018-143/2009 Mestna občina Murska Sobota

Številka: 018-143/2009-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22 in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter članic mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Prenova kinodvorane v Murski Soboti v večnamensko gledališko dvorano - GOI dela", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SGP Pomgrad d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.7.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18.3.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, ki ga je na portalu javnih naročil objavil dne 26.3.2009 pod številko JN2328/2009. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 14.5.2009 je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb. Dne 27.5.2009 je naročnik izdal obvestilo, s katerim je vse ponudnike obvestil, da je zavrnil njihove ponudbe, saj je ugotovil, da nobena izmed njih ni popolna, dne 28.5.2009 pa je izdal sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik je dne 9.6.2009 izvedel pogajanja, dne 10.6.2009 pa je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila št. 430-0018/2009-27 (170), iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje STAVBAR GRADNJE gradbeništvo, trgovina in storitve, d.o.o., Industrijska ulica 13, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper obvestilo o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 19.6.2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da sta tako ponudba izbranega ponudnika kot tudi ponudba ponudnika GRADIS GRADBENO PODJETJE PTUJ d.d. nepravilni. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil načelo transparentnosti, saj naročnikova odločitev o izbiri ne vsebuje vseh pravno relevantnih razlogov za oddajo naročila izbranemu ponudniku, ker cena sploh ni bila navedena. Poleg tega iz obvestila o izbiri ni razvidno, ali so ponudniki odpravili svoje napake, kot je to naročnik zahteval v vabilu na pogajanja. Vlagatelj dalje navaja, da ponudniki niso bili v enakopravnem položaju, saj je imel izbrani ponudnik, kot izhaja iz BON obrazca z dne 15.6.2009, v zadnjih 6 mesecih dva dni neporavnane obveznosti. Ker mora naročnik glede na prvi odstavek 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe, bo ugotovil, da je imel izbrani ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred podpisom pogodbe neporavnane obveznosti, zaradi česar z njim ne bo mogel skleniti pogodbe. Če bi šlo za pravnomočno odločitev, bi lahko naročnik le razveljavil razpis, ker pa je vložen zahtevek za revizijo, mora naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, saj je s tem dejstvom seznanjen in ga ne more spregledati. Sicer je iz bonitetne ocene izbranega ponudnika razvidno, da je njegova zmožnost poravnavanja obveznosti podpovprečna, z oceno SB6 pa dosega podpovprečno donosnost in likvidnost, nadpovprečno zadolženost ter podpovprečno aktivnost in produktivnost. Naročnik bi zato moral glede na načelo gospodarnosti ponovno presoditi, kakšno je tveganje z izbranim ponudnikom. Ker je imel slednji pred podpisom pogodbe dva dni neporavnane obveznosti in glede na bonitetno oceno vlagatelj ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, neprimerna in nepopolna, naročnik pa bi moral opraviti novo izbiro najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je tudi ponudba ponudnika GRADIS GRADBENO PODJETJE PTUJ d.d. nepravilna, saj ima njegov odgovorni vodja del premalo izkušenj pri gradnjah. V tem primeru ne gre za formalno nepopolno ponudbo, temveč je ponudba nepravilna, ZJN-2 pa ne dopušča, da bi se pogoji v ponudbi spreminjali po roku za oddajo ponudb, zaradi česar ponudnik osebe odgovornega vodje ne more zamenjati. Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o dodelitvi naročila, izločitev ponudbe izbranega ponudnika in ponudnika GRADIS GRADBENO PODJETJE PTUJ d.d. ter izbiro njegove ponudbe kot najugodnejše. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, po priloženem stroškovniku.

Zahtevek za revizijo je z vlogo z dne 22.6.2009 vložil tudi ponudnik GRADIS GRADBENO PODJETJE PTUJ d.d., Dornavska cesta 6a, Ptuj. V zahtevku navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, da ima plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev, dobaviteljev ali kooperantov iz predhodnih postopkov javnega naročanja, saj naj bi določen denarni zapadli znesek dolgoval prav njemu iz naslova izvedbe javnega naročila za novogradnjo in rekonstrukcijo objektov na lokaciji Pohorski dvor. Ponudnik GRADIS GRADBENO PODJETJE PTUJ d.d. v zahtevku za revizijo tudi navaja, da izjave o izpolnjevanju ekonomsko finančnih pogojev ni podpisal zakoniti zastopnik izbranega ponudnika, zaradi česar zahteva razveljavitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 2.7.2009 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevek za revizijo ponudnika GRADIS GRADBENO PODJETJE PTUJ d.d. zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik v zvezi z vlagateljevim zahtevkom za revizijo navaja, da je v skladu z 80. členom ZJN-2 vse prejete ponudbe, tudi vlagateljevo, izločil kot nepravilne in nesprejemljive in odprti postopek razveljavil ter začel postopek s pogajanji po predhodni objavi. V ta postopek je povabil vse ponudnike, ki so predložili ponudbe za celotno javno naročilo, in jim predložil tudi protokol pogajanj. Naročnik zato meni, da ni kršil načela transparentnosti. Glede navedbe razlogov za izbiro naročnik navaja, da je v obvestili o oddaji naročila navedel, da je ponudba izbranega ponudnika cenovno najugodnejša in da so ostale ponudbe popolne, kar pomeni, da so bile nepravilnosti odpravljene. Sicer je imel vlagatelj možnost zahtevati tudi dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, česar pa ni storil, navaja naročnik. Cena v obvestilu ni bila navedena, ker so ponudniki prejeli zapisnik o pogajanju, v katerem je navedena cena, navedeni pa so tudi dokumenti, ki so jih predložili posamezni ponudniki. Glede očitkov o neporavnanih obveznosti izbranega ponudnika naročnik navaja, da je iz BON-2 obrazca, ki ga je izbrani ponudnik priložil v ponudbi, razvidno, da v zadnjih šestih mesecih ni imel neporavnanih obveznosti. Datum, ki ga je navedel vlagatelj, je že po izdaji obvestila o oddaji naročila, kar naročniku takrat ni bilo znano. Kljub temu je naročnik v skladu s 77. členom ZJN-2 dne 12.6.2009 pridobil obrazec "finančni podatki", iz katerega je razvidno, da je imel izbrani ponudnik v zadnjih šestih mesecih en dan blokade dospelih neporavnanih obveznosti. S tem dejstvom je naročnik seznanil izbranega ponudnika, ki je dne 15.6.2009 posredoval potrdilo banke HYPO GROUP Alpe Adria ter pojasnil, da ni imel dospelih neporavnanih obveznosti oz. blokiranega transakcijskega računa. Iz obrazložitve tudi izhaja, da na poznano finančno in likvidnostno situacijo obvladujejo plačilno sposobnost in v nadaljnjem poslovnem obdobju ne pričakujejo nobenih blokad transakcijskih računov. Naročnik še navaja, da do podpisa pogodbe še ni prišlo in da navedena dejstva ne morejo biti razlog za revizijo postopka, saj je bilo obvestilo o izboru izdano dne 10.6.2009, ko ta dejstva naročniku niso bila znana. Naročnik meni, da je spoštoval tudi načelo gospodarnosti, saj je ob izpolnjevanju pogojev izbral najcenejšega ponudnika. Glede ponudnika GRADIS GRADBENO PODJETJE PTUJ d.d. naročnik navaja, da je v postopku s pogajanji odpravil nepravilnost iz odprtega postopka, kar je bilo omogočeno vsem ponudnikom, tudi vlagatelju.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 9.7.2009 obvestil, da bo nadaljeval postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Dne 10.7.2009 je naročnik izdal sklep, s katerim je postopek revizije, začet na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GRADIS GRADBENO PODJETJE PTUJ d.d., ustavil. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da od ponudnika GRADIS GRADBENO PODJETJE PTUJ d.d. ni prejel obvestila o nadaljevanju postopka v roku, kot je določen v ZRPJN.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 9.7.2009), je naročnik z dopisom z dne 13.7.2009 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je dne 23.7.2009 prejela pripravljalno vlogo izbranega ponudnika, v kateri ta navaja, da soglaša s sklepom naročnika z dne 2.7.2009 ter da je iz izpiska S.BON-1/P AJPES-a z dne 17.7.2009 razvidno, da je imel v zadnjih šestih mesecih 0 dni neporavnanih obveznosti. Dne 24.7.2009 je Državna revizijska komisija prejela tudi dodatno vlogo vlagatelja, v kateri navaja, da opozarja na vprašljivo plačilno sposobnost izbranega ponudnika, kar naj bi izhajalo iz članka časopisa Finance z dne 22.7.2009.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj uvodoma navaja, da je naročnik kršil načelo transparentnosti, saj naj v obvestilu o oddaji naročila ne bi navedel dovolj podatkov oz. pravno relevantnih razlogov. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejeti odločitev o oddaji naročila ter jo obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, odločitev pa mora posredovati vsem ponudnikom. Zakon torej naročnika zavezuje, da (če so za to izpolnjeni vsi pogoji) izbere najugodnejšega ponudnika ter o tem in o razlogih za izbiro obvesti vse sodelujoče v postopku oddaje javnega naročila.

V obvestilu o oddaji naročila z dne 10.6.2009 je naročnik navedel ime najugodnejšega ponudnika, pri čemer je v obrazložitvi zapisal, da je bil ta ponudnik cenovno najugodnejši. Naročnik je v obrazložitvi povzel potek postopka oddaje javnega naročila, vključno z neuspelim odprtim postopkom, ter zapisal, da je ponudbo ponudnika GOMBOC d.o.o. izločil zaradi nesprejemljivosti in nepravilnosti, medtem ko je za ostale ponudbe ugotovil, da so popolne, vendar glede na razpisano merilo niso najugodnejše. Pri presoji, ali je naročnik z navedeno obrazložitvijo obvestila o oddaji naročila ravnal skladno z določbo prvega odstavka 79. člena ZJN-2, je treba upoštevati, da je bilo edino merilo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila najnižja cena (točka 3.4 razpisne dokumentacije). V tem primeru zato zadostuje, da naročnik poleg imena izbranega ponudnika navede njegovo ponudbeno ceno, saj je iz teh podatkov razvidna tako ugotovitev popolnosti ponudbe izbranega ponudnika kot so razvidni tudi razlogi za izbor. Naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila z dne 10.6.2009 sicer res ni navedel zneska ponudbene cene izbranega ponudnika, vendar, kot opozarja tudi naročnik, so bili ponudniki s ponudbenimi cenami seznanjeni že neposredno po končanih pogajanjih. Iz zapisnika o izvedenih pogajanjih z dne 9.6.2009, ki so ga podpisali vsi ponudniki (med drugim tudi predstavnik vlagatelja), je namreč razvidno, da je naročnik vanj vpisal vse ponudbene cene vseh ponudnikov, in sicer tako začetne kot tudi končne cene, dosežene na pogajanjih. Na podlagi navedenega je zato mogoče ugotoviti, da so bili ponudniki z vsemi ponudbenimi cenami konkurenčnih ponudnikov seznanjeni na pregleden način. Iz navedbe, kot jo je naročnik zapisal v obvestilo o oddaji naročila z dne 10.6.2009, in sicer da so vsi ponudniki (razen ponudnika GOMBOC d.o.o.) predložili popolne ponudbe, je nadalje razvidno, da so ponudniki odpravili nepravilnosti iz predhodno izvedenega odprtega postopka. Zato ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da iz obvestila o oddaji naročila ni mogoče razbrati, ali so ponudniki odpravili napake v svojih ponudbah. Ob tem gre ugotoviti, da (na kar izrecno opozarja tudi naročnik) imajo vsi ponudniki v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 v primeru, kadar odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev posameznih ponudb in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, možnost zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri pa morajo jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Iz dokumentacije predmetnega postopka je razvidno, da vlagatelj te možnosti ni izkoristil. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da revizijskim navedbam, ki se nanašajo na kršitev načela transparentnosti v povezavi z izdajo obvestila o oddaji naročila, ni mogoče slediti.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je iz BON obrazca z dne 15.6.2009 razvidno, da je imel izbrani ponudnik v zadnjih šestih mesecih dva dni neporavnane obveznosti, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti; tudi sicer naj bi bilo po mnenju vlagatelja iz bonitetne ocene razvidno, da je finančno stanje izbranega ponudnika podpovprečno.

V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZJN-2 preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila preko izpolnjevanja pogojev, vezanih na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. člena ZJN-2 in na nediskriminacijske pogoje in merila iz tretjega odstavka 41. člena ZJN-2. Tretji odstavek 41. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Izhodišča za določanje pogojev ekonomske in finančne sposobnosti so določena v 44. členu ZJN-2, kjer so v drugem odstavku posamezni načini oz. kriteriji ugotavljanja ekonomske in finančne sposobnosti, v petem odstavku pa je določeno, da mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka 44. člena ZJN-2 je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti. Iz citiranih določil ZJN-2 je razvidno, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti vsebino pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da bi se mu priznala ekonomska in finančna sposobnost za izvedbo naročila, hkrati pa mora tudi določiti, katere dokumente mora ponudnik predložiti, da bo dokazal vsebinsko izpolnjevanje posameznih pogojev. Kadar gre za ugotavljanje pravilnosti ali primernosti ponudbe z vidika 19. in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, gre za vprašanje, ali so v ponudbi predloženi tisti dokumenti, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji, in ali je iz njih razvidno vsebinsko izpolnjevanje pogojev na način, kot so bili ti določeni v razpisni dokumentaciji. Če so v ponudbi predloženi zahtevani dokumenti in če izkazujejo izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, je naročnik tako ponudbo dolžan označiti kot pravilno in primerno, izloči pa jo lahko v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 le v primeru, če ne izpolnjuje pogojev na način, kot so določeni v razpisni dokumentaciji.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik pogoje ekonomsko-finančne sposobnosti določil v točki 3.1.3 razpisne dokumentacije, kjer je določil tri kriterije:

"3.1.3.1 Ponudnik je imel v zadnjih treh poslovnih letih 2006-2008 povprečni letni prihodek najmanj dvakrat višji, kot je ponudbena vrednost (brez DDV) za posel, ki ga prevzema.

DOKAZILO: Obrazec 7 z listino BON1 ali bilanco stanja ali izvlečkom iz bilance stanja ali drugim enakovrednim dokazilom, iz katerega je razvidno izpolnjevanje tega pogoja (bilanca stanja mora biti revidirana, če je ponudnik po zakonu zavezan k reviziji letnih računovodskih izkazov).

3.1.3.2 Ponudnik, ki nastopa v ponudbi v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudbe ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa.

DOKAZILO: Obrazec 7 z listino BON2 ali drugim enakovrednim dokazilom, oziroma potrdilom ponudnikove poslovne banke, iz katerega je razvidno izpolnjevanje tega pogoja.

3.1.3.3 Ponudnik, ki nastopa v ponudbi, ima plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev, dobaviteljev ali kooperantov iz predhodnih postopkov javnega naročanja.

DOKAZILO: Izjava o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev (Obrazec 7).
Opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da pred oddajo naročila od najugodnejšega ponudnika lahko zahteva potrdilo ponudnikove poslovne banke ali drugo enakovredno dokazilo, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja."

Glede na zgoraj citirana določila ZJN-2 in razpisne dokumentacije gre ugotoviti, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ekonomsko - finančno sposobnost ponudnika mogoče presojati le z vidika treh kriterijev, določenih v točki 3.1.3 razpisne dokumentacije, ter na podlagi dokazil, ki so jih bili ponudniki v skladu s to točko dolžni predložiti.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil izjavo o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev na predpisanem obrazcu 7, hkrati pa je predložil tudi obrazec BON-1 z dne 11.5.2009, podatke iz izkaza poslovnega izida za obdobje 1.1. do 31.12.2008, podatke iz bilance stanja na dan 31.12.2008, obrazec BON-2 z dne 11.5.2009 ter podatke o plačilni sposobnosti in potrdila o neblokadi transakcijskih računov s strani poslovnih bank izbranega ponudnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, saj naj bi imel ta v zadnjih šestih mesecih pred podpisom pogodbe neporavnane obveznosti, hkrati pa naj bi bilo iz bonitetne ocene razvidno, da je njegova zmožnost poravnavanja obveznosti podpovprečna, medtem ko z oceno SB6 dosega podpovprečno donosnost in likvidnost, nadpovprečno zadolženost ter podpovprečno aktivnost in produktivnost. V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na domnevno podpovprečno zmožnost poravnavanja obveznosti, podpovprečno donosnost in likvidnost, nadpovprečno zadolženost ter podpovprečno aktivnost in produktivnost, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti kriteriji v razpisni dokumentaciji niso bili določeni kot kriteriji ugotavljanja ekonomsko - finančne sposobnosti ponudnikov. Zato tudi ponudbe izbranega ponudnika oz. njegove ekonomsko - finančne sposobnosti s teh vidikov ni mogoče presojati. Glede revizijske navedbe, da je imel izbrani ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred podpisom pogodbe neporavnane obveznosti, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da (kot je bilo zgoraj že zapisano) je naročnik v točki 3.1.3.3 določil, da mora imeti ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev, dobaviteljev ali kooperantov iz predhodnih postopkov javnega naročanja, kot dokazilo za izpolnjevanje tega pogoja pa je določil izjavo o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev na obrazcu 7. V obrazcu 7, ki ga je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi, le-ta izjavil, da ima do svojih podizvajalcev, dobaviteljev in kooperantov poravnane vse zapadle obveznosti iz predhodnih postopkov javnega naročanja. Poleg tega je iz obrazca BON-1 z dne 11.5.2009 razvidno, da izbrani ponudnik na dan pred sestavitvijo obrazca ni imel dospelih neporavnanih obveznosti ter da je imel v zadnjih šestih mesecih dospele neporavnane obveznosti 0 dni. Povsem enako dejstvo, in sicer da ni imel dospelih neporavnanih obveznosti ter da je imel v zadnjih šestih mesecih dospele neporavnane obveznosti 0 dni, izhaja tudi iz obrazca BON-2 z dne 11.5.2009. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbranemu ponudniku ni mogoče očitati, da ni izpolnil ekonomsko - finančnega pogoja, določenega v točki 3.1.3.3 razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da dejstvo, da naj bi imel izbrani ponudnik v zadnjih 6 mesecih dva dni neporavnane obveznosti, izhaja iz BON obrazca z dne 15.6.2009. Glede na to, da se vlagatelj sklicuje na BON obrazec, ki je bil izdan po izdaji obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s temi dejstvi v trenutku pregleda in ocenjevanja ponudb ter sprejema odločitve o dodelitve naročila ni mogel biti seznanjen, zato na zakonitost naročnikove odločitve o oddaji ne morejo vplivati. Kot je bilo že zapisano, naročnik ponudbe pregleduje in ocenjuje na podlagi dokumentov in dokazil, ki jih ponudniki predložijo v ponudbi skladno z določili razpisne dokumentacije, ter ugotavlja izpolnjevanje pogojev na način, kot so bili določeni v razpisni dokumentaciji, pri čemer po naravi stvari dokumenti, ki v trenutku sprejema odločitve o oddaji naročila sploh še niso bili izdani, na samo odločitev ne morejo vplivati. Ne glede na to Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz BON obrazca, na katerega se sklicuje vlagatelj v svojem zahtevku, izhajata dva podatka: 1) da je bilo število dni neporavnanih obveznosti (dospelih in/ali nedospelih) v zadnjih 6 mesecih 2 ter 2) da izbrani ponudnik na dan 14.6.2009 ni imel dospelih in/ali nedospelih neporavnanih obveznosti. Iz BON obrazca, na katerega se sklicuje vlagatelj, torej sploh ni razvidno, ali so obveznosti izbranega ponudnika, ki naj bi bile neporavnane, že dospele (zapadle) ali ne, pri čemer se obravnavani pogoj iz točke 3.1.3.3 izrecno nanaša le na zapadle obveznosti. Poleg tega je tudi iz tega BON obrazca razvidno izpolnjevanje zahteve, določene v točki 3.1.3.3 razpisne dokumentacije (ponudnik, ki nastopa v ponudbi, ima plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev, dobaviteljev ali kooperantov iz predhodnih postopkov javnega naročanja), saj izrecno potrjuje, da izbrani ponudnik na dan 14.6.2009 ni imel dospelih in/ali nedospelih neporavnanih obveznosti. Pogoja, da bi morali imeti ponudniki stanje poravnanosti zapadlih obveznosti izkazano za zadnjih šest mesecev, pa naročnik v razpisni dokumentaciji niti ni določil.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev pravil javnega naročanja oz. določil razpisne dokumentacije, ko je izbranemu ponudniku priznal ekonomsko - finančno sposobnost za izvedbo javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče očitati neizpolnjevanja ekonomsko - finančnih pogojev, kot so bili določeni v razpisni dokumentaciji, in da je posledično naročnik ni bil dolžan izločiti, vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne glede na morebitno utemeljenost ostalih revizijskih navedb nima več nobenih možnosti, da bi pridobil predmetno javno naročilo. Odločitev o morebitnih drugih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne) popolnosti ponudbe ponudnika GRADIS GRADBENO PODJETJE PTUJ d.d. ne bi mogla več vplivati ali spremeniti položaja vlagatelja v tem postopku oddaje javnega naročila in posledično ne bi mogla vplivati na izrek tega sklepa. Zato Državna revizijska komisija ostalih revizijskih navedb ni vsebinsko obravnavala, saj vlagatelju v preostalem delu zahtevka za revizijo ni mogoče več priznati pravnega interesa za vodenje postopka revizije.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za odvetniško zastopanje ter stroškov v zvezi s plačilom takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 29.7.2009

predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav,
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:

- Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- STAVBAR GRADNJE gradbeništvo, trgovina in storitve, d.o.o., Industrijska ulica 13, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana