018-179/2009 Občina Razkrižje

Številka: 018-179/2009-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter predsednice Vesne Cukrov in članice Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave Razkrižje (sklop 2: izgradnja čistilne naprave), začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki Purgator, d. o. o., Tržaška cesta 50a, Postojna, Gradišče, d. o. o., Podskrajnik 16b, Cerknica in HidrograÄ"evinar, a. d., Promenada 13, Sremska Mitrovica, Srbija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Razkrižje, šafarsko 42, Ljutomer (v nadaljevanju: naročnik), 21. 8. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, zavrne kot neutemeljen.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 2. 3. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN1510/2009) z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila" št. 430-0032/2008-64 z dne 21. 5. 2009, ki jo je vlagatelj prejel 5. 6. 2009 (razvidno iz vročilnice), ponudnike obvestil, da izmed štirih prejetih ponudb tri ponudbe (med njimi je tudi vlagateljeva ponudba) izloči, kot najugodnejšo ponudbo pa izbere ponudbo ponudnika SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po vpogledu v dokumentacijo (Zapisnik vpogleda v ponudbeno dokumentacijo â?? z dne 15. 6. 2009) je vlagatelj 15. 6. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter naročniku očita kršitev 9. in 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj navaja, da je imel omejen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, da je naročnik nepravilno ugotovil, da ne izpolnjuje pogoja glede referenc, saj je naročnik razpisal predmet v dveh sklopih, kar bi moral tudi upoštevati pri ugotavljanju sposobnosti, da sta referenci ustrezni tudi po višini, in da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločiti, saj je izbrani ponudnik po roku za predložitev posegel v postavko 4.4., ta pa sicer tudi ni registriran za upravljanje in zato tudi njegove reference niso sprejemljive, prav tako pa je izbrani ponudnik predložil bančno garancijo za resnost ponudbe s prekratkim rokom veljave.

Naročnik je s sklepom št. 430-0032/2008-95 z dne 28. 7. 2009, ki ga je vlagatelju vročil 5. 8. 2009 (razvidno iz vročilnice), zavrnil zahtevek za revizijo in pojasnil, da je vpogled omogočil v mejah, ki jih določa zakon, da je pogoje razlagal na način, kot to izhaja iz razpisne dokumentacije, pri čemer je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje vseh postavljenih pogojev, ponudbe pa je primerjal tako, da je zagotavljal enakopravno obravnavo. Naročnik pojasnjuje, da je zahteval, da izbrani ponudnik ponudbeni predračun zgolj dodatno razdela in poda podrobnejšo strukturo cene, kar pa ne predstavlja kršitve ZJN-2, da naročnik ne razpisuje upravljanja čistilne naprave in da bančna garancija za resnost ponudbe ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, ker se 150 dni nanaša na njeno vrnitev in ne na njeno veljavnost.

Z vlogo z dne 7. 8. 2009 je vlagatelj zahteval nadaljevanje pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 14. 8. 2009 in 19. 8. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila (dokument št. 430-0032/2008-64 z dne 21. 5. 2009), je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil, ker je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev št. 8 (reference) in 9 (kadri), saj je predložil premalo vrednostno ustreznih referenc za priznanje sposobnosti, ni pa je izločil, ker naj bi ugotovil, da vlagatelj ni izkazal gradnje "najmanj 8.000 m kanalov", kot to napačno zatrjuje vlagatelj.

Med strankama ni sporno, da naročnik oddaja javno naročilo v dveh sklopih in da je vlagatelj predložil ponudbo samo v sklopu 2 (izgradnja čistilne naprave).

Naročnik je v obvestilu o naročilu v posameznih točkah poglavja III.2) Pogoji za sodelovanje in v 24. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik; str. 20-24 razpisne dokumentacije) določil pogoje za priznanje (splošne, tehnične, kadrovske, finančne, ekonomske) sposobnosti, pri čemer je pred opisom vsakega od pogojev (torej tudi pri referencah in kadrih) navedel še besedilo "Pogoj morajo izpolnjevati ponudniki, ki se prijavljajo za sklop št. 1 in/ali za sklop št. 2.", iz česar je razvidno, da morajo gospodarski subjekti izpolnjevati postavljene pogoje tako v primeru, če predložijo ponudbo za enega izmed sklopov, kot v primeru, če predložijo ponudbo za oba sklopa. Naročnik je tudi določil, s katerimi dokazili gospodarski subjekti dokazujejo sposobnost.

Naročnik je v zvezi s pogojem referenc (pogoj št. 8) določil:
"8. Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi je v obdobju 5 let pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj dva istovrstna* in vsaj 70 % toliko vredna posla,** kot ga prevzema v ponudbi. (V primeru partnerskih ponudb, partnerji pogoj izpolnijo kumulativno.)

DOKAZILO:
8. Ponudnik izpolnjevanje pogoja dokazuje z izpolnitvijo obrazca PODATKI O REFERENČNEM DELU (referenčne tabele in izpolnjenimi ter podpisanimi izjavami naročnikov).

*Istovrsten posel pomeni tista dela, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Ustrezna skupna dolžina kanalov za referenčni objekt je najmanj 8.000 m.
**Vrednost posla pomeni vrednost skupaj z DDV. Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu, â??) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu.

RELEVANTNO ZA PONUDNIKE, ki se prijavljajo za sklop 2:
Kot referenčni objekti čistilne naprave se priznajo čistilne naprave s kapaciteto najmanj 2.000 PE, na katerih je ponudnik uspešno izvedel zagon, poskusno obratovanje, pridobil podatke o prvih meritvah ter od investitorja pridobil uradno Potrdilo o prevzemu ali dokument o poskusnem obratovanju".

Opis pogoja se v razpisni dokumentaciji ne razlikuje od opisa pogoja iz obvestila o naročilu in jasno predstavlja zahtevo po tem, da mora ponudnik imeti primerne izkušnje (naročnik je namreč določil kriterij "uspešno", ki ga veže na izvedbo poslov; torej na zaključene posle) pri izvedbi vsaj dveh poslov po tistih sklopih, za katere bo predložil ponudbo (torej v primeru predložitve ponudbe za sklop 2 ne more biti zadosti, če ponudnik izkaže izkušnje pri izvedbi samo enega posla), da je te izkušnje moral pridobiti v točno opredeljenem petletnem obdobju (5 let pred objavo tega naročila), izkušnje pa je moral pridobiti pri izvedbi poslov, ki so tako po vrsti (istovrstni posel, kot ga prevzema v ponudbi) kot po vrednosti (vsaj 70 % toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi) primerljivi tistemu, ki bi ga prevzel v izvedbo v primeru naročnikove izbire njegove ponudbe. V nasprotju z vlagateljevim stališčem Državna revizijska komisija ugotavlja in se pridružuje stališču naročnika, da iz spornega pogoja izhaja, da mora vsak referenčni posel vsaj dosegati postavljeni vrednosti prag, zato za izpolnitev pogoja ne zadostuje, če ponudnik šele s seštevkom vrednosti več referenčnih poslov doseže (ali preseže) ta vrednostni prag.

Besedilo 8. točke, ki sledi besedilu, s katerim je naročnik opredelil dokazilo (torej besedilo označeno z * in ** ter opozorilo ponudnikom za sklop 2), ne določa pogoja kot takega, ampak pojasnjuje posamezne pojme, iz katerih je sestavljen opis pogoja, oziroma pojasnjuje sam pogoj. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je v opisu pojma "istovrsten posel" (*) navedeno tudi besedilo "Ustrezna skupna dolžina kanalov za referenčni objekt je najmanj 8.000 m.", vendar hkrati ocenjuje, da to besedilo ali njegova umestitev glede na okoliščine primera nista taka, da bi bila razpisna dokumentacija zaradi tega dvoumna ali nejasna, kar skuša vlagatelj predstaviti z navajanjem nekaterih odločitev Državne revizijske komisije. Kot že navedeno (in bistveno), opis pogoja ni različen. Glede na okoliščine primera že sama (gola) zahteva po istovrstnosti referenčnega posla (kar je sestavni del iz postavljenega tehničnega pogoja) izključuje možnost, da bi naročnik lahko presojal ponudbe v sklopu 2 in preverjal sposobnost ponudnikov glede na zahtevo po dolžini kanalov. Namreč, v sklopu 1 naročnik razpisuje gradnjo kanalizacijskih vodov, v sklopu 2 pa gradnjo čistilne naprave. Sporno besedilo je mogoče edino logično povezati z opisom pojma "istovrsten posel" v sklopu 1. Take argumente v zahtevku za revizijo dejansko ponuja tudi sam vlagatelj. Golo dejstvo, da je naročnik tako v obvestilu o naročilu kot razpisni dokumentaciji zapisal besedilo, ki naslavlja tiste gospodarske subjekte, ki bi predložili ponudbo v sklopu 2, ne more vplivati na drugačno tolmačenje razpisne dokumentacije. Posebno besedilo, ki ga je naročnik predvidel za gospodarske subjekte, ki bi predložili ponudbo v sklopu 2, namreč le pojasnjuje pojem "referenčnih objektov"; torej daje pomen pojmu "istovrsten posel" iz opisa pogoja, saj drugače to besedilo nima nobene samostojne narave. Na ta dejstva, po presoji Državne revizijske komisije, naročnik tudi pravilno opozarja v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v vlagateljevo ponudbo ugotovila, da je vlagatelj v ponudbi predložil dve referenci, tako kot je ugotovil že naročnik, in sicer za izgradnjo dveh čistilnih naprav: Stari trg in Mačvanska Mitrovica. Ker vlagateljeva ponudbena cena znaša 1.139.628,23 eurov z DDV, bi za izpolnitev vrednostne zahteve iz pogoja št. 8 vlagatelj moral izkazati, da vsak izmed referenčnih poslov znaša vsaj 797.739,761 eurov z DDV. Referenčni posel za izgradnjo čistilne naprave Stari trg ta vrednostni prag presega, kar je že ugotovil naročnik, zato v tem delu med strankama niti ne more biti spora. Naročnik pa je tudi ugotovil, da znaša vrednost referenčnega posla za izgradnjo čistilne naprave Mačvanska Mitrovica manj od tega vrednostnega praga (namreč 430.920,97 eurov z DDV), to pa potrjuje tudi vpogled Državne revizijske komisije v vlagateljevo ponudbo. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je njegovo ponudbo izločil, saj naročnik glede na postavljene pogoje vlagatelju sposobnosti zaradi ustreznosti zgolj ene reference ne bi mogel priznati. Ob taki ugotovitvi je obravnava drugih vlagateljevih revizijskih navedb, s katerimi izpodbija izločitev svoje ponudbe (kadri), postala nepotrebna, saj bi tudi v primeru ugotovitve njihove utemeljenosti vlagatelj ne mogel več doseči razveljavitve naročnikove odločitve o izločitvi svoje ponudbe. Vlagateljeva ponudba bi bila namreč še naprej nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in s tem ne bi bila popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ker vlagatelj ne izpolnjuje pogoja glede referenc (pogoj št. 8).

Ker vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju z ZJN-2, ko je izločil njegovo ponudbo, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj tudi zatrjuje kršitve v zvezi z vpogledom in navaja, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ker je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav bi jo moral izločiti kot nepopolno. Vlagateljevo revizijsko navedbo, da naj bi bil predmet javnega naročila tudi upravljanje, kar vpliva tudi na pravilnost referenc, naročnik zavrača in zatrjuje, da razpisuje le gradnjo čistilne naprave, prav tako pa vlagatelj svoje trditve ne dokazuje. Državna revizijska komisija iz opisa predmeta javnega naročila (gl. prilogo B v objavi obvestila o naročilu; 2. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 9 razpisne dokumentacije) ni mogla ugotoviti, da drži vlagateljeva trditev, da je predmet javnega naročila tudi upravljanje čistilne naprave in da bi bilo zato treba ugotavljati pri referencah tudi izkušnje pri upravljanju čistilnih naprav. Državna revizijska komisija niti med postavkami iz popisa del ni mogla najti postavke za upravljanje čistilne naprave. Državna revizijska komisija je sicer ugotovila, da naročnik v razpisni dokumentaciji omenja tudi upravljavce in upravljanje, vendar ne v pomenu, da bo izvajalec gradenj prevzel tudi upravljanje čistilne naprave, ampak je upravljavec uporabljen za tiste subjekte, ki izvajajo katero izmed gospodarskih javnih služb (npr. tudi "kanalizacije", predstavnik "upravljavca kanalizacije" bo nadziral izvedbo hišnih priključkov, str. 66 razpisne dokumentacije; ponudnik mora predvideti tudi stroške zakoličbe, ki jo bo opravil upravljavec komunalnih vodov, postavka 4.7, 4.1.1. iz popisnega lista "čistilna naprava"), oziroma bo pri izgradnji čistilne naprave prišlo do posega v infrastrukturo drugih subjektov (tudi lahko izvajalcev gospodarskih javnih služb) (npr. križanje vodovoda ali križanje telefonskih vodov, str. 79 razpisne dokumentacije). Pojem upravljanja je pri čistilni napravi, elektroinstalacijah itd. uporabljen za označitev, kakšne funkcije, lastnosti oziroma sestavne dele mora imeti razpisana oprema (npr. "â?? upravljalska enota"). Vendar pa se Državna revizijska komisija ni spuščala v nadaljnjo presojo utemeljenosti te in drugih vlagateljevih revizijskih navedb, saj bi se tudi v primeru ugotovitve njihove utemeljenosti vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila ne mogel izboljšati, saj bi zaradi nepopolnosti svoje ponudbe naročnik njegove ponudbe ne mogle izbrati (podobno Državna revizijska komisija tudi npr. v zadevah št. 018-059/2009, 018-085/2009 in 018-128/2009). Vlagatelj zato skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN ne izkazuje enega izmed kumulativno določenih elementov, ki tvorijo aktivno legitimacijo (v tem primeru se ta element nanaša na škodo oziroma možnost škode), zaradi česar je Državna revizijska komisija v preostalem delu zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 21. 8. 2009

Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Občina Razkrižje, šafarsko 42, 9240 Ljutomer,
- Purgator, d. o. o., Tržaška cesta 50a, 6230 Postojna,
- Gradišče, d. o. o., Podskrajnik 16b, 1380 Cerknica,
- HidrograÄ"evinar, a. d., Promenada 13, 22000 Sremska Mitrovica, Srbija,
- SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.