018-129/2009 Slovenske železnice d.o.o.

Številka: 018-129/2009-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN)) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata, članice mag. Nataše Jeršič in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Razvoj ERTMS/ETCS na infrastrukturi koridorja D", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila 1. družba Splošno gradbeno podjetje Slovenija, Cesta Tehnika Obnova, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), 2. družba Iskra Sistemi d.d., Stegne 21, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.7.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija, v delu g.1) točke, ki se glasi:"â??Ponudnik mora biti polni član UNIFE (Full membership), kar dokaže s potrdilom o članstvu.. ".

3. V preostalem delu se zahtevka prvega in drugega vlagatelja za revizijo kot neutemeljena zavrneta.

4. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 2500,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

5. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 3.240 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12.12.2008 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila, dne 21.4.2009 pa dopolnitev tega sklepa. Javni razpis je naročnik dne 14.1.2009 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN200/2009, s popravki (spremembami, dodatnimi informacijami) pod številkami objav JN557/2009, z dne 29.1.2009, JN1144/2009, z dne 17.2.2009, JN1758/2009, z dne 9.3.2009, JN2105/2009, z dne 19.3.2009, JN2429/2009, z dne 27.3.2009, ter JN2737/2009, z dne 7.4.2009. V okviru prvotne objave javnega naročila je naročnik odgovore na zastavljena vprašanja potencialnih ponudnikov objavil dne 28.1.2009, 12.2.2009, 17.2.2009, 6.3.2009, 18.3.2009, 3.4.2009, 6.4.2009 ter dne 17.4.2009. Javni razpis je naročnik dne 17.1.2009 objavil tudi v Uradnem listu EU, in sicer pod številko objave 2009/S 11-015128, popravke (spremembe, dodatne informacije) pa pod številkami objav 2009/S 20-027565, z dne 30.1.2009, 2009/S 34-048939, z dne 19.2.2009, 2009/S 47-067516, z dne 10.3.2009, 2009/S 55-078622, z dne 20.3.2009, 2009/S 62-088402, z dne 31.3.2009, ter 2009/S 68-097201, z dne 8.4.2009.

Dne 21.4.2009 je prvi vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, s katero izpodbija razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Razpisni pogoji za predmetno javno naročilo so po mnenju prvega vlagatelja pretirano omejujoči, nezakoniti in vlagatelju onemogočajo pripravo pravilne ponudbe. Vlagatelj ugovarja kadrovskim pogojem pod g.2.1. točko razpisne dokumentacije in navaja, da tovrstnih projektov, kot je predmetno javno naročilo, v RS še ni bilo, zaradi česar tudi ni strokovnjakov, ki bi zahtevani kadrovski pogoj izpolnjevali. Domačni ponudniki so zato primorani zagotoviti pomoč tujih strokovnjakov in so v neenakopravnem položaju, kar pa je v nasprotju s 13. in 15. členom ZJNVETPS. Nadalje vlagatelj meni, da naročnikova zahteva po članstvu v UNIFE ne more biti obvezna tehnična sposobnost, brez katere ponudnik ne bi mogel biti izbran in ne bi mogel izvesti predmetnega javnega naročila. Nadalje je naročnik po vlagateljevem mnenju z dopustitvijo hčerinskega podjetja, da slednje nastopa kot partner ali podizvajalec v skupnem nastopu, kršil določilo 34. člena Zakona o graditvi objektov, ki prepoveduje povezanost med nadzorom in izvajalcem. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel pridobitve gradbenega dovoljenja, zaradi česar je po vlagateljevem mnenju razpisna dokumentacija pomanjkljiva. Na podlagi navedenega prvi vlagatelj predlaga, da se zahtevku ugodi in spremeni razpisno dokumentacijo tako, da se mu omogoči pravilno in zakonito oddajo ponudbe in povrne stroške revizijskega postopka.

Drugi vlagatelj je zoper razpisno dokumentacijo, dne 23.4.2009, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku ugovarja, da je referenčna zahteva pod III.2.3),g.1) točko razpisne dokumentacije nesorazmerna s predmetom javnega naročila. Naročnik ni uspel izkazati, zakaj je zahtevana dolžina 350 km tista, ki ponudniku daje usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročnik bi lahko do istega učinka prišel z manj strogimi referenčnimi pogoji. Enako stališče ima vlagatelj do kadrovskih pogojev pod III.2.3),g.2) točko razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj prav tako meni, da naročnik z ničemer ni upravičil zahteve po članstvu v UNIFE združenju, zaradi česar je takšna zahteva nesorazmerna. V nadaljevanju drugi vlagatelj prav tako izpostavlja in ugovarja možnosti sodelovanja hčerinske družbe na javnem razpisu in pomanjkljivost razpisne dokumentacije glede gradbenega dovoljenja. Na podlagi navedenega drugi vlagatelj predlaga, da se zahtevku ugodi in razveljavi razpisno dokumentacijo in mu povrne stroške revizijskega postopka.

Naročnik je glede zahtevka prvega vlagatelja dne 16.6.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa pojasnjuje, da je predmet razpisa projektiranje, dobava, montaža, certificiranje in servisiranje ERTMS/ETCS naprav na infrastrukturi in da se takšna tehnologija v RS res še ni vpeljevala, vendar je tovrstni sistem prisoten pri naših sosednjih državah. Po naročnikovem mnenju bi lahko domači ponudniki s sodelovanjem na teh projektih v EU pridobili ustrezne kadrovske reference. Poleg tega pa lahko slovenski ponudniki sodelujejo skupaj z drugimi ponudniki, ki referenco izpolnjujejo, kar se je dejansko tudi zgodilo. Referenčna zahteva, pri kateri mora vgrajeni sistem ERTMS/ETCS predstavljati zaključeno celoto na komercialnih progah v skupni dolžini najmanj 350km, pa po naročnikovem zatrjevanju izhaja iz primerljivosti razpisnega projekta, ki obsega projektiranje in montažo navedenega sistema. Glede članstva UNIFE naročnik pojasnjuje, da je s takšno zahtevo želel za izvajalca del pridobiti podjetje, ki je seznanjeno z najnovejšimi tehnologijami in hkrati aktivno sodeluje ter vlaga v razvoj najsodobnejše tehnologije za modernizacijo in poenotenje vseevropskega železniškega omrežja. Glede očitkov o kršitvi 34. člena ZGO-1 naročnik pojasnjuje, da ima SŽ, d.o.o. vlogo naročnika in si nikjer ne pridržuje vloge nadzornika po ZGO-1. Glede pomanjkljivosti razpisne dokumentacije zaradi gradbenega dovoljenja pa naročnik pojasnjuje, da je v zvezi z gradbenim dovoljenjem nase prevzel odgovornost. Kar po naročnikovih navedbah pomeni, da tudi če bi bilo to potrebno, slednje naj ne bi vplivalo na položaj izbranega ponudnika, saj bi bil rok izvedbe ustrezno podaljšan in tudi morebitni stroški bi mu bili povrnjeni. Na podlagi navedenega je naročnik zahtevek prvega vlagatelja zavrnil.

Naročnik je glede zahtevka drugega vlagatelja dne 16.6.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik podobno navaja kot v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 17.6.2009 naročnika obvestil o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 22.6.2009 naročnika obvestil o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo

Naročnik je z vlogo z dne 24.6.2009 Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku, ob upoštevanju načela hitrosti, najprej odločila, da obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in zahtevka za revizijo drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek. Državna revizijska komisija je dne 7.7.2009 izdala sklep, s katerim je na podlagi 2. odstavka 20. člena ZRPJN podaljšala rok za odločitev.

Skladno s 1. odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP - UPB3 (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ugotovila, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in izdala enoten (skupni) sklep.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da tako prvi vlagatelj kot drugi vlagatelj izpodbijata pogoj, ki se nanaša na ugotavljanje kadrovske sposobnosti. Med strankami je sporna zahteva iz g.2.1) točka Razpisne dokumentacije, ki se nanaša na strokovnjaka s področja ERTMS/ETCS. Slednji mora imeti izkušnje pri izvedbi vsaj treh ERTMS/ETSC projektov kot vodja ali pomočnik pri vodenju projekta, kot odgovorni vodja projekta, odgovorni projektant ali projektant pri projektiranju, odgovorni nadzornik ali pomočnik pri nadzoru ali revident pri reviziji projektne dokumentacije. Poznavati mora tehnične specifikacije, standarde in primere prakse za sistem ERTMS/ETSC ter imeti 5 let delovnih izkušenj. Oba vlagatelja omenjeni pogoj izpodbijata, in sicer z razlogom, da nihče izmed slovenskih ponudnikov s tovrstnim kadrom ne razpolaga in da izkušnje na področju sistemov ERTMS/ETCS niso nujni predpogoj za priznanje sposobnosti vlagatelja.
V zvezi s tem gre ugotoviti, da določba prvega odstavka 48. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08; v nadaljevanju: ZJNVETPS) določa, da morajo naročniki v odprtem postopku pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni. Če pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov (6. odstavek 48. člena ZJNVETPS).
Pri presoji spornega vprašanja je Državna revizijska komisija v celoti sledila naročnikovim zatrjevanjem, da navajanje obeh vlagateljev (da nihče od slovenskih ponudnikov ne izpolnjuje spornega pogoja) samo po sebi še ne dokazuje, da je postavljeni pogoj tudi resnično nesorazmeren in diskriminatoren. Pri tem Državna revizijska komisija prav tako niti sledila dokaznemu predlogu obeh vlagateljev, in sicer angažiranje izvedenca ustrezne železniške stroke, ki naj bi sorazmernost in diskriminatornost tudi preveril. Navedeno vprašanje je namreč pravno in ne dejansko vprašanja in je zato predmet presoje Državne revizijske komisije in ne izvedenca.
Glede spornega pogoja pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je slednji v povezavi s predmetom javnega naročila in lahko z njim naročnik preveri ustrezno usposobljenost ponudnikov. Predmet javnega naročila je namreč razvoj ERTMS/ETCS, ki obsega tako projektiranje, dobavo, montažo, cetrificiranje in servisiranje ERTMS/ETCS naprav na infrastrukturi, zaradi česar je povsem razumljivo, da naročnik zahteva izkušnje na navedenem področju. Naročnik namreč lahko le na ta način objektivno preveri usposobljenost ponudnikov za izvedbo predmetnega javnega naročila, zaradi česar vlagateljevemu zatrjevanju, da izkušnje na področju sistemov ERTMS/ETCS niso potrebne (pri čemer je prav slednje predmet javnega naročila), ni mogoče slediti. Kajti tudi če naveden projekt še ni bil v izveden Sloveniji, to še ne pomeni, da naročnik za uvedbo tovrstnega sistema ne sme zahtevati ustrezno usposobljenega kadra. Poleg tega pa gre ugotoviti, da je naročnik ponudnikom omogočil sklicevanje tudi na delavce, zaposlene pri drugem partnerju ali podizvajalcu, ki tovrstni pogoj izpolnjuje, s čimer naročnik ni onemogočal konkurence. Prav tako ni mogoče govoriti o kršitvi enakopravnosti ponudnikov, pri čemer naj bi bili v prednosti tuji ponudniki, ki takšen kader imajo, v primerjavi z domačimi ponudniki. Vlagatelj namreč navedena dejstva ni dokazal, pri tem pa iz oddanih ponudb izhaja, da je eden izmed vodilnih ponudnikov tudi slovensko podjetje GH Holding in Simens d.o.o., kar dokazuje ravno nasprotno, in sicer da omenjeni pogoj v načelo enakopravne obravnave ponudnikov ne posega.
Enako gre ugotoviti v zvezi z naročnikovo zahtevo po izkazovanju tehnične sposobnosti. Naročnik je v g.1) točki razpisne dokumentacije od ponudnikov zahteval reference, in sicer da so v zadnjih 5 letih pred dnevom objave javnega naročila uspešno opravili dobavo in montažo v ponudbi ponujene ETCS opreme za sistem ERTMS/ETCS na infrastrukturi, ki je kompatibilen z ERTMS/ETCS napravami na voznih sredstvih. Z referenco naveden vgrajen sistem ERTMS/ETCS mora predstavljati zaključeno celoto delujočo na komercialnih progah v skupni dolžini najmanj 350 km na območju EU. Omenjena zahteva se prav tako nanaša na izvedbo predmeta javnega naročila. Pri tem gre ugotoviti, da je postavljena tako, da lahko naročnik preveri usposobljenost ponudnikov za izvedbo predmetnega javnega naročila, saj je predmet naročila ravno dobava in montaža ETCS opreme, zaradi česar je povsem razumljivo, da naročnik navedene reference tudi zahteva. Glede ugovorov o zahtevani dolžini je naročnik prepričljivo pojasnil, da omenjena zahteva izhaja iz primerljivosti projekta, saj se v predmetnem naročilu zahteva projektiranje in montažo omenjenega sistema na območju slovenskega koridorja, ki obsega 663 km tirov in cca. 150 km tirov na postajah, kar skupaj znaša 810 km tirov, čemur pa v nadaljevanju drugi vlagatelj ni ugovarjal. Naročnik namreč lahko od ponudnikov zahteva, da slednji izkažejo izpolnjevane tehnične sposobnosti glede na naravo, pomembnost in uporabo gradnje s seznamom opravljenih gradenj. Zahteva po 350 km je sorazmerna glede na celoten projekt. Vlagatelj pa v zvezi s tem ni pojasnil niti dokazal, s kakšnimi drugačnimi oz. manj strožjimi referenčnimi zahtevami bi naročnik lahko še preveril usposobljenost ponudnikov. Zgolj vlagateljevo zatrjevanje, da gre za specifično opremo, ki v Sloveniji še ni bila implementirana, še ne dokazuje, da je referenčna zahteva sama po sebi nesorazmerna.
Državna revizijska komisija prav tako zavrača zatrjevanja obeh vlagateljev, da hčerinsko podjetje SŽ ne more nastopati kot partner v skupnem nastopu ali kot podizvajalec, kakor je to pojasnil naročnik v odgovoru na postavljeno vprašanje pod zaporedno št. 206 zgolj iz razloga, da gre za hčerinsko podjetje. Evropsko sodišče je v zvezi s tem odločilo, da pravo Skupnosti nasprotuje nacionalni določbi, ki čeprav sledi legitimnim ciljem zagotavljanja enakega obravnavanja ponudnikov in preglednosti v okviru postopkov oddaje javnega naročila, za podjetja, ki so v razmerju odvisnosti ali so med seboj povezana, določa brezpogojno prepoved sočasnega sodelovanja in konkuriranja v istem postopku oddaje javnega naročila, ne da bi imela možnost dokazati, da to razmerje ne vpliva na njihovo ravnanje v okviru tega javnega razpisa (sodba Assitur Srl, C-538/07). Navedeno pomeni, da zgolj predvidena možnost sodelovanja hčerinskega podjetja še ne dokazuje diskriminacije ponudnikov, kakor to zatrjuje drugi vlagatelj. Prav tako gre zavrniti navedbe prvega vlagatelja, da je naročnik s takšno dopustitvijo kršil 34. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZGO-1). Naročnik je v vzorcu pogodbe res naveden kot upravljalec javne železniške infrastrukture, vendar ni nikjer naveden kot nadzornik po ZGO-1. Gradbeni nadzor namreč v imenu investitorja lahko opravlja tudi druga pravna in fizična oseba, ki zakonsko zahtevane pogoje izpolnjuje (30. člen ZGO-1). Glede ugovorov vlagateljev v zvezi s pomanjkljivostjo razpisne dokumentacije, ker slednja ne predvideva gradbenega dovoljenja, je Državna revizijska komisija v celoti sledila naročnikovemu stališču. Namreč tudi če bi se med izvedbo projekta izkazalo, da bi bilo gradbeno dovoljenje potrebno, slednje dejstvo ne posega v položaj ponudnikov in po presoji Državne revizijske komisije ne vpliva na pripravo popolne ponudbe vlagateljev, ki bi bila skladna z naročnikovimi zahtevami.
V nadaljevanju pa je Državna revizijska komisija v celoti sledila navedbam obeh vlagateljev, da je članstvo v združenju UNIFE, ki je zahtevano pod g.1) točko razpisne dokumentacije v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). Oba vlagatelja upravičeno opozarjata na dejstvo, da omenjeno članstvo nikakor ne more biti obvezna zahteva, na podlagi katere naj bi ponudniki dokazovali svojo tehnično sposobnost, oz. brez katerega ne bi mogli izvesti projekta, ki je predmet javnega naročila. V zvezi s tem namreč naročnik ni izkazal, da je omenjeno članstvo ključno za izvedbo projekta in da ostali ponudniki, ki niso včlanjeni, predmetnega naročila ne bi bili sposobni izvesti. Naročnik v zvezi s tem zgolj pojasnjuje, da je vloga UNIFE zgolj združevanje in predstavljanje EU podjetij, ki so zadolžena za razvoj, standardizacijo, izdelavo, izgradnjo in vzdrževanje železniškega transportnega sistema in da se včlanjena podjetja ukvarjajo z dejavnostjo, ki je sorodna predmetu javnega naročila. Ni pa dokazal vzročne povezave med članstvom in izvedbo predmetnega javnega naročila, in sicer da je slednje pogoj za izvedbo javnega naročila. Tudi iz spletne strani http://www.unife.org/page.asp"pid=3 izhaja, da organizacija svojim članom zgolj posreduje strateška znanja, z ničemer pa ne jamči, da bodo tudi njihova dela v skladu s posredovanimi znanji izvedena. Tako postavljena zahteva pa po presoji Državne revizijske komisije ni objektivna in ne sorazmerna, saj so ponudniki, ki so člani omenjene organizacije, v boljšem položaju od ostalih ponudnikov nečlanov. Pri čemer za slednje naročnik ni uspel dokazati, da ti niso sposobni izvesti predmetnega javnega naročila. Uveljavitev načela sorazmernosti pomeni, da naročnik oblikuje pogoje na način, da nabor postavljenih pogojev pomeni pričakovano raven, ki jo mora doseči vsaka ponudba, pri čemer pogoji niso postavljeni prezahtevno, izključujoče ali omejevalno glede na potencialno konkurenco (tako tudi: mag. Margit Čampa, in ostali, Zakon o javnem naročanju s komentarjem, Uradni list RS, 2007, str. 75). V obravnavanem primeru pa Državna revizijska komisija ugotavlja ravno nasprotno, in sicer da je postavljena zahteva izključujoča in to kljub možnemu sklicevanju na članstvo partnerja, saj na ta način naročnik sili ponudnike k povezovanju (v skupne nastope), s čimer pa se posledično oži krog konkurence. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da so navedbe obeh vlagateljev utemeljene, zaradi česar je v nadaljevanju odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj je priglasil stroške, in sicer za plačilo takse 10.000 EUR.

Prvi vlagatelj je uspel v 25 %. Državna revizijska komisija je na podlagi določbe 6. odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznala povračilo takse, kar upoštevaje delež uspeha znaša 2.500 EUR.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2.500 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne. Ostali stroški so že všteti v zahtevek za revizijo, ali pa niso potrebni stroški revizijskega postopka.


Drugi vlagatelj je priglasil stroške, in sicer za plačilo takse 10.000 EUR, sestavo revizijskega zahtevka 2.500 EUR, vse povečano za 20% DDV.

Državna revizijska komisija je na podlagi določbe 6. odstavka 22. člena ZRPJN upoštevaje določbo 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/09), vlagatelju priznala nagrado za revizijski postopek skupaj v višini 800 EUR, stroškov in povračilo takse v višini 10.000 EUR upoštevaje 20% DDV. Glede na to da je drugi vlagatelj prav tako uspel v 25 %, se mu priznajo stroški v višini 3.240 EUR.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 3.240 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne. Ostali stroški so že všteti v zahtevek za revizijo, ali pa niso potrebni stroški revizijskega postopka.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 23.7.2009



predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana,
- družba Splošno gradbeno podjetje Slovenija, Cesta Tehnika Obnova, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana,
- Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.