018-168/2009 Občina Hajdina

Številka: 018-168/2009-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila za izvajanje prevozov osnovnošolskih otrok v občini Hajdina za leti 2009/2010 in 2011 v zvezi s pritožbo vlagatelja Veolia Transport štajerska, d. d., Cesta k Tamu 5, Ljubljana, ki ga zastopa Zmago Marovt, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44/a, Hajdina (v nadaljevanju: naročnik), 14. 8. 2009

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 6001-2/2009-7 z dne 3. 8. 2009.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 18. 6. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN4875/2009) po prejemu ponudb treh ponudnikov z "Obvestilom o izidu javnega naročila" št. 6001-2/2009-4 z dne 2. 7. 2009 slednje obvestil, da na podlagi tretjega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) zavrača vse ponudbe kot nesprejemljive in da ponudnike skladno s prvim odstavkom 28. člena ZJN-2 vabi "k pogajanju", katerega "predmet â?? bo predvsem ponudbena cena". Po izvedbi pogajanj je naročnik z "Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 6001-2/2009-6 z dne 8. 7. 2009 sodelujoče ponudnike med drugim seznanil, da je kot najugodnejšo ponudbo v 1. in 2. sklopu izbral ponudbo ponudnika Okrepčevalnica Vrček, Jožica Cafuta, s. p., Soviče 5a, Videm pri Ptuju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 20. 7. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v 1. in 2. sklopu, saj naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker je izbrani ponudnik ponudil izvedbo razpisanih storitev z vozilom, ki nima zadosti sedežev glede na število otrok v 2. sklopu, da je izbrani ponudnik predložil neresnično dokazilo o lastništvu enega izmed avtobusov in da ni predložil potrdila o tem, da nima blokiranega drugega transakcijskega računa.

Naročnik je s sklepom št. 6001-2/2009-7 z dne 3. 8. 2009 zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen, ker vlagatelj "niti zoper obvestilo o izidu niti zoper povabilo na pogajanja ali v fazi pogajanj ni vložil zahtevka za revizijo", saj "je očitno špekuliral, da bo izbran in je zato zahtevek za revizijo vložil šele v fazi, ko je prejel obvestilo o izbiri iz katerega je izhajalo, da ni izbrani ponudnik", "takšnega špekuliranja" pa "ZRPJN ne dovoljuje". Naročnik ugotavlja, da so "navedbe vlagatelja, ki se nanašajo izključno na ponudbo oddano v odprtem postopku prepozne". Naročnik se v nadaljevanju vsebinsko opredeljuje do revizijskih navedb, za katere ugotavlja, da so neutemeljene, in zaključuje, da "je tudi po vsebinski plati potrebno zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrniti".

Državna revizijska komisija je 10. 8. 2009 in 11. 8. 2009 prejela pritožbo z dne 7. 8. 2009, s katero vlagatelj predlaga razveljavitev sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, pri čemer navaja, da ni ravnal špekulativno, saj je "pravno sredstvo vložil zoper odločitev o izbiri in v skladu z določili ZRPJN tudi navedel razloge, zaradi katerih meni, da odločitev ni pravilna in zakonita". Vlagatelj tudi izpostavlja, da je naročnik meritorno odločil o revizijskih navedbah, zato ne bi smel zavreči zahtevka za revizijo. Vlagatelj še navaja, da je naročnik nedopustno dovolil izbranemu ponudniku, da med postopkom revizije dopolni svojo ponudbo.

Na poziv je Državna revizijska komisija 13. 8. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje (tako že npr. v zadevi št. 018-033/2009), da je postopek revizije postopek pravnega varstva; torej z vložitvijo zahtevka za revizijo upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) začne (12. člen ZRPJN; npr. št. 018-269/2007) postopek pravnega varstva zoper kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (gl. 1. člen ZRPJN ter 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v zadevi npr. št. 018-083/2008, iz določb ZRPJN (12. in 13. člen ZRPJN; pa tudi 17. člen ZRPJN, ko se odloča o sklepu, s katerim naročnik ustavi postopek revizije), je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku revizije (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev revizijskega postopka) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev pogoja, izbira ali izločitev ponudbe), saj, kot je bilo že pojasnjeno, zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN), nato pa (po prejemu naročnikove meritorne odločitve âˆ" 16. člen ZRPJN; izjema v primeru "molka naročnika", drugi odstavek 16. člena ZRPJN) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN) (prim. zadeva št. 018-084/2009). Zato Državna revizijska komisija v postopku s pritožbo ne more obravnavati zahtevka za revizijo in navedb, s katerimi vlagatelj izpostavlja njegovo utemeljenost, ne more pa obravnavati niti vlagateljevih navedb, da je naročnik izbranemu ponudniku med postopkom revizije omogočil dopolnjevanje svoje ponudbe. Slednje navedbe namreč pomenijo oporekanje naročnikovemu ravnanju v postopku javnega naročanja (ki se je sicer zgodilo, ko je bil sprožen že postopek revizije), zato je pravno varstvo zoper taka naročnikova ravnanja zagotovljeno pri obravnavi zahtevka za revizijo in sledečega nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil pravočasno.

Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ZRPJN, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila.

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je vlagatelj predložil ponudbo v odprtem postopku in se nato udeležil tudi postopka s pogajanji s predložitvijo ponudbe. Iz dokumentacije nadalje tudi izhaja, da naročnik v odprtem postopku javnega naročila v nobenem sklopu (torej niti v 1. in 2. sklopu) ni oddal, saj je postopek oddaje javnega naročila zaključil z zavrnitvijo vseh ponudb. Naročnik torej po izvedbi odprtega postopka ni izbral najugodnejših ponudb. Te je izbral šele po izvedbi postopka s pogajanji, zato je po naravi stvari mogoče, da je vlagatelj vložil pravno varstvo zoper odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe v 1. in 2. sklopu šele, ko je do izbire najugodnejše ponudbe dejansko tudi prišlo. Tako je desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v 1. in 2. sklopu izbranemu ponudniku lahko za vlagatelja začel teči šele po tem, ko je vlagatelj prejel odločitev, s katero ga je naročnik seznanil, da je javno naročilo v 1. in 2. sklopu oddal izbranemu ponudniku.

Ker je naročnik vlagatelju odločitev, da kot najugodnejšo ponudbo v 1. in 2. sklopu izbere ponudbo izbranega ponudnika (torej "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 6001-2/2009-6 z dne 8. 7. 2009) vročil 10. 7. 2009 (razvidno iz vročilnice), je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil 20. 7. 2009 priporočeno po pošti (kar izhaja iz poštnega žiga in poštne nalepke na ovojnici), upoštevajoč pravilo o pošiljanju priporočene pošte iz drugega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP-UPB3, 45/2008) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, vložen znotraj desetdnevnega roka in torej pravočasno.

Ob taki ugotovitvi obravnava drugih pritožbenih navedb za rešitev pritožbe ni več potrebna.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen, zaradi česar je pritožbi skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 6001-2/2009-7 z dne 3. 8. 2009.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker postopek revizije še ni zaključen, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 14. 8. 2009

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije































Vročiti:
- Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44/a, 2288 Hajdina,
- odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana,
- Okrepčevalnica Vrček, Jožica Cafuta, s. p., Soviče 5a, 2284 Videm pri Ptuju,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.