018-155/2009 Občina Rače - Fram

Številka: 018-155/2009-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža opreme za kuhinjo v Osnovni šoli Rače" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Lesnina MG oprema, d.d., Parmova ulica 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Rače - Fram, Grajski trg 14, Rače (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.8.2009

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 17.7.2009 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža opreme za kuhinjo v Osnovni šoli Rače", kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 430-3/2009 z dne 15.7.2009.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.4.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža opreme za kuhinjo v Osnovni šoli Rače", in sicer po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod oznako objave JN3163/2009 z dne 22.4.2009.

Dne 28.5.2009 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Saksida, d.o.o., Na produ 28, Bresternica.

Z vlogo z dne 17.6.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem je (med drugim) zahteval razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 19.6.2009, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega.

Državna revizijska komisija je dne 7.7.2009 izdala Sklep št. 018-135/2009-2 s katerim je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 17.6.2009 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Dobava in montaža opreme za kuhinjo v Osnovni šoli Rače", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-3/2009 z dne 28.5.2009. Ob tem je odločila tudi o stroških revizijskega postopka.

Naročnik je dne 15.7.2009 izdal Sklep št. 430-3/2009, s katerim je predmetni postopek oddaje javnega naročila prekinil. V obrazložitvi sklepa je naročnik kronološko predstavil dokumente, ki so bili prejeti in izdani v okviru postopka oddaje javnega naročila, ob tem pa je navedel: "Glede na sklep Državne revizijske komisije je naročnik odločil, da se zadevni postopek javnega naročanja prekine ter se ponovno uvede postopek javnega naročanja za izbiro izvajalca za "Dobavo in montažo opreme za kuhinjo v Oš Rače"".

Z vlogo z dne 17.7.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik sklep o prekinitvi postopka z dne 15.7.2009 razveljavi ter mu povrne stroške, nastale z revizijo. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj povzema potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ob tem pa izraža mnenje, da je sklep o prekinitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila nezakonit. V kolikor bi naročnik v postopku ravnal zakonito, bi po vlagateljevem mnenju kot najugodnejšega ponudnika moral izbrati njega. Vlagatelj dalje izpostavlja, da iz sklepa Državne revizijske komisije z dne 7.7.2009 namreč izhaja, da je potrebno ponudbo ponudnika Saksida, d.o.o., izločiti kot nepravilno, kar po njegovem mnenju pomeni, da je bila sam najugodnejši ponudnik, ki bi mu moralo biti predmetno javno naročilo tudi dodeljeno. Po vlagateljevem mnenju je naročnik z izdajo sklepa o prekinitvi izigral določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) ter kršil načeli enakopravnosti in transparentnosti. Vlagatelj dalje opozarja, da naročnik svoje odločitve o prekinitvi postopka ni utemeljil. Vlagatelj povzema vsebino naročnikove odločitve, ob tem pa opozarja, da ta ni navedel nobenih razlogov, ki bi utemeljevali njegovo odločitev o zaključku postopka (prekinitev ima namreč, navaja vlagatelj, naravo zaključka postopka) oziroma iz katerih bi bila razvidna dejstva, zaradi katerih v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni izbral najugodnejšega ponudnika. Zlasti dejstvo, da naročnik v obrazložitvi že napoveduje uvedbo novega postopka javnega naročanja v isti stvari, pa po vlagateljevem prepričanju kaže na to, da naročnik ravna tako zgolj zato, ker ne želi izbrati vlagateljeve ponudbe; za zavrnitev vseh ponudb naj naročnik namreč ne bi imel razlogov, sicer bi te navedel v svojem sklepu.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 21.7.2009, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa je naročnik predstavil potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila in v zvezi z njim vodenih revizijskih postopkov, ob tem pa je dodal, da je bil glede na sklep Državne revizijske komisije predmetni postopek oddaje javnega naročila vrnjen v fazo odločitve o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija naročniku ni dala napotkov za izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen, zato naročnik meni, da je sklep, s katerim je prekinil postopek oddaje javnega naročila, dopusten in zakonit, saj je izdan na podlagi drugega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da lahko naročnik kadarkoli prekine postopek javnega naročanja. Področni zakon pa ne obvezuje naročnika, da bi prekinitev postopka moral utemeljiti oziroma obrazložiti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 22.7.2009 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.


Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN in na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem revizijskem postopku je med strankama spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu s pravili javnega naročanja, ko je na podlagi drugega odstavka 80. člena ZJN-2 prekinil postopek javnega naročanja.

Drugi odstavek 80. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik kadarkoli prekine postopek oddaje javnega naročila. Uvodoma gre ugotoviti, da (v nasprotju z v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo izraženim naročnikovim razumevanjem) prekinitve postopka iz drugega odstavka 80. člena ZJN-2 ni mogoče obravnavati kot procesni institut oz. kot neko začasno procesno dejanje (npr. v smislu prekinitve postopka, kot je določena v pravilih o pravdnem postopku). Prekinitev postopka oddaje javnega naročila je eden izmed načinov zaključka postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejšega ponudnika. Takšno razumevanje obravnavanega instituta, ob siceršnjem neobstoju določb, ki bi v ZJN-2 izrecno urejale prav to vprašanje, izhaja že iz ureditve postopkov javnega naročanja v tem predpisu, s katero institut prekinitve postopka v smislu zgolj začasne zaustavitve ni združljiv (glej npr. določbo prvega odstavka 79. člena ZJN-2). Situacij, ko bi lahko nastopila zgolj začasna prekinitev, ZJN-2 tudi sicer ne predvideva ali omogoča. Dejstvo, da prekinitev postopka pomeni zaključek postopka oddaje javnega naročila, izhaja tudi iz četrtega odstavka 24. člena ZJN-2, ki sicer ureja zgolj točno določeno (s predmetno zadevo nepovezano) situacijo in v katerem je določeno, da mora naročnik v primeru, da se kadarkoli v postopku ugotovi, da vrednost javnega naročila presega katero od mejnih vrednosti iz tega zakona, javno naročanje prekiniti in začeti nov postopek. Takšno razumevanje obravnavanega instituta je v svojih odločitvah že sprejela tudi Državna revizijska komisija (glej npr. odločitvi v zadevi številka 018-168/2007 in 018-157/2008). Ker gre institut prekinitve postopka obravnavati kot zaključek oz. konec postopka oddaje javnega naročila, gre torej za vsebinsko, in ne za postopkovno odločitev.

V primeru, ko naročnik prekine postopek oddaje javnega naročila po poteku roka za predložitev ponudb, ko torej ponudbe že sprejme in jih odpre, ima prekinitev postopka popolnoma enake učinke kot zavrnitev vseh ponudb. Zavrnitev vseh ponudb je urejena v tretjem odstavku 80. člena ZJN-2, kjer je določeno, da lahko naročnik zavrne vse ponudbe, o čemer mora takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek, ter obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ. Navedeno odločitev mora poslati tudi v objavo na portal javnih naročil. Glede na dejstvo, da ZJN-2 ločeno obravnava prekinitev postopka in zavrnitev vseh ponudb, pri čemer pri prekinitvi ne predvideva nobenih posebnih ravnanj naročnika, medtem ko pri zavrnitvi vseh ponudb od naročnika zahteva nekatera vsaj minimalna dolžnostna ravnanja (notifikacija, obrazložitev), se zastavlja vprašanje, kdaj lahko naročnik prekine postopek in kdaj je dolžan zavrniti vse ponudbe. Praviloma naj bi do prekinitve postopka prišlo zlasti takrat, ko je takšna odločitev sprejeta še pred fazo pregleda in ocenjevanja prejetih ponudb, medtem ko naj bi do zavrnitve vseh ponudb prišlo v primeru, ko je odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe sprejeta šele po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb. Vendar iz dikcije drugega odstavka 80. člena ZJN-2 ("naročnik lahko kadarkoli prekine postopek oddaje javnega naročila") ne izhaja, da je prekinitev postopka omejena le na čas do poteka roka za predložitev ponudb oz. da naročnik po prejemu in odpiranju ponudb postopka ne bi smel več prekiniti. Zato je treba sprejeti stališče, da lahko naročnik prekine postopek tudi po tem, ko je ponudbe že sprejel in jih morebiti tudi pregledal ali ovrednotil.

Zgoraj izraženo stališče, da lahko naročnik prekine postopek tudi po poteku roka za predložitev ponudb, pa še ne pomeni, da v tem primeru naročnik nima nobenih obveznosti do ponudnikov. Načelo transparentnosti iz 8. člena ZJN-2 v najširšem smislu zahteva polno preglednost vodenja postopkov oddaje javnih naročil, kar nedvomno vključuje tudi zahtevo po tem, da morajo biti vsi sodelujoči ponudniki na enak način seznanjeni z vsemi pomembnimi dejstvi, dejanji in/ali odločitvami naročnika v konkretnem postopku, odločitve naročnika pa obrazložene. Odločitev o prekinitvi postopka po drugem odstavku 80. člena ZJN-2 predstavlja eno od pomembnih vsebinskih odločitev v postopku, s katero naročnik v primeru, kadar jo sprejme po prejemu ponudb, v vsakem primeru poseže v položaj ponudnikov, ki so se predhodno že angažirali s pripravo svojih ponudb in se predstavili na javnem odpiranju ponudb. Naročnik zato s prekinitvijo postopka v tej fazi povzroči povsem enake posledice kot v primeru zavrnitve vseh ponudb, zaradi česar je ponudnikom tudi v tem primeru treba zagotoviti pravno varstvo. Zagotavljanje pravice do pravnega varstva je možno le s spoštovanjem načela transparentnosti in navedbo razlogov, ki predstavljajo podlago za sprejem različnih naročnikovih vsebinskih odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Čeprav naročnik postopka oddaje javnega naročila, v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, ni dolžan zaključiti z izbiro najugodnejšega ponudnika in sklenitvijo pogodbe, pa je na ta način ponudnikom vendarle omogočeno, da zahtevajo neodvisen nadzor nad ravnanjem naročnika pri izvedbi konkretnega postopka oddaje javnega naročila v smislu zagotavljanja enakopravne obravnave vseh ponudnikov (enako Državna revizijska komisija tudi v odločitvi 018-86/2009).

Z vpogledom v Sklep št. 430-3/2009 z dne 15.7.2009, s katerim je naročnik prekinil predmetni postopek oddaje javnega naročila, gre ugotoviti, da je naročnik v njem, kot že pojasnjeno, kronološko predstavil dokumente, ki so bili prejeti in izdani v okviru postopka oddaje javnega naročila, ob tem pa je navedel zgolj: "Glede na sklep Državne revizijske komisije je naročnik odločil, da se zadevni postopek javnega naročanja prekine ter se ponovno uvede postopek javnega naročanja za izbiro izvajalca za "Dobavo in montažo opreme za kuhinjo v Oš Rače"".

Iz citiranega sklepa je torej razvidno, da naročnik ni navedel nobenih razlogov, ki bi utemeljevali njegovo odločitev o zaključku postopka oz. iz katerih bi bila razvidna dejstva, zaradi katerih v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni izbral najugodnejšega ponudnika. Tudi v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, naročnik svoje odločitve ni ustrezno pojasnil, saj je navedel le, da je bil glede na sklep Državne revizijske komisije predmetni postopek oddaje javnega naročila vrnjen v fazo odločitve o oddaji javnega naročila, da mu Državna revizijska komisija ni dala napotkov za izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen, ter da ga področni zakon ne obvezuje, da bi prekinitev postopka moral utemeljiti oziroma obrazložiti.

Ker naročnik v sklepu o prekinitvi postopka ni navedel nobenih razlogov za zaključek postopka brez izbire najugodnejšega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni ravnal v skladu z načelom transparentnosti iz 8. člena ZJN-2 ter da je posledično kršil vlagateljevo pravico do učinkovitega pravnega varstva. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 17.7.2009 ugodila in je razveljavila odločitev naročnika o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža opreme za kuhinjo v Osnovni šoli Rače", kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 430-3/2009 z dne 15.7.2009.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini 2.500,00 EUR, za stroške takse za revizijski postopek.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, kot potrebne priznava celotne priglašene stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 7.8.2009



Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Občina Rače - Fram, Grajski trg 14, Rače,
- Lesnina MG oprema, d.d., Parmova ulica 53, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.