrazca 5.17 ni mogoče primerjati z domnevnimi formalnimi nepopolnostmi, ki jih vlagatelj zatrjuje v zvezi z obrazcem 5.17 izbranega ponudnika, zato tudi ni mogoče ugotavljati, ali je bila vlagateljeva ponudba obravnavana strožje kot ponudba izbranega ponudnika oz. ali bi moral naročnik ob enakopravni obravnavi tudi njegovo ponudbo označiti za popolno.

Upoštevajoč zgoraj navedeno vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa glede preostalih delov zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj ugovarja zoper ponudbo izbranega ponudnika in zahteva vpogled vanjo. Prvi odstavek 9. člena ZRPJN namreč določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Ob upoštevanju prvega odstavka 9. člena ZRPJN je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne oz. popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrniti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev primarni revizijski predlog, kot izhaja iz njegovega zahtevka za revizijo z dne 19.6.2009, in sicer da se razveljavi odločitev o dodelitvi naročila, zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj z istimi revizijskimi navedbami utemeljuje tudi podrejeni revizijski predlog, in sicer da se razveljavi celoten predmetni postopek oddaje javnega naročila in se ponovi oz. da se izvede postopek z neposrednimi pogajanji, če se ugotovi, da nobena od prispelih ponudb ni popolna ali sprejemljiva. Hkrati vlagatelj predlaga, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in predložitev pripravljalne vloge. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, saj ne izpolnjuje kadrovskega pogoja iz prve alineje točke L poglavja 1.2 razpisne dokumentacije, česar v postopku dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe ni mogoče odpraviti, hkrati pa na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb ni mogoče ugotoviti neenakopravne obravnave njegove ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika, vlagatelju tudi v tem delu ni mogoče priznati pravnega interesa za presojo navedb, s katerimi utemeljuje podrejeni revizijski predlog. Ob tem gre opozoriti (na kar sicer izrecno opozarja tudi že naročnik), da vlagatelj sploh ne izpodbija naročnikove ugotovitve o tem, da je poleg ponudbe izbranega ponudnika popolna tudi ponudba skupnega ponudnika Alpine BAU GmbH in CPM d.d., kar pomeni, da tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da ima ponudba izbranega ponudnika istovrstne ali kakšne druge pomanjkljivosti, ne bi obstajali razlogi, zaradi katerih bi bil naročnik dolžan razveljaviti celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila oz. začeti postopek s pogajanji. V tem primeru bi namreč naročnik še vedno lahko opravil izbiro najugodnejšega ponudnika znotraj predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Navedeno pomeni, da vlagatelj celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede domnevnih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika izkazale za utemeljene, nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu tudi ne bi mogla nastati škoda v smislu prvega odstavka 9. člena ZRPJN.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov v zvezi s plačilom takse ter vseh drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 12.8.2009



predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije























Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor
- Splošno gradbeno podjetje SCT d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
- Swietelsky Baugesellschaft mbH ZNL Bahnbau, Hietzinger Kai 131A, A-1130 Dunaj, Avstrija
- CMC Celje, d.d., Ceste mostovi Celje, družba za nizke in visoke gradnje, Lava 42, 3000 Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana