018-146/2009 Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, d. o. o.

Številka: 018-146/2009-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, predsednice Vesne Cukrov kot članice senata in člana Jožefa Kocuvana kot člana senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za nadgradnjo geografskega informacijskega sistema in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Premisa, poslovne rešitve, d. o. o., Pod Plevno 23, škofja Loka zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 27. 7. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802, sklic 11 16110-7111290-01814609, pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 2.500 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je 12. 12. 2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila št. JN 113 B/08, 9. 3. 2009 objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1748/2009, ter po pozivu ponudnikov na posamezna pojasnila ponudb in ogledu prikaza delovanja dela vlagateljeve rešitve z obvestilom št. JN 113 B/08-35037 z dne 15. 5. 2009 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Gisdata, d. o. o., šmartinska cesta 106, Ljubljana.

Po prejemu dodatne obrazložitve št. JN 113 B/08 z dne 25. 5. 2009 (vlagatelj jo je prejel 1. 6. 2009; razvidno iz povratnice) je vlagatelj 11. 6. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim (med drugim) predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in naročniku očita kršitev prvega odstavka 12. člena, 1. odstavka 13. člena, drugega in tretjega odstavka 46. člena ter četrtega odstavka 49. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik nepravilno točkoval njegovo ponudbo, navaja, da je s predloženim certifikatom Microsoft Certified Application Developer tehnično gledano dokazal še več, kot je zahteval referenčni kadrovski pogoj, poleg tega je način IJSVO usklajen na ravni Evropske unije, ponujeno tehnologijo pa uporabljajo nekateri izmed čeških izvajalcev javnih služb. Vlagatelj se sklicuje še na tretji odstavek 46. člena ZJNVETPS o sprejemu enakovrednih ukrepov, vezanih na ravnanje z okoljem.

Naročnik je s sklepom št. JN 113 B/08-35037 z dne 3. 7. 2009 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik priznava napačno ocenjevanje vlagateljeve ponudbe po merilih, vendar vztraja, da vlagatelj ni zadostil kadrovskemu pogoju, poleg tega pa navaja še druge razloge za "neustreznost" ponudbe, ki jih je "ugotovil" "pri ponovni preučitvi ponudbe vlagatelja in podane obrazložitve ponudbe".

Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 7. 2009 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in se opredelil do odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je od naročnika 17. 7. 2009 in 21. 7. 2009 prejela dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 13. 7. 2009 upravičeno izpostavlja, da so razlogi za nepopolnost ponudbe, ki jih je naročnik navedel šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, nedopustni, saj bi jih moral naročnik vlagatelju zaradi možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) predstaviti že v postopku javnega naročanja in ne šele v revizijskem postopku (tako Državna revizijska komisija že v zadevah npr. 018-035/2008 in 018-124/2009). Ker novih razlogov ni dopustno upoštevati ali jih preverjati šele v postopku pred Državno revizijsko komisijo, nepopolnost vlagateljeve ponudbe glede teh razlogov ni izkazana (prim. zadeva št. 018-124/2009).

Čeprav se Državni revizijski komisiji ni treba opredeljevati do ocenjevanja ponudb, ker je naročnik priznal utemeljenost vlagateljeve revizijske navedbe, pa je treba dodati, da čeprav je naročnik ocenil ponudbe (kot da bi bile popolne) in jih nato pregledal (ali so res popolne), bi šlo le za organizacijo njegovega dela, to ravnanje pa tudi ne bi moglo spremeniti tega, da kot najugodnejše ponudbe ni mogoče izbrati nepopolne ponudbe, saj take ponudbe mora naročnik izločiti (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS) (prim. zadeva št. 018-071/2009).

Med strankama pa je še naprej sporno, ali je vlagatelj uspel izkazati tudi izpolnjevanje dela kadrovskega pogoja, in sicer v peti alinei:
"Ponudnik mora v svoji ponudbi izkazati, da ima redno zaposlen naslednji kader, ki bo sodeloval na projektu:
â??
â"˘ Zaradi pomembnosti poročanja IJSVO s strani naročnika za MOP, mora ponudnik razpolagati vsaj z enim zaposlenim, ki je aktivno sodeloval pri izdelavi aplikacije za izdelavo poročila za IJSVO (www.ijsvo.si). Ponudnik izkazuje ustrezno aktivno sodelovanje zaposlenega z izjavo referenčnega naročnika aplikacije.
â??"

Zaradi omejitve iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN (ob neupoštevanju izjeme) vlagatelj po poteku roka za predložitev ponudb ne more uspešno uveljaviti tistih kršitev, ki se nanašajo na oblikovanje pogoja, ne glede na morebitno utemeljenost argumentov, ki bi ob pravočasnem uveljavljanju lahko prispevali k ugodni rešitvi zanj. Vlagatelj sicer niti ne uveljavlja izjeme iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN, vendar je tudi iz zahtevka za revizijo (str. 3) razvidno, da mu je bila vsebina pogoja znana že v fazi priprave ponudbe (torej še pred potekom roka za predložitev ponudb), saj vlagatelj navaja, da je on postavil naročniku vprašanje s spornim delom kadrovskega pogoja. Zato se po roku za predložitev ponudb presoja Državne revizijske komisije lahko omeji le na ugotovitev, ali je naročnik pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja upošteval tisto, kar je določil, ne more pa ugotavljati vsebinske skladnosti pogoja s predpisi o (javnih) naročilih (prim. zadeva št. 018-036/2008).

Iz naročnikovega odgovora (objavljenega na portalu javnih naročil 31. 3. 2009 ob 8.54) v zvezi s spornim delom kadrovskega pogoja ne izhaja samo pojasnilo, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj (Zaradi predpisanih zahtev državnih organov (zakonodaja in standardi, ki jih mora upoštevati naročnik), je nujna izkušenost pri izvedbi aplikacije za zakonsko predpisana področja MOP in GURS.), ampak tudi "[n]aročnik iz tega razloga zahteva, da ima ponudnik zaposlenega strokovnjaka, ki je aktivno sodeloval pri izdelavi aplikacije za izdelavo poročila za IJSVO (www.ijsvo.si). Ponudnik mora izkazati ustrezno aktivno sodelovanje zaposlenega z izjavo referenčnega naročnika aplikacije". Ob tem iz točke "Seznam ključnega osebja" ("priloga 8"), vključene v 5. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 16 razpisne dokumentacije), izhaja, da naročnik zahteva, da ima ponudnik enega zaposlenega, "ki je aktivno sodeloval pri izdelavi aplikacije za izdelavo poročila IJSVO za Ministrstvo za okolje in prostor". Ker je naročnik tako v razpisni dokumentaciji kot odgovoru na vprašanja ponudnikom zahteval, da je eden izmed ponudnikovih zaposlenih kadrov aktivno sodelovali pri izdelavi aplikacije za izdelavo poročila za IJSVO (www.ijsvo.si), to pa izkažejo z izjavo referenčnega naročnika, vlagatelj (ki sicer niti ne zatrjuje in dokazuje, da razpolaga z enim zaposlenim, ki je aktivno sodeloval pri izdelavi aplikacije za izdelavo poročila IJSVO za Ministrstvo za okolje in prostor) z zatrjevanjem in dokazovanjem, da s certifikatom Microsoft Certified Application Developer presega zahtevo iz razpisne dokumentacije, v tej fazi postopka (ko je rok za predložitev ponudb že potekel) ne more uspeti. Namreč, z Microsoftovim certifikatom (čeprav ta lahko izkazuje, da ima njegov imetnik specifična znanja) vlagatelj aktivnega sodelovanja pri izdelavi aplikacije za izdelavo poročila IJSVO za Ministrstvo za okolje in prostor (glede na kadrovski pogoj, kot je bil določen) ne izkazuje.

Vlagatelj se v tej fazi postopka tudi neuspešno sklicuje na besedilo iz točke 2.2 razpisne dokumentacije (str. 6), ki določa, da "[n]aročnik išče zaključen produkt, ki že deluje pri referenčnih naročnikih z enakimi lastnostmi, kot so zahtevane v tem razpisu", saj to besedilo zahtev iz samega kadrovskega pogoja ne more spremeniti.

Vlagatelj pa se tudi neuspešno sklicuje na 46. člen ZJNVETPS, saj
1. ne glede na odgovor, ali sta drugi in tretji odstavek 46. člena ZJNVETPS uporabljiva glede na prvi odstavek 46. člena ZJNVETPS, in
2. ne glede na dejstvo, da gre pri konkretni nabavi za naročilo blaga [gl. npr. objava na portalu javnih naročil, točka II.1.2); opis predmeta, točka 2.2. (str. 6 razpisne dokumentacije), na katero se sicer sklicuje tudi vlagatelj: "[n]aročnik išče zaključen produkt, ki že deluje â??"], čemur vlagatelj niti ne oporeka, tretji odstavek 46. člena ZJNVETPS pa obravnava le naročila gradenj in storitev,
se drugi odstavek 46. člena ZJNVETPS nanaša le na vprašanja zagotavljanja kakovosti, tretji odstavek 46. člena ZJNVETPS pa na vprašanja okoljskega upravljanja. Dejansko stanje v konkretni zadevi kaže, da ne bi bila uporabljiva ne drugi ne tretji odstavek 46. člena ZJNVETPS (kot sicer ne kakšen tretji člen ZJNVETPS). Namreč, vprašanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja v konkretni zadevi ne bi bilo vprašanje vlagateljevega zagotavljanja kakovosti, zato drugi odstavek 46. člena ZJNVETPS ne bi bil uporabljiv. Tretji odstavek 46. člena ZJNVETPS pa ne bi bil uporabljiv, ker ne bi šlo za vprašanje ugotavljanja vlagateljeve okoljske naravnanosti oziroma usposobljenosti izvajanja storitev ali gradenj v skladu z varovanjem okolja.

Ker vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije ni izkazal, da je treba izpodbijani odločitvi razveljaviti, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 27. 7. 2009

Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana,
- Premisa, poslovne rešitve, d. o. o., Pod Plevno 23, 4220 škofja Loka,
- Gisdata, d. o. o., šmartinska cesta 106, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.