018-153/2009 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Številka: 018-153/2009-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter članice mag. Nataše Jeršič in predsednice Vesne Cukrov kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila za nakup materiala za čiščenje v zvezi s pritožbo vlagatelja Kimi, d. o. o., Planjava 1, Trzin, ki ga zastopa Samoel Peterlin, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 31. 7. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 3. 2. 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je na portalu javnih naročil 20. 3. 2009 objavil obvestilo o naročilu, pod št. objave JN2149/2009, 30. 3. 2009 (pod št. objave JN2445/2009) in 7. 5. 2009 (pod št. objave JN3582/2009) pa še obvestili o dodatnih informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, s katerima je posredoval posamezne informacije in popravke. Naročnik je obvestilo o naročilu 21. 3. 2009 objavil tudi v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2009/S 56-080887, v Uradnem listu Evropske unije pa je objavil tudi dve dopolnili (dodatne informacije in popravke), in sicer 31. 3. 2009 (št. objave 2009/S 62-088464) in 9. 5. 2009 (št. objave 2009/S 89-127444).

Naročnik je z "Obvestilom o izidu javnega naročila" št. 10-09N00002 z dne 24. 6. 2009, ki ga je vlagatelj prejel 1. 7. 2009 (razvidno iz povratnice), ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo ponudnika Globo - Janko Globokar, s. p., Krožna pot 36a, Ljubljana. Naročnik je vlagateljevo ponudbo "označil za nepopolno".

Vlagatelj je vložil "Ugovor na Obvestilo o izidu javnega naročila z 24.6.2009" z dne 1. 7. 2009, na katerega je naročnik odgovoril z "Odgovorom na vaš ugovor z dne 1.7.2009 ter dodatna pojasnitev odločitve naročnika" št. 10-09N00002 z dne 6. 7. 2009.

Vlagatelj je 11. 7. 2009 vložil zahtevek za revizijo in med drugim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila. K zahtevku za revizijo je vlagatelj predložil dokazilo o vplačilu takse v višini 700 eurov.

S pozivom št. 100-2281/09 z dne 13. 7. 2009 je naročnik vlagatelja pozval, da "v treh dneh od prejema tega poziva dopolni[te] vaš zahtevek za revizijo z originalnim potrdilom o vplačilu takse v višini, kot je predpisana v drugem stavku prvega odstavka 22. člena" ZRPJN.

Vlagatelj je 14. 7. 2009 naročniku posredoval "originalno potrdilo o plačilu takse v višini 700,00 EUR".

S sklepom z dne 20. 7. 2009 je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, ker vlagatelj ni predložil potrdila o vplačilu takse 5.000 eurov.

Vlagatelj je vložil pritožbo z dne 22. 7. 2009, s katero primarno predlaga, da se pritožbi ugodi, razveljavi sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, ugodi zahtevku za revizijo, razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, spozna njegovo ponudbo za popolno, naročnik pa "mora na novo oceniti vse popolne ponudbe, v skladu z merili, določenimi v razpisni dokumentaciji", podrejeno pa, da se pritožbi ugodi, razveljavi sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in se naročniku "zadeva vrne v ponovno odločanje". Vlagatelj navaja, da ga naročnik ni nikoli pozval, naj plača višjo takso, in da ga je zavajal, ker je v pozivu št. 100-2281/09 z dne 13. 7. 2009 odebelil besedo "originalen" (v besednih zvezah originalno potrdilo in originalno dokazilo). Vlagatelj navaja, da "v dokumentaciji, ki je bila na voljo ponudnikom, nikjer ni bila določena ocenjena vrednost javnega naročila", ne ponudbena vrednost vlagatelja ne izbranega ponudnika pa nista dosegali zneska 30.000 eurov z DDV, zato pogoji za objavo javnega naročila v Uradnem glasilu Evropske unije (prvi odstavek 12. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2)) niso izpolnjeni.

Državna revizijska komisija je 27. 7. 2009 in 28. 7. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe in vpogledu v dokumentacijo postopka revizije, vodenega pred naročnikom, in dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, zaključila, da pritožba ni utemeljena.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje (tako že npr. v zadevi št. 018-033/2009), da je postopek revizije postopek pravnega varstva; torej z vložitvijo zahtevka za revizijo upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) začne (12. člen ZRPJN; npr. št. 018-269/2007) postopek pravnega varstva zoper kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (gl. 1. člen ZRPJN ter 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v zadevi npr. št. 018-083/2008, iz določb ZRPJN (12. in 13. člen ZRPJN; pa tudi 17. člen ZRPJN, ko se odloča o sklepu, s katerim naročnik ustavi postopek revizije), je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku revizije (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev revizijskega postopka) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev pogoja, izbira ali izločitev ponudbe), saj, kot je bilo že pojasnjeno, zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN), nato pa (po prejemu naročnikove meritorne odločitve âˆ" 16. člen ZRPJN; izjema v primeru "molka naročnika", drugi odstavek 16. člena ZRPJN) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN) (prim. zadeva št. 018-084/2009). Zato Državna revizijska komisija v postopku s pritožbo o vlagateljevih predlogih, kot jih je podal v 2., 3. in 4. točki primarnega pravovarstvenega predloga, ne more odločati. Ker pa sta 1. točka primarnega pravovarstvenega predloga in 1. točka podrejenega pravovarstvenega predloga vsebinsko enaki (prim. tretja alinea drugega odstavka 23. člena ZRPJN), je Državna revizijska komisija obravnavala ta pravovarstvena predloga kot en(oten) pravovarstveni predlog.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno, ali je bilo naročnikovo ravnanje s tem, ko je zavrgel zahtevek za revizijo, ker naj ga vlagatelj ne bi ustrezno dopolnil, zakonito.

Kot izhaja iz 12. člena ZRPJN, je ena izmed procesnih predpostavk za vsebinsko (meritorno) odločanje naročnika o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN (slednji sicer tudi "govori" o naročnikovem preverjanju, to pa se nanaša na ugotavljanje, ali so podane procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zahtevku za revizijo) navedba (oziroma predložitev) potrdila o vplačilu takse v višini, kot je določena v 22. členu ZRPJN. Iz petega odstavka 12. člena ZRPJN je razviden tudi potek postopka pred naročnikom, če slednji ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih podatkov, določenih v četrtem odstavku 12. člena ZRPJN. Določba četrtega odstavka 12. člena ZRPJN določa tridnevni rok za dopolnitev nepopolnega zahtevka za revizijo.

Iz vpogleda v izpodbijani sklep je razvidno, da se je naročnik v njegovi utemeljitvi skliceval na prvi odstavek 12. člena ZJN-2, ki določa pravila glede obveznosti objav v Uradnem listu Evropske unije. Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZJN-2 je naročnik zavezan poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti (in torej v objavo v Uradni list Evropske unije) tista javna naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od predpisanih vrednostnih pragov. S 1. 1. 2008 so zaradi uveljavitve Uredbe Komisije (ES) št. 1422/2007 z dne 4. decembra 2007 o spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njunih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (Uradni list L 317/34 z dne 5. 12. 2007) vrednostni pragovi iz prvega odstavka 12. člena ZJN-2 nižji od 137.000 eurov, 211.000 eurov oziroma 5.278.000 eurov (vsi brez DDV). Spremenjeni pragovi tako znašajo 133.000 eurov brez DDV (alinea a 1. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2 in alinea a 2. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2 in), 206.000 eurov brez DDV (alinea b 1. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2 in alinea b 2. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2) oziroma 5.150.000 eurov brez DDV (3. točka prvega odstavka 12. člena ZJN-2). S spremembo vrednostnih pragov iz 12. člena ZJN-2 se je slovenska javnost lahko seznanila tudi s tem, da je Vlada Republike Slovenije skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZJN-2 v Uradnem listu RS (in sicer št. 34/2008 z dne 7. 4. 2008) objavila Sklep o objavi višin mejnih vrednosti za postopke javnega naročanja.

Iz vpogleda v dokumentacijo postopka javnega naročanja je mogoče ugotoviti, da naročnik nabavlja material za čiščenje (torej blago) in da je v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila kot ocenjeno vrednost javnega naročila navedel 320.000 eurov brez DDV. Navedena ocenjena vrednost javnega naročila presega celo oba vrednostna pragova iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2. Naročnik je obvestilo o javnem naročilu (2. točka prvega odstavka 57. člena ZJN-2 v zvezi z 58. členom ZJN-2 in Uredbo Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta; Uradni list L 257/1 z dne 1. 10. 2005), kot tudi informacije in popravke, objavil tudi v Uradnem listu Evropske unije [objave: 2009/S 56-080887 z dne 21. 3. 2009, 2009/S 62-088464 z dne 31. 3. 2009 in 2009/S 89-127444 z dne 9. 5. 2009; vpogled vanje je dosegljiv prek spletne strani TED (Tenders Electronic Daily; http://ted.europa.eu/), ki je spletna različica "Dopolnila k Uradnemu listu Evropske unije", namenjena evropskim javnim naročilom (http://ted.europa.eu/Exec"Template=TED/editorial_page.htm&DataFlow=Show Page.dfl&StatLang=SL)] in ne le na portalu javnih naročil (objave: JN2149/2009 z dne 20. 3. 2009, JN2445/2009 z dne 30. 3. 2009 in JN3582/2009 z dne 7. 5. 2009).

Vlagatelj zatrjuje, da "v dokumentaciji, ki je bila na voljo ponudnikom, nikjer ni bila določena ocenjena vrednost javnega naročila" (str. 2 pritožbe). Po pregledu dokumentacije Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da v razpisni dokumentaciji ocenjene vrednosti javnega naročila naročnik ni navedel, vendar pa vlagatelj spregleda, da je naročnik ocenjeno vrednost javnega naročila "320.000 eurov brez DDV" navedel tako v točkah II.1.4) in II.2) objave na portalu javnih naročil št. JN2149/2009 z dne 20. 3. 2009 kot točkah II.1.4) in II.2) objave v Uradnem listu Evropske unije št. 2009/S 56-080887 z dne 21. 3. 2009. Sporni podatek je bil torej vlagatelju dostopen brez kakršnihkoli ovir. Vlagatelj pa se je zagotovo seznanil vsaj z objavo na portalu javnih naročil, saj se v spremenem dopisu, vloženem kot prvo stran ponudbe, sklicuje na to, da "[v] prilogi â?? pošilja[mo] ponudbo za naročilo ''Čistilna sredstva'' objavljen na portalu 20.3.2009 (JN2149/2009)".

Vendar se je vlagatelj z dejstvom, da je naročnik javno naročilo objavil tudi v Uradnem listu Evropske unije, lahko ob povprečni skrbnosti seznanil že s tem, ko je sledil objavam na portalu javnih naročil. Naročnik se je namreč v točki IV.2.3) objav št. JN2445/2009 z dne 30. 3. 2009 in JN3582/2009 z dne 7. 5. 2009 skliceval na to, da se obvestili nanašata na obvestili "v TED: 2009/S 56-080887 z dne 21.3.2009". Vlagatelj pa je očitno sledil možnosti predložiti ponudbo do izteka spremenjenega roka, o čemer je naročnik ponudnike obvestil v objavi na portalu javnih naročil št. JN3582/2009 z dne 7. 5. 2009.

Vendar pa se je vlagatelj z dejstvom, da je naročnik objavil obvestilo o javnem naročilu v Uradnem listu Evropske unije, lahko seznanil še iz drugih naročnikovih dokumentov. Tako je vlagatelj 18. 5. 2009 (razvidno iz povratnice) prejel zapisnik o odpiranju ponudb, na čigar prvi strani so bili navedeni podatki o objavi na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Vlagatelj je 7. 7. 2009 (razvidno iz povratnice) prejel "Odgovor na vaš ugovor z dne 1.7.2009 ter dodatna pojasnitev odločitve naročnika" št. 10-09N00002 z dne 6. 7. 2009, na čigar prvi strani so bili prav tako navedeni podatki o objavi na portalu javnih naročil in Uradnem listu Evropske unije. Vlagatelj je 14. 7. 2009, njegov pooblaščenec pa 15. 7. 2009 (oboje je razvidno iz povratnic) prejel poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo, naročnik pa se je v njem skliceval na objavo tako na portalu javnih naročil kot na objavo v Uradnem listu Evropske unije (Zveza: Javno naročilo za izbiro izvajalca za nakup materiala za čiščenje z oznako 10-N0900002, objava JN2149/2009, TED objava 2009/S 56-080887).

Vlagateljeve cenovne primerjave in zatrjevanje neobstoja pravne podlage za objavo javnega naročila v Uradnem listu Evropske unije smiselno pomenijo očitek naročniku, da je napačno izračunal ocenjeno vrednost javnega naročila. Vendar je ta očitek (še zlasti upoštevajoč, da se je vlagatelj lahko na enostaven način seznanil z ocenjeno vrednostjo javnega naročila; namreč podatek je bil objavljen tako na portalu javnih naročil kot v Uradnem listu Evropske unije) z vidika drugega oziroma šestega odstavka 12. člena ZRPJN prepozen. Vendar so take navedbe sicer tudi neutemeljene, ker zanemarjajo pravila o izračunu ocenjene vrednosti javnih naročil, kot jih določa 14. člen ZJN-2. Tako je v osmem odstavku 14. člena ZJN-2 določeno, da je za okvirne sporazume vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma. Ker naročnik sklepa okvirni sporazum za štiri (4) leta (npr. 1. točka Navodil ponudnikom, 2. člen okvirnega sporazuma), tudi sicer ne more biti relevantna primerjava s ponudbenimi cenami na enoletni ravni. Državna revizijska komisija tudi dodaja, da so vlagateljevi očitki, da "cene ostalih ponudnikov pa Vlagatelju niso znane, niti mu niso mogle biti znane", neutemeljeni, ker se je s temi podatki vlagatelj seznanil, saj mu je naročnik 18. 5. 2009 (razvidno iz povratnice) vročil zapisnik o odpiranju ponudb, vanj pa je zapisal ponudbene cene vseh ponudnikov.

Ker je torej ocenjena vrednost javnega naročila (blaga) znašala 320.000 eurov brez DDV, zaradi česar je bil naročnik skladno s 1. točko prvega odstavka 12. člena ZJN-2 zavezan objaviti javno naročilo tudi v Uradnem listu Evropske unije (to pa je naročnik tudi storil), bi moral vlagatelj vplačati takso v višini 5.000 eurov (torej takso v podvojenem znesku; drugi stavek prvega odstavka 22. člena ZRPJN) in v zahtevku za revizijo navesti oziroma mu predložiti potrdilo o vplačilu takse v tem znesku.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj naročniku še pred pozivom na dopolnitev zahtevka za revizijo predložil dokazilo o vplačilu 700 eurov takse. Ker pa to dokazilo (zaradi višine vplačane takse) ni zadostno, da bi bil zahtevek za revizijo popoln in sposoben za meritorno obravnavo, je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagatelja pozval, naj zahtevek za revizijo dopolni. Naročnik je vlagatelja v pozivu št. 100-2281/09 z dne 13. 7. 2009 tudi opozoril na pravno posledico, ki bi nastala, če vlagatelj ne bo v tridnevnem roku ravnal skladno s tem pozivom.

Po vpogledu v poziv št. 100-2281/09 z dne 13. 7. 2009 Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik odebelil besedo "originalen" (v besednih zvezah originalno potrdilo in originalno dokazilo), vendar pa zavrača vlagateljeve trditve, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel "zaradi pomanjkljivosti, na odpravo katere Vlagatelja ni pozval". Namreč, ne držijo vlagateljeve trditve, da ga je naročnik pozval na predložitev "originalnega potrdila o vplačani taksi" (poudarila Državna revizijska komisija), ampak je naročnik vlagatelja pozval na predložitev "originalnega potrdila o vplačilu takse v višini, kot je predpisana v drugem stavku prvega odstavka 22. člena navedenega zakona (tj. ZRPJN, saj se naročnik v pozivu predhodno sklicuje na peti odstavek 12. člena ZRPJN; op. Državne revizijske komisije)" (poudarila in podčrtala Državna revizijska komisija). Vlagatelj v pritožbi besedilo iz spornega poziva torej napačno citira in ga napačno interpretira. Iz zapisanega besedila spornega poziva ne izhaja, da bi naročnik vlagatelja pozival zgolj na predložitev originalnega potrdila o že vplačanem znesku 700 eurov, ampak je naročnik zahteval predložitev originalnega potrdila, ki bo izkazovalo vplačilo drugačnega zneska od tistega, ki ga je vlagatelj izkazal z dokazilom, predloženim k zahtevku za revizijo. Naročnik je višino takse opredelil opisno, nanaša pa se na podvojeni znesek takse. Drugi stavek prvega odstavka 22. člena ZRPJN namreč določa, da "[v] postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se taksa iz prejšnjega stavka podvoji". Slednje pa pomeni, da znesek 2.500 eurov za takso, ki ga mora vlagatelj vplačati v primeru revizije postopkov oddaje javnih naročil blaga, ki jih mora naročnik objaviti le na portalu javnih naročil (prvi stavek prvega odstavka 22. člena ZRPJN), postane 5.000 eurov, če je imel naročnik dolžnost objave javnega naročila tudi v Uradnem listu Evropske unije (gl. 12. člen ZJN-2).

Četudi bi držale vlagateljeve trditve, da v primeru plačevanja taks z elektronskim denarjem ni treba predložiti originalnega potrdila o vplačilu takse, to ne spremeni dejstva, da je naročnik vlagatelja v mejah obveznosti, ki mu jih nalaga peti odstavek 12. člena ZRPJN, glede bistvene pomanjkljivosti zahtevka za revizijo zadovoljivo pozval na njegovo dopolnitev. Naročnik pa je vlagatelja tudi v samem pozivu seznanil s podatki o objavah javnega naročila na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Vlagatelja v postopku revizije tudi zastopa pravno kvalificirana oseba (odvetnik), zato so trditve o zavajanju ob hkratnem naročnikovem navajanju pravne podlage vlagateljeve obveznosti povsem neprepričljive.

Ker vlagatelj v zahtevanem roku zahtevka za revizijo ni dopolnil skladno z zahtevo naročnika, da bi bilo mogoče zahtevek za revizijo obravnavati kot popoln v smislu četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, naročnik ni ravnal neskladno z ZRPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel. Zato je Državna revizijska komisija pritožbo na podlagi druge alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevo za povrnitev stroškov (22. člen ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31. 7. 2009


Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, 1000 Ljubljana,
- odvetnik Samoel Peterlin, Kotnikova ulica 34, 1000 Ljubljana,
- Globo - Janko Globokar, s. p., Krožna pot 36a, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.