018-106/2009 niverzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-106/2009-14

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter članov Jožefa Kocuvana in Vide Kostanjevec kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "informatizacija, digitalizacija - dobava, namestitev, dopolnitev in vzdrževanje programske in strojne opreme za delovanje PACS sistema ter implementacija posebne programske in strojne opreme", na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila ponudnik MEDITRADE d.o.o., Središka ulica 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in ponudnik IMAGE & INFORMATION d.o.o., Leskoškova cesta 9e, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 21.7.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja (vloga z dne 4.5.2009) in drugega vlagatelja (vloga z dne 13.5.2009) se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 4.5.2009 se zavrne kot neutemeljen.

3. Primarni revizijski predlog drugega vlagatelja, kot izhaja iz njegovega zahtevka za revizijo z dne 13.5.2009, se zavrne kot neutemeljen.

4. Podrejeni revizijski predlog drugega vlagatelja, kot izhaja iz njegovega zahtevka za revizijo z dne 13.5.2009, se zavrne kot neutemeljen.

5. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena

6. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

7. Prvi vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

8. Drugi vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana, je dne 28.1.2008 sprejelo sklep o začetku oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Z istim sklepom je Ministrstvo za zdravje na podlagi četrtega odstavka 16. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) za izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila pooblastilo Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor. Javno naročilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 5.12.2008 pod številko objave JN10220/2008 in v Uradnem glasilu ES dne 9.12.2008 pod številko 2008/S 239-317861. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 28.1.2009 je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe. Dne 23.4.2009 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. NK-401/09, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo INTEREXPORT d.o.o., Dunajska cesta 139, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo prvega in drugega vlagatelja pa je izločil kot neprimerni.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 4.5.2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je njegova ponudba popolna, medtem ko je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Za trditev, da je njegova ponudba popolna, prvi vlagatelj navaja naslednje argumente:
1. V zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, da vlagatelj ni ponudil neomejenega števila licenc za pregledovanje na kliničnih in operacijskih delovnih postajah in da za radiološke delovne postaje ni ponudil zadostnega števila 3D diagnostičnih licenc, prvi vlagatelj pojasnjuje, da število licenc v razpisni dokumentaciji neposredno ni bilo nikjer zahtevano. V dokumentaciji je bilo omenjeno le neomejeno število uporabnikov, kar pa je bilo ponujeno, zatrjuje prvi vlagatelj. Sistem je dimenzioniran na število preiskav. Naročnik je zahteval le 17 licenc za integrirani govorni vmesnik, kar je prvi vlagatelj v svoji ponudbi tudi ponudil. Ker so vsi ponudniki dimenzionirali sistem glede na zahteve naročnika, bi interpretacija, po kateri bi naročnik naknadno v sicer zaprt sistem dodajal neomejeno število uporabnikov, za naročnika pomenila nelogično ravnanje, saj bi s tem ogrozil performanse sistema, ki za neomejeno število uporabnikov ne more biti dimenzioniran. Prav tako interpretacija, po kateri bi naročnik kupoval neomejeno število licenc (ob sicer znanem številu uporabnikov v sistemu), ne zdrži logične interpretacije oziroma bi bila v nasprotju s temeljnim načelom gospodarne porabe javnih sredstev, saj nima smisla kupovati licenc za neomejeno število uporabnikov, ki v sistem ne bodo vključeni, navaja prvi vlagatelj, in dodaja, da je za vsako delovno postajo, ki jo ponuja v sistemu, zagotovil ustrezne licence. Prvi vlagatelj poudarja, da je v ponudbi ponudil zadostno število licenc (pravic za uporabo) za pregledovanje na kliničnih in operacijskih delovnih postajah, kot tudi za radiološke delovne postaje. Ob tem še ugotavlja, da je tudi izbrani ponudnik ponudil enako število licenc kot prvi vlagatelj, kar pomeni, da je zahtevo naročnika razumel enako, zato bi moral naročnik izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika.
2. Na ugotovitev naročnika, ki je kot razlog neprimernosti ponudbe prvega vlagatelja navedel, da je bil sistem za avtomatsko varnostno shranjevanje (imenovan tudi Tape Library ali s tehnologijo LTO) ponujen šele v drugi fazi, čeprav ga je naročnik zahteval že v prvi fazi, prvi vlagatelj odgovarja, da je sistem za avtomatsko varnostno shranjevanje (Tape Library ali LTO knjižnica) ponudil tako v prvi kot tudi v drugi fazi, saj sistem spada k strežnikom, ki so predvideni za prvo in drugo fazo. Prvi vlagatelj je posamezno LTO knjižnico ponudil tako v prvi kot tudi v drugi fazi. Da je sistem za avtomatsko varnostno shranjevanje ponujen v prvi fazi, izhaja iz predračuna, zatrjuje prvi vlagatelj.
3. Naročnik je kot razlog za izločitev navedel tudi, da je prvi vlagatelj na zahtevo po pojasnilih strukture ponudbene cene pri postavki "vzdrževanje programske in strojne opreme za 5 let" pojasnil, da mu del strukture ponudbene cene ni poznan, na podlagi česar je sklepal, da prvi vlagatelj s ponudbo ni niti seznanjen do te mere, da bi naročniku podal odgovor na zastavljeno vprašanje. Prvi vlagatelj ugotavlja, da so navedbe naročnika v tej točki nerazumljive, saj je v celoti pojasnil strukturo cene na način, kot je to zahteval naročnik. Del te cene je sestavljen iz postavke, ki jo prvi vlagatelj naroča oz. kupuje pri principalu in je zanj cena, ki jo mora za storitve podpore odšteti principalu, fiksna. Posledično je notranja struktura cene principala za prvega vlagatelja neznana in zanj predstavlja najmanjšo enoto strukture cene, kot jo lahko predstavi naročniku. Prvi vlagatelj zato ugotavlja, da je v dodatnem pojasnilu razčlenil cene zahtevanih postavk na najmanjše enote, ki so mu še poznane, ter je s tem v celoti izpolnil zahtevo naročnika. Ne glede na to prvemu vlagatelju ni znano, kako naj bi z očitkom naročnika pod to točko oddal nepopolno ponudbo, saj mu naročnik ni očital neobičajno nizke cene ter ga izločil iz tega naslova, posledično pa zato ni mogoče govoriti o nepopolnosti ponudbe, saj sta bili cena in struktura podani.
Za trditev, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, prvi vlagatelj navaja naslednje argumente:
1. Izbrani ponudnik je v prvi fazi ponudil vso navedeno opremo za ceno 930.000,00 EUR z DDV, v drugi fazi pa je manj opreme ponudil za ceno 2.619.999,60 EUR z DDV. Posledično je njegova ponudba v prvi fazi glede na količino ponujene opreme neobičajno nizka in bi morala pri naročniku vzbuditi dvom o sposobnosti izvedbe posla, zaradi česar bi moral preveriti, ali ponudbena cena izbranega ponudnika v prvi fazi ni neobičajno nizka.
2. Ponudbe ostalih ponudnikov, med njimi tudi izbranega ponudnika, so nesprejemljive, saj bistveno presegajo cene, ki veljajo za istovrstni predmet naročila na trgu. Tudi če bi sprejeli vse tri argumente za nepopolnost ponudbe prvega vlagatelja (pri čemer prvi vlagatelj izrecno navaja, da ugotovitve naročnika zanika), prvi vlagatelj ugotavlja, da ne odtehtajo razlike v dvojni ceni sistema, ki ga je v odločitvi izbral naročnik, zato tudi ne moremo govoriti o spoštovanju temeljnega načela gospodarnosti. Naročnik bi moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nesprejemljivo, saj so ponudbene cene za tovrstni predmet naročila na trgu bistveno nižje.
3. Izbrani ponudnik ni ponudil zadostnega števila kaset, kot je to v točki 7 razpisne dokumentacije zahteval naročnik. Izbrani ponudnik je ponudil samo en komplet kaset, kar je razvidno tudi iz njegovega predračuna, čeprav je naročnik v prvi fazi zahteval najmanj 2 kompleta.
4. Izbrani ponudnik je kot referenco primerljive bolnišnice navedel bolnišnico Helse Vest Hospital na Norveškem. Ko je prvi vlagatelj preveril navedbe te bolnišnice na spletnih straneh, je ugotovil, da omenjena bolnišnica sploh ne uporablja PACS/RIS-a, ki ga izbrani ponudnik ponuja v Bolnišnici Maribor. Ponujen naj bi bil namreč IMPAX 6, referenčna bolnišnica pa ima Impax serije 5, serija 6 pa ni nameščena oz. implementirana. Poleg tega referenca ni primerljiva niti po obsegu, saj bolnišnica opravi letno le približno 200.000 preiskav.
5. Prvi vlagatelj nadalje ugotavlja, da je v naročnikovem sklepu o začetku postopka napisana vrednost zneska, katerega bo prispevalo Ministrstvo za zdravje, in sicer gre za znesek v višini 930.000,00 EUR. Ocenjena vrednost celotnega projekta znaša 6.000.000,00 EUR. Izbrani ponudnik je znesek prve faze spustil na višino 930.000,00 EUR, čeprav je jasno, da v navedeni vrednosti ne more ponuditi niti vse strojne opreme. Prvi vlagatelj sicer na vpogledu cen posameznih elementov prve faze ni mogel videti, ker jih je naročnik na vpogledu prekril, sicer bi lahko oporekal posameznim elementom iz prve faze ponudb. Zato predlaga, da se izvede dokaz, da se posamezne elemente prve faze iz ponudbe izbranega ponudnika primerja s cenami istih elementov drugih ponudnikov v isti fazi ter ugotovi, da navedene cene bistveno odstopajo od cen ostalih ponudnikov in tudi sicer se struktura cen izbranega ponudnika ne ujema s količino in obsegom opreme iz drugih faz.
6. Naročnik je zahteval, da morata biti PACS in RIS sistem od istega proizvajalca. Izbrani ponudnik je ponudil lasten RIS sistem (INTERRIS), ter PACS proizvajalca Agfa. Izbrani ponudnik navaja, da naj bi bil sistem INTERRIS proizvod podjetja AGFA, s čimer naj bi bil izpolnjen pogoj enega proizvajalca PACS/RIS. To dokazuje z izjavo izpostave v Budimpešti, kar je zavajanje naročnika, navaja prvi vlagatelj. Izbrani ponudnik na lastni spletni strani sam navaja, da je InterRis njegov proizvod, to pa naj bi bilo potrjeno tudi v članku o sistemu v SB Izola. Iz zapisanega izhaja, da ni izpolnjen zahtevan pogoj razpisne dokumentacije, saj je sistem RIS sistem drugega avtorja (proizvajalca) kot sistem PACS, navaja prvi vlagatelj.
7. Naročnik je za integracijo prepoznavanja govora zahteval modul TALK STATION, ki ga v ponudbi izbranega ponudnika ni. SpeechMagic v Interrisu ne uporablja MS Word, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, temveč urejevalnik, ki je vgrajen v InterRis. Samostojna aplikacija lahko uporabi MS Word, vendar integracija z InterRis ni narejena. S tem ni izpolnjena ena od bistvenih zahtev razpisne dokumentacije, zatrjuje prvi vlagatelj.
8. CE certifikat, ki ga je priložil izbrani ponudnik, certificira IMPAX RIS verzijo 5.6. V opombah piše, da velja le za ta RIS in da mora biti vsaka sprememba dokumentirana in dovoljena s strani proizvajalca. V priloženi izjavi AGFA Hungary ponudnik navaja, da je InterRIS poslovenjena in prilagojena verzija IMPAX RIS, vendar certifikat o odobritvi spremembe ni priložen.
9. Ponujeni sistem izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve za varno delovanje v točki: "sistem mora delovati tudi ob izpadu katerekoli strežniške komponente", saj so v predračunu navedeni trije strežniki (RIS, PACS, WEB), s čemer ni zagotovljen CLUSTER način delovanja, ki bi šele omogočil varno delovanje katerekoli strežniške komponente.
Na podlagi vsega navedenega prvi vlagatelj predlaga, da se ugotovi, da je njegova ponudba popolna, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in neprimerna, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila ter da se mu povrne stroške, nastale z revizijo.

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila je z vlogo z dne 13.5.2009 zahtevek za revizijo vložil tudi drugi vlagatelj. V zahtevku za revizijo navaja, da sta ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika Auremiana d.o.o. nepopolni, medtem ko je njegova ponudba popolna. Za trditev, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, drugi vlagatelj navaja naslednje argumente:
1. Pod točko 7.3.7 je izbrani ponudnik ponudil samo en komplet kaset, ne pa dva, kakor je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.
2. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora sistem delovati tudi ob izpadu katere koli strežniške opreme, na katero je aplikacija instalirana, zato je zahteval sistem brez posrednika (Brokerja). Ker izbrani ponudnik uporablja broker med Interris in Impax PACS sistemom, ne izpolnjuje te zahteve, navaja drugi vlagatelj.
3. Naročnik je zahteval, da mora sistem omogočati statistiko na treh nivojih, kot živo (integrirano spremljanje učinkovitosti), preko EXCEL logistike (enostavna uporaba) in preko ODBC orodij za statistično obdelavo podatkov (Cognos...). Izbrani ponudnik v svoji ponudbi ne ponuja statistične analize, na nivoju integriranega spremljanja učinkovitosti in preko Excel logistike, zaradi česar njegova ponudba ne ustreza specifikacijam naročnika, zatrjuje drugi vlagatelj.
4. V 11. točki razpisne dokumentacije je bilo zahtevano, da mora imeti omenjena programska oprema certifikat za verzijo prepoznavanja govora za medicino, specialno radiologijo; to pomeni, da ima radiolog možnost diktiranja izvida, le-ta pa se mora avtomatsko izpisovati v RIS-ovem oknu izvida. Drugi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni podal zahtevanega certifikata, in dodaja, da je naročnik ponudbo drugega vlagatelja zavrnil iz istega razloga.
5. Izbrani ponudnik je priložil certifikat za programsko opremo Agfa IMPAX RIS, ne pa tudi za Agfa IMPAX INTERRIS, čeprav je v certifikatu določba, ki preklicuje veljavnost certifikata v primeru sprememb v programski opremi. "Declaration of conformity" z dne 30.9.2008 se namreč nanaša na RIS IMPAX RIS 5.6. General Radiology and associated departments. Drugi vlagatelj navaja, da je iz samega certifikata razvidno, da certifikat ne velja več, če pride do sprememb izdelka, ki niso pisno odobrene s strani AGFA HEALTHCARE. V dokumentu "Declaration" z dne 24.3.2009 (dokument je datiran po izteku roka za oddajo ponudb) pa je navedeno, da je IMPAX INTERRIS izdelek AGFA HEALTHCARE ter da je to v bistvu AGFA IMPAX RIS izdelek, ki pa je bil lokaliziran ter prilagojen slovenskemu trgu in drugim trgom srednje in vzhodne Evrope, torej da gre le za drugačno tržno poimenovanje. Iz povedanega izhaja, navaja drugi vlagatelj, da se "Declaration of conformity" ne more nanašati na ponujeni izdelek, saj certifikat govori o drugem, nespremenjenem izdelku. S prilagoditvijo izdelka slovenskemu trgu pride do posega v izdelek (sistem), kar je sprememba, zaradi katere bi bilo potrebno pridobiti nov certifikat, zatrjuje drugi vlagatelj, in dodaja, da ponujeni izdelek zato sploh nima zahtevanega certifikata.
6. V ponudbi izbranega ponudnika je priložen dokument datiran z 24.03.2009, ki dokazuje, da je programska oprema IMPAX INTERRIS v celoti proizvod družbe AGFA HEALTHCARE BELGIJA. Programska oprema IMPAX INTERRIS je po navedbah v tem dokumentu lokalizirana verzija AGFA IMPAX RIS sistema za slovenski trg in trge vzhodne in centralne Evrope. Programska oprema INTERRIS je produkt podjetja Interexport in se pod tem imenom prodaja na slovenskem trgu že od leta 2003, navaja drugi vlagatelj. Kot je razvidno iz spletne strani, se izbrani ponudnik na svojem razstavnem prostoru predstavlja s svojim kompletnim sistemom digitalne radiologije od digitalizacije preko lastnega RIS sistema - INTERRIS do Agfinega PACS-a IMPAX-a, podprtega z novostjo, ki so jo uvedli na slovenski trg lansko leto, to je s sistemom za prepoznavo slovenskega govora v radiologiji, s sistemom SpeechMagic. Ker je programska oprema INTERRIS produkt izbranega ponudnika, ki se je pod tem imenom prodajal na slovenskem trgu že od leta 2003, to pomeni, navaja drugi vlagatelj, da programska oprema INTERRIS, kot je ponujena v ponudbi izbranega ponudnika, ne obstaja ter da gre s tem v zvezi za zavajajoče informacije s strani izbranega ponudnika. V zvezi z navedbami, da naj bi bil IMPAX INTERRIS le drugo tržno ime za AGFA IMPAX RIS na določenih trgih, pa drugi vlagatelj navaja, da so tovrstne navedbe povsem neprepričljive. Nobenega razloga ni, da bi bilo takšno preimenovanje sploh izvedeno (jezikovno ni nič bližje slovenskemu ali drugim sorodnim jezikom).
7. V točki 2.3.2.4. razpisne dokumentacije je določeno, da je ena izmed glavnih značilnosti, ki jih mora ponujen sistem RIS imeti, tudi enostavna navigacija in prijazen uporabniški vmesnik, kar pomeni, da mora biti uporabniški vmesnik aplikacije narejen tako, da bo uporabnikom skrajšal krivuljo učenja, olajšal delo in s tem posredno vplival na boljši izkoristek delovnega časa. Mora imeti možnosti individualnih prilagoditev zaradi možnosti optimizacije delovnega procesa. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi ponudil sistem IMPAX 6.x, ki ne omogoča samodejne prilagoditve individualnemu uporabniku, kar pomeni, da ne ustreza specifikacijam naročnika, zatrjuje drugi vlagatelj. Samodejno prilagoditev individualnemu uporabniku sicer omogoča drug sistem istega proizvajalca IMPAX ENTERPRISE, ki pa ga izbrani ponudnik ni ponudil.
8. Drugi vlagatelj navaja, da ne more podati natančne trditve o tem, ali izbrana ponudba v skladu z navodilom razpisne dokumentacije (točka 2.2) vsebuje vse cene za vsako posamezno postavko, saj mu vpogled v ta del ponudbe ni bil omogočen. Zato Državni revizijski komisiji predlaga, da to dejstvo preveri in ponudbo izbranega ponudnika izloči, če ugotovi, da te zahteve ne izpolnjuje
Drugi vlagatelj v nadaljevanju navaja razloge, zaradi katerih zatrjuje, da tudi ponudba ponudnika Auremiana d.o.o. ni popolna:
1. Ponudnik Auremiana d.o.o. pri popisu ponujene opreme ni podal cene pri vsaki posamezni postavki (npr. RIS programska oprema, brezprekinitveno napajanje itd.), kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji.
2. Dokumenti, ki naj bi potrjevali reference ponudnika Auremiana d.o.o., so podani v nemškem jeziku, kar je glede na 23. člen ZJN-2 v nasprotju z razpisno dokumentacijo, ki v točki 2.1. določa, da mora biti ponudba izdelana v slovenskem jeziku.
3. Ponudba ponudnika Auremiana d.o.o. ni podpisana s strani zakonitega zastopnika družbe, temveč je podpisana s strani osebe, ki v sodnem registru ni navedena kot zakoniti zastopnik družbe, ponudba pa tudi ne vsebuje ustreznega originalnega pooblastila za to osebo oz. iz same ponudbe celo izhaja, da ta oseba ni odgovorna oseba za podpis pogodbe.
4. Drugi vlagatelj citira točki 2.3.1. in 2.3.2.1 razpisne dokumentacije in navaja, da je ponudnik Auremiana d.o.o. ponudil NetApp FAS 3160 - diskovno polje, ki je razširljivo, kot kratkotrajni-aktivni arhiv, ki ima možnost logičnega deljenja diskovnih kapacitet. Ker razpisna dokumentacija zahteva dva diskovna sistema - produkcija ter arhiv, ponudnik Auremiana d.o.o. pa le-tega ni ponudil ločeno (ponujena rešitev ne ponuja ločenih diskovnih sistemov), ponujena oprema ni skladna s specifikacijami naročnika.
5. Ponudnik Auremiana d.o.o. v svoji ponudbi kot voice recognition sistem sicer omenja "Speech Recon Slovenian", vendar v sami ponudbeni dokumentaciji ni priloženo nobeno potrdilo o tem sistemu, niti o kakršnikoli inštalaciji v Sloveniji, prav tako ni predložen certifikat za ponujeni sistem, kar je bila zahteva razpisne dokumentacije.
Drugi vlagatelj v nadaljevanju navaja, da bi naročnik moral njegovo ponudbo obravnavati kot popolno, in sicer zaradi naslednjih razlogov:
1. Naročnik je ponudbo drugega vlagatelja izločil kot neprimerno, ker naj ne bi imel ustreznega certifikata za sistem za prepoznavo govora v slovenskem jeziku, kot je to zahtevala točka 11 razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj meni, da je takšna odločitev naročnika nepravilna in nezakonita. Iz razpisne dokumentacije namreč izhaja, da je potrebno integrirani govorni vmesnik zagotoviti šele v drugi fazi izvedbe javnega naročila, k čemur se je z izjavo zavezal tudi drugi vlagatelj in to naročniku dne 20.3.2009 tudi pisno pojasnil. Da je potrebno integrirani govorni vmesnik zagotoviti šele v drugi fazi, je razvidno tudi iz dejstva, da bo druga faza izvedena pod pogojem, da bo naročnik zanjo imel zagotovljena sredstva, kar je naročnik v razpisni dokumentaciji tudi izrecno zapisal, navaja drugi vlagatelj, in dodaja, da gre za nejasno določbo razpisne dokumentacije, ki ne more iti v škodo drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj še dodaja, da certifikata za sistem prepoznave govora ni predložil nihče od ponudnikov, kar pomeni, da bi naročnik ob spoštovanju načela enakopravne obravnave ponudnikov moral kot neprimerne zavrniti vse prejete ponudbe.
2. Naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila navaja, da "iz prejetega pojasnila vlagatelja glede strukture ponudbene cene v postavki "vzdrževanja programske in strojne opreme za 5 let" izhaja, da je letni strošek za zahtevano storitev nekajkrat večji od zneska, kot ga je vlagatelj navedel v ponudbi, iz česar izhaja, da vlagatelj ne zagotavlja vzdrževanja po ceni, navedeni v ponudbi". Drugi vlagatelj navaja, da se to te navedbe opredeljuje iz previdnosti, saj iz nje ni jasno razvidno, zakaj jo je naročnik sploh uvrstil v obvestilo o oddaji javnega naročila in kako, če sploh, naj bi vplivala na popolnost njegove ponudbe. Drugi vlagatelj taki navedbi v celoti nasprotuje in vztraja pri ceni vzdrževanja programske in strojne opreme za 5 let, kakor je ponujena v ponudbi (816.457,62 EUR z DDV). Tudi v pisnem pojasnilu z dne 20.3.2009 je drugi vlagatelj naročniku v prilogi 3 predložil tabelo za preveritev ponudbene cene, v kateri je skupna cena petletnega vzdrževanja in podpore obrazložena po posameznih postavkah, pri čemer so cene v prilogi 3 enake cenam v ponudbi. Ker je naročnikova navedba povsem neobrazložena in nejasna do te mere, da je drugi vlagatelj sploh ne more izpodbijati, s čimer mu je kršena ustavna pravica do pravnega sredstva, drugi vlagatelj meni, da ne more vplivati na popolnost njegove ponudbe in da tako njegova ponudba ne more biti zavrnjena iz tega razloga.
Glede na vse navedeno drugi vlagatelj primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, ponoven pregled prejetih ponudb, izločitev ponudbe izbranega ponudnika ter izbiro njegove ponudbe kot najugodnejše. Podrejeno drugi vlagatelj predlaga razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila v celoti. Drugi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 20.5.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Na revizijske navedbe, ki se nanašajo na popolnost ponudbe prvega vlagatelja, naročnik odgovarja z naslednjimi argumenti:
l . V okviru zahtev sistema za arhiviranje in obdelavo volumnov (PACS Volume) â?? pod lastnostmi sistema (stran 23 razpisne dokumentacije) je bila podana jasna zahteva po neomejenem številu istočasnih dostopov uporabnikov. Navedeno zahtevo je naročnik oblikoval na podlagi predhodne raziskave trga, s katero je ugotovil, da je prav taka zahteva za naročnika najbolj gospodarna in smiselna v primerjavi z nakupom posameznih licenc. Bistvo licenc za neomejeno število uporabnikov je v ceni, ki je bistveno nižja ob doseženem pragu števila uporabnikov, in ne v možnosti, da bi dejansko obstajala možnost neskončnega števila uporabnikov, navaja naročnik. Navedba prvega vlagatelja, da neomejeno število (uporabniških) licenc posebej obremenjuje sistem, ne drži. Naročnik je posebej zahteval, da mora ponudnik upoštevati in ponuditi tako dimenzioniran sistem, ki bo omogočal normalno funkcioniranje. število nameščenih licenc v nobenem primeru ne vpliva na delovanje sistema. Sistem je dimenzioniran na dejansko število uporabnikov in opravljenih preiskav, in sicer izračunan s pomočjo specialnih programskih statističnih orodij, razvitih na podlagi dolgoletnih izkušenj vsakega proizvajalca. Naročnik ugotavlja, da prvi vlagatelj v delu ponujenih ustreznih licenc ni sledil zahtevam naročnika in ni ponudil zahtevanega števila licenc, zato je označil njegovo ponudbo kot neprimerno. Navedba prvega vlagatelja, da je tudi izbrani ponudnik ponudil enako število licenc kot prvi vlagatelj, ne drži, še zatrjuje naročnik. Iz specifikacije izbranega ponudnika ter iz priložene dodatno specificirane dokumentacije izhaja, da je ponudil sistem TeraRacon Aquarius z neomejenim številom dostopov.
2. Glede sistema za avtomatsko shranjevanje (Tape Library ali LTO knjižnico) naročnik ugotavlja, da je prvi vlagatelj res ponudil Tape Library (ki pa ni zahtevana LTO knjižnica), ki služi tako imenovanemu "back up" varnemu shranjevanju podatkov, ne pa tudi varnostnemu sistemskemu shranjevanju na dolgoročni arhiv (LTO knjižnica), tako kot je zahteval naročnik že v prvi fazi. Dolgoročni arhiv služi shranjevanju varnostne kopije slikovnega materiala, hkrati pa je sistem, ki omogoča neposreden dostop do slikovnega gradiva v primeru, da se naročnik odloči za krajše obdobje shranjevanja v kratkoročnem arhivu. Naročnik ugotavlja, da s strani prvega vlagatelja ponujeni Tape Library v prvi fazi ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika, saj služi predvsem za varnostno shranjevanje baz, ne pa za varnostno shranjevanje slikovnega gradiva in je zato neprimeren in neustrezen.
3. V zvezi z navedbo prvega vlagatelja, da je naročnik neupravičeno zavrnil njegovo ponudbo, ker naj bi prvi vlagatelj podal pojasnilo, da mu del strukture ponudbene cene ni poznan, naročnik navaja, da od prvega vlagatelja ni pričakoval obrazložitev strukture cene, pač pa konkretno pojasnitev postavke "Vzdrževanje programske in strojne opreme za 5 let", česar prvi vlagatelj ni storil. Iz sporne postavke v ponudbi prvega vlagatelja tako ni razvidno, kaj vse zajema. Ponudniki so namreč morali izpolniti obrazec OBR-6, Vzorec pogodbe za vzdrževanje programske in strojne opreme, v kateri so se v 2. členu zavezali, katere postavke zajema predmet te pogodbe (vzdrževanje programske opreme). Ker prvi vlagatelj ni odgovoril na vprašanja naročnika, s katerim je le-ta želel izvedeti strukturo konkretne postavke (kar je razpisna dokumentacija predvidevala), ga naročnik k ponovnemu pojasnjevanju ni smel pozvati, saj je večkratno pojasnjevanje ponudbe glede istega dejstva po praksi Državne revizijske komisije prepovedano.
Na revizijske navedbe, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, naročnik odgovarja z naslednjimi argumenti:
1. Glede neobičajno nizke cene izbranega ponudnika v prvi fazi naročnik ugotavlja, da ponujena cena za prvo fazo 930.000,00 EUR ni neobičajno nizka. Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod točko 1.3. Način financiranja sam navedel, da ima za izvedbo prve faze v proračunu RS za leti 2008 in 2009 zagotovljenih 930.000,00 EUR. Drugih dejstev in dokazov, da bi bilo mogoče navedbo, ki se nanaša na neobičajno nizko ceno, sploh preizkusiti, pa prvi vlagatelj ne navaja. Tudi sicer naročnik ugotavlja, da je določba 49. člena ZJN-2 namenjena varstvu ponudnika (in ne naročnika), ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" ter jo zato želi zavrniti.
2. Na navedbe prvega vlagatelja o nesprejemljivosti ponudb ostalih ponudnikov naročnik odgovarja, da zgolj zato, ker je prvi vlagatelj ponudil nižjo ceno od ostalih ponudnikov, še ni mogoče govoriti o nesprejemljivosti njihovih ponudb. Naročnik citira definicijo nesprejemljive ponudbe in navaja, da prvi vlagatelj sam ugotavlja, da je ocenjena vrednost celotnega projekta 6.000.000,00 EUR. Pridobljene popolne ponudbe so po mnenju naročnika zelo primerljive z ocenjeno vrednostjo javnega naročila, prav tako tudi ponudba izbranega ponudnika ni višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Cene popolnih ponudb, ki jih je naročnik pridobil, so torej tržne cene, med sabo zelo primerljive, cena izbranega ponudnika pa tudi ni višja od ocenjene vrednosti celotnega javnega naročila.
3. V zvezi z očitki prvega vlagatelja o nezadostnem številu kaset naročnik navaja, da je iz primerjav zahtev naročnika in ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je le-ta ponudil zadostno število kaset v zahtevani fazi. Izbrani ponudnik je pod točko 7.3.7 ponudil še enkrat takšno število kaset z obrazložitvijo, da bo na podlagi lastne presoje in strokovnih izkušenj s takšnim številom kaset opremil vse zahtevane digitalizatorje tipa 2 (4 kom).
4. Glede očitkov o neustreznosti ene izmed referenc izbranega ponudnika naročnik navaja, da je na spletni strani referenčne bolnišnice navedeno, da je v njej zaposlenih 8.500 zaposlenih, UKC Maribor jih ima 2.400, letno odpustijo 76.000 pacientov, UKC Maribor pa 55.000. Iz navedenega sledi, da je bolnišnica primerljiva in sledi zahtevam naročnika. Naročnik tudi navaja, da ni nikjer navedel zahteve, da mora biti verzija programske opreme referenčne ustanove enaka ponujeni. V razpisni dokumentaciji je zahteval poleg navedbe ustanove še leto postavitve sistema in tip BIS, s katerim je povezan, ter vsaj okvirno stopnjo integracije (naročanje, obračun....). Naročnik si je želel s pridobitvijo referenčne ustanove zagotoviti, da ima proizvajalec ustrezne izkušnje pri postavitvi zahtevanega sistema. Naročnik navaja, da se področje informatike hitro spreminja, zato so tudi verzije programske opreme vseskozi v spreminjanju. Implementacije takšnih sistemov so dolgotrajne in ker želi naročnik dobiti najnovejšo verzijo programske opreme, zahteve po enakih verzijah ni izpostavil, navaja naročnik, in dodaja, da je izbrani ponudnik predložil dve referenčni potrdili.
5. Naročnik navaja, da je na navedbo prvega vlagatelja, da izbrani ponudnik za znesek 930.000,00 EUR v prvi fazi ne more ponuditi niti vse strojne opreme, že odgovoril, pri čemer dodaja, da je v točki 2.15 kot merilo, ki bo uporabljeno pri izbiri najugodnejšega ponudnika, določil najnižjo končno ponudbeno vrednost, ki predstavlja seštevek vrednosti prve faze, druge faze in vrednost vzdrževanja programske in strojne opreme za 5 let. Prav tako je bilo že v razpisni dokumentaciji navedeno, da je za izvedbo prve faze v proračunu RS za leti 2008 in 2009 zagotovljenih 930.000,00. EUR. Naveden znesek je predstavljal oceno naročnika, da bo 930.000,00 EUR potrebnih za izvedbo prve faze. Če je prvi vlagatelj menil, da so zagotovljena sredstva za prvo fazo določena prenizko, pa naročnik meni, da bi moral to uveljavljati še pravočasno, meni naročnik.
6. V zvezi z očitki o tem, da PACS in RIS sistem izbranega ponudnika nista od istega proizvajalca, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik tako v ponudbi kot tudi v odgovoru na dodatna pojasnila navedel, da ponuja oba sistema PACS/RIS istega proizvajalca AGFA (IMPAX/IMPAX RIS oz. IMPAX INTERIS). To je razvidno iz vse predložene dokumentacije izbranega ponudnika. Navedbe, ki temeljijo na sklicevanju na spletne strani in članek v reviji Monitor, so napačne, navaja naročnik, saj izbrani ponudnik ponuja popolnoma drugačna produkta, kot ga opisuje in navaja prvi vlagatelj. Naročnik pojasnjuje, da je treba ločiti produkt AGFA IMPAX INTERIS in INTERIS. AGFA IMPAX INTERIS je RIS produkt proizvajalca AGFA Healthcare. AGFA IMPAX je PACS sistem. proizvajalca AGFA Health Care. Produkt INTERIS pa je RIS proizvajalca in izbranega ponudnika, vendar tega izbrani ponudnik ne ponuja. Izbrani ponudnik je priložil tudi prospektni material in dodatno izjavo proizvajalca, iz katere je razvidno, da je AGFA IMPAX INTERIS verzija AGFA IMPAX RIS, ki ga pod tem imenom trži na slovenskem tržišču (prospektni material AGFA IMPAX INTERIS, AGFA IMPAX RIS hrvaška verzija, AGFA IMPAX RIS angleška verzija). Ob pregledu prospektnih in tehničnih podatkov je razvidno, da gre za isti produkt proizvajalca AGFA HealthCare, samo da je preveden, še navaja naročnik.
7. Glede navedb prvega vlagatelja, da izbrani ponudnik ne ponuja zahtevanega modula TALK STATION, naročnik pojasnjuje, da je Talk Station komponenta PACS sistema, ki omogoča diktiranje v AGFA IMPAX. Naročnik zahteva diktiranje oz. zapis, integriran z RIS sistemom, zato je navedba napačna, saj tako iz specifikacije izbranega ponudnika kot tudi iz priloženega prospektnega materiala izhaja, da izbrani ponudnik ponuja ustrezno in zahtevano opremo v okviru AGFA IMPAX INTERIS, navaja naročnik. Speech Magic, programska oprema za prepoznavo govora, je v izbrani ponudbi integrirana v RIS, le-ta pa omogoča zapisovanje izvidov na dva načina: nestrukturiran, tekstovni ali pa v formatu doc, z integriranim MS Word vmesnikom. Sam sistem prepoznave govora deluje enako, vrača prepoznane besede, ki se v različnem vmesniku izpisujejo in v drugem primeru omogočajo vse storitve urejanja, ki jih omogoča MS Word.
8. Na revizijske navedbe prvega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega CE-certifikata, naročnik odgovarja, da poslovenjenje programske opreme AGFA IMPAX RIS v AGFA IMPAX INTERIS ne predstavlja posega v arhitekturo in koncept programske opreme, zato za ta del ni potrebno dodatno certificiranje produkta. Produkt je zasnovan večjezikovno za več kot 10 jezikovnih področij. S preprostim izborom jezikovne verzije ob zagonu programa si izberemo želeno. Pri lokalizaciji pa se vnesejo v prosta polja samo lokalizirani šifranti, ki nimajo sistemskih lastnosti. To s posebno izjavo potrjuje tudi proizvajalec.
9. V zvezi z navedbami prvega vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik ni zagotovil delovanja sistema ob izpadu katerekoli komponente, naročnik navaja, da je iz specifikacije naročnika, kot tudi iz priloženega prospektnega materiala, razvidno, da je kot osnova za namestitev aplikacijskih strežnikov ponujena oprema, ki zagotavlja visoko razpoložljivost: strežniške rezine IBM-Blade HS21, na katerih je nameščen operacijski sistem za virtualizacijo VMware Infrastructure Enterprise. VMware Infrastructure Enterprise v kombinaciji z VMware Virtual Centrom zagotavlja visoko razpoložljivost in delovanje tudi ob izpadu posamezne strežniške rezine IBM Blade HS21. S ponujeno rešitvijo izbrani ponudnik zagotavlja visoko razpoložljivost celo v primeru izpada dveh strežniških rezin in ne le ene, zaključuje naročnik.

Naročnik je s sklepom z dne 29.5.2009 kot neutemeljenega zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Naročnik najprej odgovarja na navedbe, ki se nanašajo na popolnost ponudbe drugega vlagatelja:
1. Glede spornega certifikata za sistem za prepoznavo govora v slovenskem jeziku naročnik ugotavlja, da je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe navedel, da mora ponudnik oddati ponudbo v celoti, t j. skupaj za prvo in drugo fazo. Prav tako je naročnik v obrazcu OBR-4 Predračun v opombi izrecno navedel, da mora ponudnik podati natančen popis vse ponujene opreme in storitev, ločeno za prvo in drugo fazo. Iz točke 1.3. (str. 2) je razvidno, da bo naročnik za drugo fazo sklenil pogodbo pod odložnim pogojem, ki bo začela veljati, ko in če bodo sredstva zagotovljena, navedeno pa izhaja tudi iz vzorca pogodbe. Iz razpisne dokumentacije je torej jasno izhajalo, navaja naročnik, da je zahteve iz razpisne dokumentacije potrebno izpolnjevati v času oddaje ponudbe. V 11. poglavju Specifikacije zahtev pooblaščenega naročnika je naročnik zahteval integriran govorni vmesnik â?? programski paket za prepoznavo govora v slovenskem jeziku s področja radiologije. Pri tem je naročnik posebej zahteval, da ima navedena programska oprema certifikat za verzijo prepoznavanja govora za medicino, specialno radiologijo, kar pomeni, da ima radiolog možnost diktiranja izvida, le-ta pa se mora avtomatsko izpisovati v RIS-ovem oknu izvida. Ker iz ponudbe drugega vlagatelja ni bilo razvidno izpolnjevanje te zahteve, je naročnik drugega vlagatelja pozval na pojasnitev in dopolnitev njegove ponudbe (med drugim) tudi v delu, ki se nanaša na ponujeni sistem za slovensko prepoznavo govora. Naročnik je drugega vlagatelja pozval, naj navede proizvajalca, tip sistema in predloži prospektni material. Drugi vlagatelj je pojasnil, da je sistem za prepoznavo govora tipa "on line mode speech recognition sistem". Drugi vlagatelj je navedel, da je v začetku leta začel s sodelovanjem z italijanskim podjetjem Gruppo Soluzioni Technologiche glede sistema za prepoznavo govora, po skupnih načrtih pa naj bi sistem dokončali v 8 mesecih. Ponudnik v svoji ponudbi ni podal zahtevanega certifikata, zato pogoja iz 11. poglavja Specifikacije zahtev pooblaščenega naročnika ne izpolnjuje, navaja naročnik in dodaja, da je drugi vlagatelj druge zahteve razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na drugo fazo, pravilno razumel in tudi predložil potrebna dokazila za izpolnjevanje pogojev iz druge faze že v času oddaje ponudbe. V zvezi z navedbo, da spornega certifikata ni predložil nihče od ponudnikov, naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil zahtevan certifikat proizvajalca programske opreme Nuance CommunicatiOns Austria GmbH (nekdanji Philips Speech Recognition Systems), s katerim v celoti izpolnjuje zahteve naročnika. Dejstvo, da izbrani ponudnik ponuja ustrezno in zahtevano programsko opremo, je razvidno tudi iz priloženega prospektnega materiala izbranega ponudnika (Podatkovni listi SpeechMagic, Upravljanje zdravstvene dokumentacije, Nasveti za uporabo naprave SpeechMagic), ki je tudi nosilec licenčnih pravic za omenjeni produkt.
2. V zvezi z navedbo drugega vlagatelja, s katero nasprotuje ugotovitvam naročnika v obvestilu o oddaji javnega naročila glede ponudbene cene postavke "vzdrževanje programske in strojne opreme za 5 let", naročnik ugotavlja, da je drugi vlagatelj na poziv, naj razčleni in prikaže elemente ponudbene cene za to postavko, naročniku posredoval tabelo za preveritev ponudbene cene, iz katere izhaja, da je letni strošek za zahtevano storitev nekajkrat večji od zneska, kot ga je drugi vlagatelj navedel v ponudbi. Iz navedenega je razvidno, navaja naročnik, da drugi vlagatelj ne zagotavlja vzdrževanja po ceni, navedeni v ponudbi. Naročnik pojasnjuje, da je v postopku oddaje javnega naročila dolžan varovati ceno, za katero je bila ponudba oddana, prepoved spremembe cene pa je izrecno določena v drugem odstavku 78. člena ZJN-2.
Naročnik v nadaljevanju iz previdnosti odgovarja še na navedbe drugega vlagatelja, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika:
1. Navedba, da je izbrani ponudnik ponudil samo en komplet kaset, ne pa dva, je neutemeljena, saj je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je ta ponudil zadostno in ustrezno število kaset v zahtevani fazi. Izbrani ponudnik je pod točko 7.3.7 ponudil še enkrat tolikšno število kaset, kot je bilo zahtevano, z obrazložitvijo, da bo na podlagi lastne presoje in strokovnih izkušenj s takšnim številom kaset opremil vse zahtevane digitalizatorje tipa 2.
2. Glede navedbe, da je naročnik zahteval sistem brez posrednika, izbrani ponudnik pa uporablja broker med Interris in Impax PACS sistemom, naročnik ugotavlja, da je iz specifikacije ponudbe izbranega ponudnika, kot tudi iz priloženega prospektnega materiala, razvidno, da je kot osnova za namestitev aplikacijskih strežnikov ponujena oprema, ki zagotavlja visoko razpoložljivost strežniške rezine IBM Blade HS21, na katerih je nameščen operacijski sistem za virtualizacijo VMware Infrastructure Enterprise. VMware Infrastructure Enterprise v kombinaciji z VMware Virtual Centrom zagotavlja visoko razpoložljivost in delovanje tudi ob izpadu posamezne strežniške rezine IBM Blade HS21. S ponujeno rešitvijo izbrani ponudnik zagotavlja visoko razpoložljivost celo v primeru izpada dveh strežniških rezin in ne le ene, zatrjuje naročnik, in dodaja, da je navedba drugega vlagatelja neutemeljena tudi v delu, ko navaja iz spletne strani AGFA, da izbrani ponudnik ponuja sistem z brokerjem. Drugi vlagatelj napačno navaja Impax RIS Gateway sistem, ki se uporablja za združevanje oziroma prenos tekstovnih podatkov v sistemih IMPAX in RIS pri starejših verzijah programske opreme, nikakor pa ne v ponujeni verziji sistema izbranega ponudnika. Povezava med PACS AGFA IMPAX in AGFA IMPAX RIS poteka po protokolih v okviru servisa Connectivity managerja znotraj istega sistema, ki je zaradi izboljšanih performans zaganjan na ločenem strežniku in kot tak ne predstavlja posrednika (brokerja). Tak način v celoti ustreza zahtevam, še navaja naročnik.
3. Drugi vlagatelj tudi navaja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ne ponuja statistične analize na nivoju integriranega spreminjanja učinkovitosti in preko Excel logistike. Naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil rešitev AGFA IMPAX RIS oz. AGFA IMPAX INTERIS, ki omogoča v svojem statističnem modulu tako sprotno obdelavo podatkov kot tudi izvoz podatkov v Excelove tabele ali ostale formate, s čimer je zadostil zahtevam naročnika. Izbrani ponudnik ponuja statistični modul kot tudi modul materialnega poslovanja, prav tako ponuja poročilne funkcije s fleksibilnimi izvoznimi možnostmi. Vgrajena so orodja, ki omogočajo razširjene poizvedbene in poročilne funkcije s fleksibilnimi izvoznimi možnostmi.
4. Pri navedbi drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni podal certifikata za verzijo prepoznavanja govora za medicino in specialno radiologijo, se naročnik sklicuje na odgovor, ki ga je podal zgoraj.
5. V zvezi s certifikatom za programsko opremo AGFA IMPAX INTERRIS, za katerega drugi vlagatelj zatrjuje, da bi moral biti zaradi prilagoditve izdelka AGFA IMPAX RIS slovenskemu trgu nov, naročnik ugotavlja, da poslovenjenje programske opreme AGFA IMPAX RIS v AGFA IMPAX INTERIS ne predstavlja posega v arhitekturo in koncept programske opreme, zato za ta del ni potrebno dodatno certificiranje produkta. Produkt je zasnovan večjezikovno za več kot 10 jezikovnih področij, izbiranje je preprosto, pri lokalizaciji pa se vnesejo v prošta polja samo lokalizirani šifranti, ki nimajo sistemskih lastnosti. To potrjuje tudi proizvajalec s posebno izjavo.
6. Glede navedbe drugega vlagatelja, da je programska oprema INTERRIS produkt izbranega ponudnika in ne produkt družbe AGFA HEALTHCARE BELGIJA oz. lokalizirana verzija AGFA IMPAX RIS sistema za slovenski trg in trge vzhodne in centralne Evrope, naročnik ugotavlja, da izbrani ponudnik tako v ponudbi kot tudi v odgovoru na dodatna pojasnila navaja, da ponuja oba sistema PACS/RIS istega proizvajalca AGFA (AGFA/IMPAX in AGFA/IMPAX RIS oz. AGFA/IMPAX INTERIS). To je razvidno iz vse predložene dokumentacije izbranega ponudnika. Navedbe drugega vlagatelja, ki se sklicuje na spletne strani, so napačne, saj izbrani ponudnik ponuja popolnoma drugačna produkt, kot ga opisuje drugi vlagatelj, navaja naročnik, in pojasnjuje, da je treba ločiti produkt AGFA IMPAX INTERIS in INTERIS. AGFA IMPAX INTERIS je RIS produkt proizvajalca AGFA Healthcare. AGFA IMPAX je PACS sistem proizvajalca AGFA Health Care. Produkt INTERIS pa je RIS proizvajalca in izbranega ponudnika, tega pa izbrani ponudnik ne ponuja.
7. V zvezi z navedbami drugega vlagatelja, da je izbrani ponudnik ponudil sistem IMPAX 6x, ki ne omogoča samodejne prilagoditve individualnemu uporabniku, naročnik navaja, da so zahteve iz točke 2.3.2.4. razpisne dokumentacije opredeljene za RIS sistem, kjer izbrani ponudnik ponuja AGFA IMPAX RIS ENTERPRISE in s tem v celoti ustreza zahtevam. Očitek drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik pri poglavju 2.3.2.4 Strežniški modul za RIS ponuja AGFA IMPAX 6.x, je napačen, saj omenjena programska oprema ne sodi v zahteve 2.3.2.4 strežniški modul RIS, ampak pod 2.3.2.2 PACS sistem, kjer jo je izbrani ponudnik tudi pravilno ponudil. AGFA IMPAX 6.x in AGFA IMPAX ENTEPRISE so namreč produkti, ki sodijo pod zahteve, postavljene za PACS sistem, in ne pod RIS sistem. Naročnik dodaja, da je izbrani ponudnik ponudil IMPAX Enterprisse celotni sistem, ki vsebuje Impax 6.x klienta za delo uporabnika na različnih delovnih postajah. IMPAX Enterprisse pa v celoti izpolnjuje zahteve po samodejni prilagoditvi uporabniku. Gre za programsko verzijo, ki vključuje vse module, saj gre za tako imenovano polno verzijo brez omejitev.
8. Glede navedbe drugega vlagatelja, naj naročnik oz. Državna revizijska komisija preverita, ali izbrana ponudba v skladu z navodilom razpisne dokumentacije vsebuje vse cene za vsako posamezno postavko, naročnik potrjuje, da ponudba izbranega ponudnika vsebuje vse cene za vsako posamezno postavko, zaključuje naročnik.

Prvi vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 27.5.2009 obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Prvi vlagatelj v vlogi odgovarja na posamezne naročnikove navedbe iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Drugi vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 5.6.2009 obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Drugi vlagatelj v vlogi odgovarja na posamezne naročnikove navedbe iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po prejemu obvestil, da bosta nadaljevala revizijski postopek (vlogi z dne 27.5.2009 in 5.6.2009), je naročnik z dopisi z dne 1.6.2009 in 9.6.2009 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja skupaj z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je naročnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom z dne 16.6.2009 pozvala, naj ji odgovori na vprašanja in posreduje dodatna pojasnila. Zahtevane odgovore in pojasnila je Državna revizijska komisija prejela dne 1.7.2009 ter jih posredovala prvemu in drugemu vlagatelju. Drugi vlagatelj je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 8.7.2009 posredoval dokument "Izjasnitev", v katerem odgovarja na nekatera naročnikova pojasnila in odgovore.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika, njihovih pojasnil in odgovorov je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja neutemeljena, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila vsebinsko delno podobna revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika, zato je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve oba postopka združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja. Najprej je treba razrešiti spor glede popolnosti ponudbe prvega vlagatelja, saj mora ponudnik za to, da bi se mu priznal pravni interes za izpodbijanje popolnosti ponudb konkurenčnih ponudnikov, v primeru, ko naročnik njegovo ponudbo izloči kot nepopolno, najprej izkazati, da je njegova ponudba popolna v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Kot je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 23.4.2009, je naročnik ponudbo prvega vlagatelja (med drugim) izločil kot neprimerno zaradi neizpolnjevanja dveh tehničnih zahtev, in sicer zato, ker naj prvi vlagatelj ne bi ponujal neomejenega števila licenc za pregledovanje na kliničnih in delovnih postajah, ter zato, ker naj bi sistem za avtomatsko varnostno shranjevanje (Tape Library) ponudil šele v drugi fazi.

Zgoraj opisano ravnanje naročnika, ko je ponudbo prvega vlagatelja izločil kot neprimerno zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev, je treba presojati z vidika 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Če je ponudba neprimerna, je hkrati tudi nepopolna (v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna), nepopolne ponudbe pa je naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 dolžan zavrniti in jih izločiti iz postopka. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti, pri čemer mora popolna ponudba med drugim izpolnjevati tudi vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila v skladu s 37. členom ZJN-2. Kadar torej naročnik ugotovi, da je ponudba zaradi neizpolnjevanja določene tehnične zahteve neprimerna, je tako ponudbo upravičen in dolžan izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, in sicer ne glede na njeno morebitno ekonomsko ugodnost. Da bo ponudba, ki ne bo izpolnjevala vseh tehničnih zahtev, izločena, je naročnik tudi izrecno zapisal v razpisni dokumentaciji, in sicer v členu 2.2. Popolnost ponudbe: "Pooblaščeni naročnik bo kot nepopolno zavrnil tudi tisto ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem tehničnim zahtevam in ki ne bo zagotavljala funkcionalnosti celotnega sistema. Tehnične zahteve so opredeljene v Specifikaciji zahtev pooblaščenega naročnika te razpisne dokumentacije." Podobno je določil tudi v členu 2.12 Obvezni pogoji, kjer je zapisal, da mora ponudnik v času oddaje ponudbe izpolnjevati pogoje, določene v tem členu, da lahko sodeluje v postopku, ter da bo sposobnost ponudnikov ugotavljal tudi na osnovi tega, ali ponuja blago in storitve, ki ustrezajo tehničnim in kakovostnim zahtevam, ki so opredeljene v Specifikaciji zahtev pooblaščenega naročnika (10. točka člena 2.12 Obvezni pogoji).

Tehnična zahteva glede neomejenega števila dostopov je bila določena v 8. točki poglavja C) Specifikacija zahtev pooblaščenega naročnika, v kateri je naročnik določil tehnične zahteve za sistem za arhiviranje in obdelavo volumnov (PACS VOLUME). Na strani 23 je naročnik določil, da mora ponudnik zagotoviti neomejeno število istočasnih dostopov uporabnikov, pri čemer lahko omejitev predstavlja samo strojna zmogljivost sistema. Kot pojasnjuje naročnik v dokumentu "Odgovor za zahtevo za dodatna pojasnila" z dne 30.6.2009, je v poglavju C) Specifikacija zahtev pooblaščenega naročnika pri sistemu za arhiviranje in obdelavo volumnov postavil zahtevo, da se do centralnega sistema dostopa s standardnega PC računalnika, v točki 2.3.2.2 poglavja C) Specifikacija zahtev pooblaščenega naročnika pa je postavil minimalne zahteve za obdelave v okviru MIP in MPR, ki naj bi se uporabljale na vseh diagnostičnih postajah in kliničnih postajah. Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je torej razvidno, da je naročnik zahteval postavitev takšnega sistema za arhiviranje in obdelavo volumnov, ki se nahaja na centralnem strežniku, do katerega je mogoče dostopati s posameznih osebnih računalnikov, pri čemer je izrecno zahteval, da mora biti število istočasnih dostopov neomejeno in pogojeno le s strojnimi zmogljivostmi sistema.

Kot je razvidno iz ponudbe prvega ponudnika oz. njene dopolnitve z dne 23.3.2009, je prvi vlagatelj v ponudbi in njeni dopolnitvi navedel, da ponuja:

- 15 VE licenc za klinične delovne postaje,
- 10 VR licenc za radiologe specialiste z 2D diagnostičnim orodjem,
- 8 VR licenc za radiologe specialiste s 3D diagnostičnim orodjem,
- 4 VC licence za virtualno kolonoskopijo,
- 4 VT licence za virtualno karidiologijo.

Kot je razvidno iz pojasnila naročnika z dne 30.6.2009, naročnik na podlagi zgoraj naštetih licenc ugotavlja, da je prvi vlagatelj s ponudbo omejenega števila licenc omejil število istočasnih dostopov uporabnikov. Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da naročnik ni postavil nobenih omejitev glede števila licenc, temveč le glede neomejenega števila uporabnikov, kar naj bi prvi vlagatelj ponudil. Tem navedbam prvega vlagatelja ni mogoče slediti. Naročnik je namreč na strani 23 poglavja C) Specifikacija zahtev pooblaščenega naročnika zahteval neomejeno število istočasnih dostopov uporabnikov, to zahtevo pa gre nedvomno razumeti na način, da mora biti sistem postavljen tako, da mora do diagnostičnega orodja istočasno dostopati neomejeno število uporabnikov - radiologov. Naročnik je torej zahteval tak sistem, da bo lahko z različnim diagnostičnim orodjem istočasno delalo neomejeno število uporabnikov - radiologov oz. da ne bo prihajalo do situacij, ko se bo v sistem lahko prijavilo le omejeno število uporabnikov in bo posameznim uporabnikom zaradi prekoračenega števila dostopov (licenc) onemogočeno delo z diagnostičnim orodjem. Državna revizijska komisija sledi naročniku, ki navaja, da sistem licenc, kot ga ponuja prvi vlagatelj, pomeni omejevanje števila istočasnih dostopov. Dejstvo, da je prvi vlagatelj ponudil omejeno število licenc za delo z diagnostičnimi orodji, pomeni prav omejevanje istočasnega dostopa, saj lahko s posameznim diagnostičnim orodjem istočasno dela le toliko uporabnikov, kolikor je zanj licenc. S strani prvega vlagatelja ponujenih 8 VR licenc za radiologe specialiste s 3D diagnostičnim orodjem tako npr. pomeni, da bo lahko to diagnostično orodje istočasno uporabljalo le 8 radiologov, kar pa je v nasprotju z zgoraj citiranim določilom razpisne dokumentacije. Po mnenju Državne revizijske komisije tudi ni mogoče slediti prvemu vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo navaja, da je zahteva po neomejenem istočasnem dostopu uporabnikov v zaprtem sistemu nelogična, saj naj bi bilo s tem ogroženo delovanje samega sistema. Naročnik je namreč izrecno določil, da omejitev predstavljajo strojne zmogljivosti sistema - to pomeni, da so bili ponudniki dolžni sistem prilagoditi glede na strojne zmogljivosti ponujene opreme na način, da bo ta delovala optimalno. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da prvi vlagatelj s tem, ko je ponudil omejeno število licenc za delo z diagnostičnim orodjem, ni izpolnil tehnične zahteve iz poglavja C) Specifikacija zahtev pooblaščenega naročnika, zato njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot primerne v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

V zvezi z navedbami prvega vlagatelja, da je tudi izbrani ponudnik ponudil enako število licenc, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil sistem TeraRecon Aquarius. Kot je razvidno iz njegove ponudbe (prospekt TeraRecon Aquarius) in pojasnil naročnika z dne 30.6.2009, je sistem TeraRecon Aquarius zasnovan tako, da omogoča neomejeno število istočasnih dostopov uporabnikov, omejitve predstavljajo le strojne zmogljivosti sistema. V podrobnem opisu te funkcionalnosti je v prospektu TeraRecon Aquarius v ponudbi izbranega ponudnika še navedeno, da omejitev ne temelji na številu uporabnikov, pač pa na zmogljivosti spomina. V sistem se lahko poveže veliko število uporabnikov, ki je odvisno od zmogljivosti strežnika. Iz navedenega je razvidno, da izbrani ponudnik izpolnjuje tehnično zahtevo glede neomejenega števila istočasnih dostopov uporabnikov, določeno na strani 23 poglavja C) Specifikacija zahtev pooblaščenega naročnika, zato navedbam prvega vlagatelja v tem delu ni mogoče slediti.

Naročnik je ponudbo prvega vlagatelja izločil tudi zato, ker naj bi le-ta sistem za avtomatsko varnostno shranjevanje (Tape Library) ponudil šele v drugi fazi. Zahteve glede sistema za avtomatsko varnostno shranjevanje so bile določene na strani 8 in 9 v točki 2.3.2.1 poglavja C) Specifikacija zahtev pooblaščenega naročnika kot element PACS/RIS sistema, ki je bil (kot je razvidno iz tabele na strani 1 poglavja C) Specifikacija zahtev pooblaščenega naročnika) zahtevan že v prvi fazi izvedbe predmetnega javnega naročila. Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je sitem za avtomatsko varnostno shranjevanje ponudil tako v prvi kot v drugi fazi, kar naj bi bilo razvidno iz njegovega predračuna.

Po vpogledu v predračun prvega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta razdeljen na dva dela, in sicer na prvo in drugo fazo. Iz pregleda posameznih postavk za prvo fazo je razvidno, da se nobena izmed postavk ne nanaša na sistem za avtomatsko varnostno shranjevanje (Tape Library), kot je bil zahtevan na strani 8 in 9 v točki 2.3.2.1 poglavja C) Specifikacija zahtev pooblaščenega naročnika že za prvo fazo predmetnega naročila. Sistem za avtomatsko varnostno shranjevanje je bil, kot je razvidno iz predračuna, na katerega se sklicuje prvi vlagatelj, dejansko ponujen šele v drugi fazi, in sicer pod zaporedno številko 4 (SUN Storagetek SL500). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da prvi vlagatelj s tem, ko sistema za avtomatsko varnostno shranjevanje ni ponudil v prvi fazi, ni izpolnil tehnične zahteve iz točke 2.3.2.1 poglavja C) Specifikacija zahtev pooblaščenega naročnika, zato njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot primerne v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvemu vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo izločil kot neprimerno, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudba prvega vlagatelja ni popolna, saj ne izpolnjuje tehničnih zahtev glede neomejenega števila istočasnih dostopov ter sistema za avtomatsko varnostno shranjevanje, prvi vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne glede na morebitno utemeljenost ostalih revizijskih navedb nima več nobenih možnosti, da bi pridobil predmetno javno naročilo, zato mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na (ne)utemeljenost izločitve njegove ponudbe, ne more nastati škoda. Odločitev o morebitnih drugih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne) popolnosti ponudbe prvega vlagatelja in izbranega ponudnika ne bi mogla več vplivati ali spremeniti položaja prvega vlagatelja v tem postopku oddaje javnega naročila, zaradi česar Državna revizijska komisija ostalih revizijskih navedb ni vsebinsko obravnavala, saj prvemu vlagatelju v preostalem delu zahtevka za revizijo ni mogoče več priznati pravnega interesa za vodenje postopka revizije.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Uvodoma je obravnavala tiste njegove revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevanje popolnosti njegove ponudbe. Kot je bilo zgoraj že zapisano, mora namreč ponudnik za to, da bi se mu priznal pravni interes za izpodbijanje popolnosti ponudb konkurenčnih ponudnikov, v primeru, ko naročnik njegovo ponudbo izloči kot nepopolno, najprej izkazati, da je njegova ponudba popolna v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Če zaradi (s strani naročnika) ugotovljenih pomanjkljivosti ponudbe vlagatelja ni mogoče obravnavati kot popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti. To pomeni, da ponudnik (celo v primeru, če se njegove navedbe glede ostalih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkažejo za utemeljene) v tem primeru dejansko nima možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na (ne)utemeljenost izločitve njegove ponudbe, ne more nastati škoda.

Kot je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 23.4.2009, je naročnik ponudbo drugega vlagatelja izločil kot neprimerno zato, ker naj le-ta ne bi zagotavljal sistema za prepoznavo govora v slovenskem jeziku s področja radiologije. Drugi vlagatelj v zvezi s tem navaja, da je treba v skladu z določbami razpisne dokumentacije integrirani govorni vmesnik zagotoviti šele v drugi fazi izvedbe javnega naročila, k čemur se je on zavezal in je to naročniku dne 20.3.2009 tudi pisno pojasnil.

Naročnik je zahteve glede integriranega govornega vmesnika določil v poglavju C razpisne dokumentacije (Specifikacija zahtev naročnika). V 11. točki poglavja C (Integrirani govorni vmesnik - druga faza) je naročnik določil:

"Ponudnik mora zagotoviti 17 delovnih mest (licenc) programskega paketa za avtomatsko prepoznavo govora v slovenskem jeziku s področja radiologije (8 hkrati - Online, 9 na elektronski diktafon - Offline).

Omenjena programska oprema mora imeti certifikat za verzijo prepoznavanja govora za medicino, specialno radiologijo; to pomeni, da ima radiolog možnost diktiranja izvida, le-ta pa se mora avtomatsko izpisovati v RIS-ovem oknu izvida.

Priklic aplikacije mora biti popolnoma integriran v aplikacijo delovne postaje (brez priklica novega okna), za zapis mora uporabljati MS Word."

Iz zgoraj citirane določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval sistem s takšno programsko opremo, ki omogoča avtomatsko prepoznavo govora v slovenskem jeziku na način, da se tisto, kar radiolog diktira, avtomatsko zapiše v okno izvida. Glede vprašanja, v kateri fazi je bilo treba ponuditi sistem za avtomatsko prepoznavo govora, gre slediti drugemu vlagatelju, ki navaja, da je naročnik ta sistem zahteval šele v drugi fazi. To je razvidno že iz samega naslova 11. točke poglavja C razpisne dokumentacije, kjer je izrecno navedeno, da se nanaša na drugo fazo. Vendar pa je treba razlikovati med vprašanjem, v katerem trenutku mora biti dobavljena zahtevana oprema, ter vprašanjem, v katerem trenutku morajo biti izpolnjeni pogoji v zvezi z njo. Prvo vprašanje se namreč nanaša na izvedbo same pogodbe oz. na posamezne pogodbene faze, katerih zaporedje je naročnik določil glede na zagotovljena proračunska sredstva. Drugo vprašanje pa se nanaša na vprašanje, ali ima ponujena oprema, ne glede na to, kdaj oz. ali sploh bo dobavljena, takšne tehnične lastnosti, kot so zahtevane v razpisni dokumentaciji.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik naročilo razdelil na dve fazi. Kot je razvidno iz točke 1.3 razpisne dokumentacije, je izvedba prve faze predvidena v letu 2009, v katerem ima naročnik že zagotovljena proračunska sredstva za del naročila. Ker za izvedbo druge faze sredstva še niso zagotovljena, bo naročnik za drugo fazo sklenil pogodbo pod odložnim pogojem - pogodba bo v delu, v katerem sredstva niso zagotovljena, začela veljati šele, ko in če bodo sredstva zagotovljena. V točki 1.4 razpisne dokumentacije je naročnik določil, katere dele predmeta javnega naročila obsega prva faza in katere dele obsega druga faza, pri čemer je izrecno navedel, da mora ponudnik podati ponudbo v celoti, t.j. skupaj za prvo in drugo fazo. Zahtevo, da mora ponudnik podati ponudbo v celoti, t.j. skupaj za prvo in drugo fazo ter vzdrževanjem programske in strojne opreme za obdobje petih let, je naročnik ponovil v točki 2.2 razpisne dokumentacije, kjer je še izrecno določil, da bo kot nepopolno zavrnil ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem tehničnim zahtevam in ki ne bo zagotavljala funkcionalnosti celotnega sistema. V členu 2.12 Obvezni pogoji pa je naročnik izrecno zapisal, da mora ponudnik "v času oddaje ponudbe" izpolnjevati pogoje, določene v tem členu, da lahko sodeluje v postopku, ter da bo sposobnost ponudnikov ugotavljal tudi na osnovi tega, ali ponuja blago in storitve, ki ustrezajo tehničnim in kakovostnim zahtevam, ki so opredeljene v Specifikaciji zahtev pooblaščenega naročnika (10. točka točke 2.12 Obvezni pogoji).

Iz razpisne dokumentacije je torej jasno razvidno, da je naročnik predvidel dve fazi izvedbe naročila, pri čemer je izvedba ene izmed njih odvisna od zagotovljenih proračunskih sredstev, vendar je hkrati ponudnike zavezal, da že v ponudbi ponudijo opremo za obe fazi z vsemi zahtevanimi funkcionalnostmi in da morajo vse pogoje, torej tudi tiste, ki se nanašajo na tehnično funkcionalnost ponujene opreme, izpolniti v času oddaje ponudbe. Nikjer v razpisni dokumentaciji naročnik ni dopustil, da lahko ponudnik posamezne funkcionalnosti ponujene opreme zagotovi šele naknadno, po preteku roka za predložitev ponudb. Zato tudi, zlasti upoštevajoč izrecno in jasno določbo zgoraj citirane točke 2.12 Obvezni pogoji, ni mogoče slediti drugemu vlagatelju, ki navaja, da je bila razpisna dokumentacija v tem delu nejasna.

Navedeno pomeni, da so bili ponudniki že v ponudbi dolžni izkazati, da ima oprema, ki jo ponujajo in ki jo bodo dobavili v prvi in (pogojno) v drugi fazi, točno takšne tehnične lastnosti, kot so določene v razpisni dokumentaciji. Z drugimi besedami: medtem ko obveznost dobaviti ponujeno opremo, ki se nanaša na izvedbo druge faze, nastane šele, ko in če se bo izpolnil odložni pogoj iz razpisne dokumentacije (zagotovljena proračunska sredstva), pa mora ponudnik izkazati, da pogoje, povezane s to opremo, izpolnjuje že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb oz. da oprema, ki bo dobavljena, če se bo izpolnil odložni pogoj, že izpolnjuje tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije v trenutku poteka roka za predložitev ponudb. Tudi sicer je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevi številka 018-245/2007), da mora biti najkasneje do roka za ustrezno dopolnitev ponudbe izkazano, da je ponudnik do roka za predložitev ponudb izpolnil zahtevo iz razpisne dokumentacije. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb (73. člen ZJN-2) popolnoma brezpredmetna. Dopustiti možnost, ne da bi za to obstajala izrecna podlaga v razpisni dokumentaciji, da lahko ponudnik ponudi opremo, ki jo šele razvija in ki v trenutku poteka roka za predložitev ponudb še ne izpolnjuje vseh zahtevanih funkcionalnosti, bi vzpostavilo možnost, da naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbere nekoga, za katerega ni gotovo, ali bo predmet javnega naročila sploh sposoben izvesti na način, kot je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji.

Kot je razvidno iz naročnikovega dokumenta "Poziv za pojasnilo in dopolnitev ponudbe" z dne 18.3.2009, je naročnik drugega vlagatelja med drugim pozval, naj mu poda pojasnilo za ponujeni sistem za slovensko prepoznavo govora oz. naj mu navede proizvajalca, tip sistema ter predloži prospektni material. Na podlagi navedenega poziva je drugi vlagatelj naročniku posredoval pojasnilo (dokument z dne 20.3.2009), v katerem je v zvezi z zagotavljanjem sistema za slovensko prepoznavo govora navedel: "Sistem za slovensko prepoznavo govora je tipa "on line mode speech recognition sistem". V začetku leta smo začeli sodelovati z italijanskim podjetjem Gruppo Soluzioni Tecnologiche glede sistema za prepoznavo govora. Po skupnih načrtih naj bi sistem dokončali v 8 mesecih. Lahko preverite tudi pri vodji projekta g. Ferranteju." Iz navedenega pojasnila je razvidno, da drugi vlagatelj ponuja sistem, ki v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval funkcionalnosti, zahtevane v 11. točki poglavja C (integrirani govorni vmesnik za prepoznavo govora v slovenskem jeziku), saj naj bi sistem za prepoznavo govora skupaj s svojim poslovnim partnerjem razvil šele v roku osmih mesecev. To je drugi vlagatelj dodatno pojasnil tudi v obvestilu o nadaljevanju postopka revizije (vloga z dne 5.6.2009), v kateri je zapisal, da "to, da bo sistem na voljo v 8 mesecih, pomeni, da bo na voljo pred začetkom druge faze projekta", ter da "sistem za razpoznavanje govora deluje že zdaj, treba ga je samo prilagoditi na slovenski jezik." Ker drugi vlagatelj ni izkazal, da ponuja opremo, ki že zagotavlja avtomatsko prepoznavo govora v slovenskem jeziku s področja radiologije (kar je bila izrecna tehnična zahteva razpisne dokumentacije), njegove ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče obravnavati kot primerne (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično kot popolne (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zaradi česar naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2.

V zvezi z navedbami drugega vlagatelja, da certifikata za sistem prepoznave govora ni predložil nihče izmed ponudnikov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba drugega vlagatelja ni bila izločena zaradi nepredložitve certifikata, temveč zato, ker drugi vlagatelj s sistemom za prepoznavo govora v slovenskem jeziku v trenutku poteka roka za predložitev ponudb sploh ni razpolagal. Kolikor je navedbe drugega vlagatelja v tem delu mogoče razumeti na način, da tudi izbrani ponudnik ni ponudil programske opreme s certifikatom za verzijo prepoznavanja govora v slovenskem jeziku za medicino oz. specialno radiologijo, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da sistem za prepoznavo govora v slovenskem jeziku, kot ga je zahteval naročnik v 11. točki poglavja C razpisne dokumentacije, ponuja. Na 8. strani opisa tehnične opremljenosti in naprav je izbrani ponudnik navedel:

"INTEGRIRANI GOVORNI VMESNIK
radiološki informacijski sistem podpira opcijo vključitve govornega vmesnika - to je vmesnika za avtomatsko prepoznavo govora ("Speech/voice recognition software") v SLOVENSKEM JEZIKU. Ponujamo ustrezen sistem z zahtevanim številom licenc - Speech magic."

V tehnični dokumentaciji (točka 2.3.2.4.) je izbrani ponudnik predložil prospekt za Interris, v katerem je navedeno, da je v primeru, "ko je programska oprema za prepoznavo govora usposobljena v sistemu, na voljo polna moč digitalnega nareka in prepoznavanje govora (z možnostjo prepoznavanja govora s povezavo ali brez nje, kot tudi samopopravljanje in kasnejši popravki)". Za sistem Speech magic je izbrani ponudnik predložil dva prospekta (Podatkovni listi Speech Magic in Upravljanje zdravstvene dokumentacije), iz katerih je razvidno, da (kot navaja tudi naročnik v svojem pojasnilu z dne 30.6.2009) sistem Speech magic pretvori narekovani govor v pisno obliko in samodejno obdela takšno besedilo, pri čemer ustvari ustrezno oblikovan in zgrajen izvid, prepoznano besedilo pa se pojavi neposredno na zaslonu.

Ker iz zgoraj ugotovljenega izhaja, da izbrani ponudnik ponuja programsko opremo za avtomatsko prepoznavo govora v slovenskem jeziku s področja radiologije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugemu vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik njega in izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno oz. da je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2.

Kot je bilo zgoraj že zapisano, mora ponudnik za to, da bi se mu priznal pravni interes za izpodbijanje popolnosti ponudb konkurenčnih ponudnikov, v primeru, ko naročnik njegovo ponudbo izloči kot nepopolno, najprej izkazati, da je njegova ponudba popolna v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudba drugega vlagatelja ni popolna, saj ne izpolnjuje tehnične zahteve iz 11. točke poglavja C razpisne dokumentacije (in da ponudba izbranega ponudnika to zahtevo izpolnjuje, zaradi česar naročniku ni mogoče očitati diskriminatornega ravnanja), drugi vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne glede na morebitno utemeljenost ostalih revizijskih navedb nima več nobenih možnosti, da bi pridobil predmetno javno naročilo, zato mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na (ne)utemeljenost izločitve njegove ponudbe, ne more nastati škoda. Odločitev o morebitnih drugih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne) popolnosti ponudbe drugega vlagatelja in izbranega ponudnika ne bi mogla več vplivati ali spremeniti položaja drugega vlagatelja v tem postopku oddaje javnega naročila, zaradi česar Državna revizijska komisija ostalih revizijskih navedb ni vsebinsko obravnavala, saj drugemu vlagatelju v preostalem delu zahtevka za revizijo ni mogoče več priznati pravnega interesa za vodenje postopka revizije.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila tako primarni kot tudi podrejeni revizijski predlog drugega vlagatelja.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v predmetnem postopku zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer za plačano takso ter odvetniško zastopanje.

Ker je Državna revizijska komisija njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo prvega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je v predmetnem postopku zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer za plačano takso ter odvetniško zastopanje.

Ker je Državna revizijska komisija njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo drugega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljena. Ker je oba zahtevka za revizijo kot neutemeljena zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 7. in 8. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 7. in 8. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 21.7.2009



predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije















Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, Barjanska cesta 3, 1000 Ljubljana
- INTEREXPORT d.o.o., Dunajska cesta 139, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana