018-166/2009 Republika Slovenija, Državni zbor

Številka: 018-166/2009-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter predsednice Vesne Cukrov in članice mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in nadgradnjo tehničnega varovanja objekta Državnega zbora in pomožnih objektov ter zagotavljanje operativnega delovanja celovitega sistema v zvezi s pritožbo vlagatelja Siemens, d. o. o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška družba Odvetniki šelih & partnerji, o. p., d. n. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Državni zbor, šubičeva ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 10. 8. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 416-03/09-2 z dne 29. 7. 2009.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je 21. 5. 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in 21. 5. 2009 objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4006/2009.

Naročnik je z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 416-03/09-2 z dne 10. 7. 2009 ponudnike obvestil, da izbere ponudbo ponudnika Zarja elektronika, d. o. o., Polčeva pot 1, Kamnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 7. 2009, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, podrejeno pa razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, in naročniku očita, da je neupravičeno izločil njegovo ponudbo, saj je ponudbo pripravil v skladu s pravili poštene konkurence, ponudbi izbranega ponudnika in tretjega sodelujočega ponudnika pa sta nepravilni in neprimerni, zaradi česar bi ju moral naročnik skladno z 80. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) izločiti, ne pa ponudnikoma dajati konkurenčno prednost.

Naročnik je s sklepom št. 416-03/09-2 z dne 29. 7. 2009, ki ga je vročil pooblaščencu 30. 7. 2009 (razvidno iz povratnice), zahtevek za revizijo zavrgel, ker vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije. Naročnik "še vedno ocenjuje", da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker ni sestavljena v skladu s pravili poštene konkurence, in pojasnjuje, da je to zaključil po prejetih pojasnilih. Naročnik zaključuje, da vlagatelj "ni uspel dokazati neutemeljenosti izločitve svoje ponudbe kot nepravilne v smislu 19. točke 2. člena ZJN-2, in s tem, da mu je bila ali bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika".

Državna revizijska komisija je 4. 8. 2009 prejela pritožbo z dne 3. 8. 2009, s katero vlagatelj predlaga razveljavitev sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, pri čemer ponavlja argumente iz zahtevka za revizijo, oporeka naročnikovim argumentom iz izpodbijanega sklepa glede oblikovanja cen in izločitve svoje ponudbe, izpostavlja, da naročnik ne v odločitvi o oddaji javnega naročila ne v izpodbijanem sklepu ni "odgovoril na bistvene razloge, ki jasno kažejo na to, da je bila ponudba pritožnika neupravičeno in brez ustrezne podlage izločena iz predmetnega postopka javnega naročila", zatrjuje kršitev enakopravne obravnave (9. člen ZJN-2) zaradi neizločitve ponudb drugih sodelujočih ponudnikov in zaključuje, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo in zavrgel zahtevek za revizijo.

Na poziv je Državna revizijska komisija 5. 8. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija zaključila, da je pritožba utemeljena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je vlagatelj uspel izkazati aktivno legitimacijo (prvi odstavek 9. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija ni sledila naročniku oziroma razlogom, s katerimi je vlagatelju odrekel aktivno legitimacijo.

Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN mora vlagatelj izkazati kumulativno (tj. skupno) dva elementa aktivne legitimacije, da bi bilo mogoče zahtevek za revizijo presojati meritorno (vsebinsko): 1. interes in 2. škoda oziroma možnost nastanka škode.

Naročnik vlagatelju izrecno ni odrekel izkaza interesa, izrecno pa mu je odrekel izkaz škode oziroma možnosti nastanka škode.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje (tako že npr. v zadevi št. 018-033/2009), da je postopek revizije postopek pravnega varstva; torej z vložitvijo zahtevka za revizijo upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) začne (12. člen ZRPJN; npr. št. 018-269/2007) postopek pravnega varstva zoper kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (gl. 1. člen ZRPJN ter 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v zadevi npr. št. 018-083/2008, iz določb ZRPJN (12. in 13. člen ZRPJN; pa tudi 17. člen ZRPJN, ko se odloča o sklepu, s katerim naročnik ustavi postopek revizije), je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku revizije (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev revizijskega postopka) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev pogoja, izbira ali izločitev ponudbe), saj, kot je bilo že pojasnjeno, zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN), nato pa (po prejemu naročnikove meritorne odločitve âˆ" 16. člen ZRPJN; izjema v primeru "molka naročnika", drugi odstavek 16. člena ZRPJN) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN) (prim. zadeva št. 018-084/2009). Zato Državna revizijska komisija v postopku s pritožbo ne more obravnavati zahtevka za revizijo in vlagateljevih navedb, s katerimi ta izpostavlja njegovo utemeljenost. Je pa navedbe, ki jih vlagatelj uveljavlja v pritožbi, mogoče razumeti kot vlagateljevo argumentacijo, da bi vsebinska presoja teh navedb v postopku revizije (pri obravnavi zahtevka za revizijo) vplivala na to, da bi se vlagateljev položaj (v postopku javnega naročanja) lahko spremenil. Namreč, če bi se pri meritorni presoji ugotovilo, da so te navedbe utemeljene, bi vlagatelj izpodbil naročnikove razloge za izločitev svoje ponudbe, s čimer bi lahko dosegel ocenjevanje svoje ponudbe, z izločitvijo ponudb drugih dveh sodelujočih ponudnikov pa bi njegova ponudba ostala edina in tako imela največ možnosti za izbiro (če bi se naročnik seveda odločil oddati javno naročilo v izvedbo). Vlagatelj bi si torej z meritorno presojo navedb, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, lahko izboljšal položaj v postopku javnega naročanja. Zato je mogoče zaključiti, da je vlagatelj izkazal škodo oziroma možnost nastanka škode kot enega izmed elementov aktivne legitimacije.

Interes, kot drugi element aktivne legitimacije, je vlagatelj izkazal s predložitvijo ponudbe.

Ker je vlagatelj uspel izkazati obstoj obeh elementov aktivne legitimacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, zato je pritožbi skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 416-03/09-2 z dne 29. 7. 2009.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

Hkrati Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik, čeprav je zahtevek za revizijo zavrgel (izrek) in zaradi tega ravnanja podal pravilen pravni pouk (vložitev pritožbe; prim. drugi odstavek 13. člena ZRPJN), preden je sploh ugotovil neobstoj škode oziroma možnosti škode (str. 3 izpodbijanega sklepa), zahtevek za revizijo (oziroma del zahtevka za revizijo) dejansko obravnaval po vsebini. Naročnik je namreč obsežno pojasnil, zakaj naj bi ravnal pravilno, ko je izločil vlagateljevo ponudbo. To pa pomeni, da se je naročnik v celoti spustil v vsebinsko presojo utemeljenosti zahtevka za revizijo. Vendar ob ugotovitvi, da v svojem ravnanju ni ugotovil očitane nezakonitosti, naročnik zahtevka za revizijo ne bi smel zavreči, ampak bi ga moral zavrniti (gl. 16. člen ZRPJN), s čimer bi vlagatelju omogočil, da v primeru nestrinjanja z naročnikovo odločitvijo zahteva nadaljevanje pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN), kjer bi Državna revizijska komisija preizkusila zakonitost naročnikovega ravnanja, ko je vlagateljevo ponudbo izločil in izbral ponudbo drugega sodelujočega ponudnika. Vlagatelj v pritožbi z obsežno argumentacijo v zvezi s prvotnimi (in naknadnimi) razlogi, ki jih je naročnik navedel kot argumente za izločitev vlagateljeve ponudbe, dejansko oporeka naročnikovi ugotovitvi, da je zahtevek za revizijo neutemeljen (torej izpodbija vsebinsko presojo), vendar to ne spremeni tega, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel in da Državna revizijska komisija v postopku s pritožbo zahtevka za revizijo ne more obravnavati po vsebini. Državna revizijska komisija bo o zahtevku za revizijo zato lahko odločala, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker postopek revizije še ni zaključen, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 10. 8. 2009

Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije























Vročiti:
- Republika Slovenija, Državni zbor, šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana,
- odvetniška družba Odvetniki šelih & partnerji, o. p., d. n. o., Komenskega ulica 36, 1000 Ljubljana,
- Zarja elektronika, d. o. o., Polčeva pot 1, 1240 Kamnik,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.