Na vsebino
EN

018-151/2009 REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij

Številka: 018-151/2009-8
Datum sprejema: 31. 7. 2009

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec kot predsednice senata in predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov in članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Gradnja dveh bivalnih zaporniških objektov J in K v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni na Dolenjskem", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 31. 7. 2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 24. 6. 2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 10.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19. 2. 2009 sprejel sklep o izvedbi javnega naročila "Gradnja dveh bivalnih zaporniških objektov J in K v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni na Dolenjskem". Predmetno javno naročilo je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 20. 2. 2009 pod št. objave JN1241/2009 ter v Uradnem listu EU dne 21. 2. 2009, pod št. objave 2009/S 36-052355, s kasnejšimi spremembami in popravki.

Naročnik je dne 25. 5. 2009, pod št. št. 2020-G-2009-1, sprejel Odločitev o izidu javnega naročila, s katerim je predmetno naročilo oddal ponudniku IMOS, d.d., Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 6. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o izidu javnega naročila z dne 25. 5. 2009. Zatrjeval je, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo kot nepravilno. Ker je naročnik kot merilo za izbor uporabil kriterij najnižje cene, bi bila vlagateljeva ponudba v primeru, da ne bi bila izločena, izbrana kot najugodnejša ponudba. Vlagatelj je izpodbijal naročnikovo ugotovitev, da podizvajalec VTZ, d.o.o. ni izpolnil pogoja iz točke 5.1(h) in točke 5.1(i) navodil za izdelavo ponudbe. Naročnik je namreč v navodilih pogojeval, da mora imeti vsak izvajalec ali podizvajalec predpisani letni povprečni promet (točka h.) oziroma uspešne izkušnje (točka i). Naročnik je po mnenju vlagatelja pogojeval obstoj navedenih pogojev alternativno in ne kumulativno. Ker je vlagatelj kot ponudnik slednji pogoj izpolnil, podizvajalec tega ne rabi izpolnjevati. Vlagatelj je še navedel, da sta ponudnika, katerih ponudb naročnik ni izločil, navedla istega podizvajalca VTZ, d.o.o., naročnik pa njunih ponudb v tem delu ni ocenil kot nepravilnih. Zato vlagatelj upravičeno domneva, da je takšen sklep naročnika diskriminatoren in vlagatelja postavlja v slabši položaj. S slednjim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, saj je ponudba vlagatelja cenejša od izbrane ponudbe. Ponudba podizvajalca VTZ, d.o.o. pa ni po pravilih poštene konkurence, saj je isto delo drugače ovrednoteno pri izbranem ponudniku kot pri vlagatelju, slednje pa posledično pomeni, da podizvajalec ne izpolnjuje zahtev pri vlagateljevi ponudbi, medtem ko jih izpolnjuje pri ponudbi izbranega ponudnika. V zvezi z naročnikovim očitkom, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja vodenja del za zahtevne objekte za posamezna dela, je vlagatelj zatrjeval, da ima predlagani odgovorni vodja del ustrezno licenco za vodenje vseh vrst gradenj in ima 5 let izkušenj pri gradnji objektov v celoti, kar je razvidno iz priloženih referenc. Na vseh navedenih objektih je bil odgovorni vodja del v skladu z ZGO, na objektih pa je od vseh gradbenih del vodil tudi vsa obrtniška, montažna in inštalacijska dela. Ker naročnik ni izrecno zahteval, katere stroke mora biti odgovorni vodja posameznih del, je vlagatelj mnenja, da navedeni odgovorni vodja del ustreza vsem zahtevam.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 7. 2009 podal pripravljalno vlogo k reviziji, v kateri je povzel navedbe iz zahtevka za revizijo glede neizpolnjevanja pogojev iz točke 5.1(h) in točke 5.1(i) iz navodil za izdelavo ponudbe za podizvajalca VTZ, d.o.o., dodatno je navedel nazive ponudnikov, katerim je naročnik priznal popolnost ponudb. V zvezi z očitano kršitvijo iz točke 5.1(k) navodil pa je vlagatelj konkretiziral svojo navedbo tako, da je navedel, da odgovorni vodja del F.T. izpolnjuje pogoj iz 2. odstavka 77. člena Zakona o graditvi objektov, ker ima visoko strokovno izobrazbo, dobrih 10 let izkušenj pri gradnjah, kar je več od zahtevanih po ZGD, kot odgovorni vodja del pa ima več kot 5 let delovnih izkušenj, vpisan je tudi v imenik IZS in ob tem izpolnjuje vse pogoje iz 126. člena ZGD. Iz referenc postavljenega vodje izhaja, da je usposobljen za tovrstna dela, sicer pa naročnik ni navedel, da odgovorni vodja del ne more nastopati pri več sklopih del.

Naročnik je dne 22. 7. 2009, pod št. 430-8/2009/22, sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil. V zvezi z izpolnjevanjem pogojev za podizvajalca v točkah 5.1(h) in točke 5.1(i) navodil je naročnik zavrnil vlagateljevo interpretacijo, da naj bi bil zahtevani pogoj izpolnjen že s tem, da je v ponudbi izkazano izpolnjevanje pogoja zgolj izvajalca ali zgolj podizvajalca. Naročnik je v obeh točkah zahteval izkaz izpolnjevanja pogojev za vsakega izvajalca ali podizvajalca (kumulativno), kar pomeni, da je bilo potrebno predložiti izkaze o izpolnjevanju pogojev za vse izvajalce ali podizvajalce. Vsak sodelujoči, ne glede na to, ali gre za izvajalca ali podizvajalca, mora izpolnjevati pogoj. Kot izhaja iz ponudbe vlagatelja, ob upoštevanju deleža vrednosti podizvajalskega dela podizvajalca VTZ, d.o.o., vlagatelj ne izpolnjuje zahtevanih pogojev. V zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz točke 5.1(k) je naročnik odgovoril, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja zapisanega pogoja.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 7. 2009 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo z dne 20. 7. 2009 in z vlogo z dne 29. 7. 2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila in dokumentacijo o revizijskem postopku, vodenem pri naročniku. Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo upoštevala tudi navedbe vlagatelja iz pripravljalne vloge z dne 10. 7. 2009, saj je ocenila, da ne gre za navajanje novih kršitev naročnika, oziroma novih dejstev in dokazov, ampak zgolj za povzetek navedb iz zahtevka za revizijo. V zvezi z navedbo vlagatelja v vlogi z dne 27. 7. 2009, s katero je vlagatelj nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, da se naročnik glede na to, da je v izreku sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedel podatke o drugem ponudniku (vlagatelju drugega zahtevka za revizijo, družbi CM Celje, d.d.), zaradi česar se po mnenju vlagatelja sploh še ni opredelil do zahtevka za revizijo vlagatelja, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo vlagatelja z dne 22. 7. 2009, pod št. 430-8/2009/22 v izreku odločitve sicer navedel podatke o drugem ponudniku (CMC Celje, d.d.), vendar pa je slednje ravnanje naročnika mogoče šteti le kot očitno pomoto, saj iz celotne obrazložitve in spremnega dopisa k sklepu z dne 22. 7. 2009, št. 430-8/2009/23 izhaja, da se zavrnitev nanaša na vlagateljev zahtevek za revizijo in ne na zahtevek za revizijo drugega vlagatelja CM Celje, d.d., o katerem je naročnik tudi sicer odločil s posebnim sklepom. Zato je Državna revizijska komisija štela, da je naročnik s sklepom z dne 22. 7. 2009, pod št. 430-8/2009/22 odločil o zahtevku za revizijo.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvedel po odprtem postopku, v katerem je prejel devet pravočasnih ponudb, kar izhaja tudi iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 5. 5. 2009. Iz obrazložitve Odločitve o izidu javnega naročila, št. 2020-G-2009-1 z dne 25. 5. 2009 izhaja, da je naročnik ponudbo vlagatelja zavrnil kot nepravilno. V tem delu je potrebno še ugotoviti, da je bila vlagateljeva ponudba glede na merilo za izbor najnižja cena cenejša od ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar je vlagatelju potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal zakonito, s tem, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nepravilno in jo posledično kot nepopolno izločil.

Nepravilna ponudba je po definiciji 19. točke 1. odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali pa ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Ponudba, ki je nepravilna, pa je ob upoštevanju 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tudi nepopolna. Skladno s 1. odstavkom 41. člena ZJN-2 mora naročnik oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona, upoštevaje možnost ponujanja variant, potem ko naročnik preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. člena tega zakona in na nediskriminacijske pogoje in merila iz 3. odstavka tega člena.
Kot prvi razlog za zavrnitev ponudbe vlagatelja kot nepravilne je naročnik v Odločitvi o izidu javnega naročila, št. 2020-G-2009-1 z dne 25. 5. 2009 navedel, da vlagatelj ni izpolnil pogoja iz točke 5.1(h) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbo (v nadaljevanju: navodila), in sicer za podizvajalca VTZ, d.o.o., ki naj ne bi imel povprečnega letnega prometa v zadnjih treh letih v dvakratni višini ponujenih del na tem razpisu.

Po vpogledu v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se je eden izmed naročnikovih pogojev v točki "5. Pogoji za udeležbo Ponudnika na javnem razpisu", podčlenu 5.1(h) glasil:

"Ponudnik mora imeti povprečni letni promet v zadnjih treh letih, oziroma, če podjetje posluje krajši čas, od ustanovitve, v višini 10.000.000,00 EUR za vsa razpisana dela. Vsak izvajalec v skupini ali podizvajalec mora imeti povprečni letni promet v zadnjih treh letih v dvakratni višini ponujenih del na tem razpisu. Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki in vsak podizvajalec izpolniti obrazec 5.1(h) v Poglavju 10 - Sposobnost in priložiti bonitetno informacijo, izdano s strani pooblaščene organizacije za izdajo bonitetne informacije, iz katere je razviden letni promet in blokada računov v zadnjih 6 (šestih) mesecih."

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj podal ponudbo, v kateri je posamezna dela oddal v podizvajanje podizvajalcu VTZ, d.o.o., kar je med strankama nesporno in je razvidno iz v ponudbi vlagatelja priloženega obrazca 5.1(l). Naročnik je v točki 5.1(l) navodil tudi dopustil možnost, da lahko ponudnik posamezni del naročila odda v podizvajanje, pri tem pa mora ponudnik izpolniti obrazec 5.1(l) v Poglavju 10- Sposobnost.

Nesporno med strankama je dalje tudi, da podizvajalec VTZ, d.o.o. ni dosegel povprečnega letnega prometa v zadnjih treh letih v zahtevani dvakratni višini ponujenih del na tem razpisu, kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbeno vrednost del vlagatelja, delež del, ki naj bi ga izvajal podizvajalec VTZ, d.o.o. ter obrazec 5.1(h) in Podatke o boniteti poslovanja (BON-1), katere je vlagatelj priložil za izkazovanje sposobnosti podizvajalca VTZ, d.o.o.. V tem delu je Državna revizijska komisija ob upoštevanju revizijskih zatrjevanj o domnevni diskriminatorni obravnavi ponudnikov vlagatelja vpogledala tudi v ponudbi, ki ju je naročnik ocenil kot popolni in ugotovila, da je isti podizvajalec VTZ, d.o.o. tudi v slednjih ponudbah podal enake podatke v obrazcu 5.1(h) in Podatke o boniteti poslovanja (BON-1), vendar pa je ob upoštevanju ponudbenih vrednosti in deleža del, ki naj bi ga izvajal kot podizvajalec v teh ponudbah, mogoče ugotoviti, da ima povprečni letni promet v zadnjih treh letih v dvakratni višini ponujenih del na tem razpisu.

Kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je sporna med strankama interpretacija zgoraj citiranega naročnikovega pogoja iz točke 5.1(h) navodil, in sicer, ali je moral pogoj doseženega povprečnega letnega prometa v zadnjih treh letih v dvakratni višini ponujenih del na tem razpisu izpolnjevati tudi podizvajalec.

V zvezi s slednjim vprašanjem je Državna revizijska komisija ocenila, da ni mogoče slediti vlagateljevi argumentaciji, da podizvajalcu spornega pogoja ni bilo treba izpolniti, kolikor ga je izpolnil že ponudnik. Kot izhaja iz naročnikove zahteve v točki 5.1(h) je naročnik najprej zahteval izpolnjevanje pogoja za "ponudnika", in sicer je navedel: "Ponudnik mora imeti povprečni letni promet v zadnjih treh letih, oziroma, če podjetje posluje krajši čas, od ustanovitve, v višini 10.000.000,00 EUR za vsa razpisana dela." Nato pa je določil pogoj, ki ga mora izpolnjevati "vsak izvajalec v skupini" ali "podizvajalec", in sicer je zapisal: "Vsak izvajalec v skupini ali podizvajalec mora imeti povprečni letni promet v zadnjih treh letih v dvakratni višini ponujenih del na tem razpisu."

Iz tako zapisane zahteve naročnika je Državna revizijska komisija ocenila, da je sporni pogoj po doseganju povprečnega letnega prometa v zadnjih treh letih v dvakratni višini ponujenih del na tem razpisu mogoče interpretirati le na način, da so zahteve morali, ne glede na ponudnika, za katerega je naročnik posebej zahteval izpolnjevanje pogoja z doseganjem povprečnega letnega prometa v višini 10.000.000,00 EUR za vsa razpisana dela, izpolniti tudi izvajalci v skupini (kolikor je ponudnik podal ponudbo skupine izvajalcev) in podizvajalci (kolikor je ponudnik nastopal s podizvajalci). Kot namreč izhaja iz razpisne dokumentacije, je ponudnik lahko nastopal samostojno, kot izvajalec v ponudbi skupine izvajalcev, ali pa je nastopal s podizvajalci. Tako je naročnik v točki 3. navodil določil, da ponudnik lahko predloži samostojno ponudbo ali ponudbo skupine izvajalcev, kjer nastopa kot partner (Joint Venture). V točki 5.1(l) navodil pa je naročnik navedel, da lahko ponudnik posamezni del naročila odda v podizvajanje. Iz slednjega gre ugotoviti, da je naročnik jasno razmejil termine "ponudnik", "izvajalec v skupini" in "podizvajalec", v točki 5.1(h) pa posebej zahteval pogoje za ponudnika in posebej pogoje za izvajalce v skupini ter podizvajalce, iz česar velja zaključiti, da je moral ponudnik v primeru nastopa s podizvajalci izkazati tudi izpolnitev spornega pogoja, da ima podizvajalec povprečni letni promet v zadnjih treh letih v dvakratni višini ponujenih del na tem razpisu. Kolikor bi zavzeli nasprotno stališče, ki ga zasleduje vlagatelj v zahtevku za revizijo, potem bi morala naročnikova zahteva glasiti tako, da bi zahteval alternativno izpolnjevanje pogojev ali za ponudnika ali za podizvajalca in ne bi zahteval drugačnih kriterijev za ponudnika kot za podizvajalca, kakor je to zahteval v obravnavanem primeru, ko je za ponudnika zahteval povprečni letni promet v višini 10.000.000,00 EUR, za podizvajalca pa povprečni letni promet v dvakratni višini ponujenih del na tem razpisu.

Ob upoštevanju ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije s tem, ko je ponudbo vlagatelja v tem delu zaradi neizpolnjevanja pogojev iz točke 5.1(h) navodil za podizvajalca VTZ, d.o.o., ocenil kot nepravilno. Vlagatelj prav tako ni uspel izkazati, da naj bi naročnik ravnal diskriminatorno in postavil vlagatelja v slabši položaj, saj je naročnik sporni pogoj upošteval na enak način tudi pri ponudbah, ki jih je ocenil kot pravilni in popolni. Ob tem Državna revizijska komisija v zvezi z revizijsko navedbo vlagatelja, da naj bi ponudba podizvajalca VTZ, d.o.o. ne bi bila po pravilih poštene konkurence, ker je isto delo drugače ovrednoteno pri izbranem ponudniku kot pri vlagatelju, zgolj pripominja, da gre za razmerje med ponudnikom in njegovim podizvajalcem, ki ne vpliva na razmerje med ponudniki v posameznem postopku oddaje javnega naročila in zato ne more biti predmet presoje v obravnavnem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je iz navedenih razlogov kot neutemeljene zavrnila revizijske očitke vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev že v tem delu zahtevka za revizijo, je posledično potrebno zaključiti, da je vlagateljeva ponudba zaradi ugotovljenih (potrjenih) nepravilnosti nepopolna, naročnik pa je tako ravnal skladno s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločil. Zato je potrebno zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrniti.

Državna revizijska komisija zato v nadaljevanju ni presojala ostalih revizijskih navedb vlagatelja v okviru očitane kršitve o nezakoniti izločitve vlagateljeve ponudbe kot nepravilne, saj presoja le-teh ne bi več mogla vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku, takšna odločitev pa je tudi bila sprejeta ob upoštevanju načela hitrosti kot enega od temeljnih načel v revizijskih postopkih javnega naročanja (3. člen ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 10.000,00 EUR odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 10.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 31. 7. 2009

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, Ljubljana
- CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto
- IMOS, d.d., Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran