018-132/2009 Zdravstveni dom Ormož

Številka: 018-132/2009-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Laboratorijski material", v sklopu 4, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ormož, Ulica dr. Horvata 4, Ormož (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.7.2009

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 29.5.2009 se ugodi, in sicer tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Laboratorijski material", v sklopu 4, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" z dne 21.5.2009.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 700,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26.3.2009 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Laboratorijski material". Javno naročilo naročnik oddaja po sklopih ter po postopku zbiranja ponudb.

Dne 21.5.2009 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo v obravnavanem sklopu (sklop 4) odda ponudniku Laboratorijska tehnika Burnik, d.o.o., Skaručna 14a, Vodice (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja še, da je ponudbo za omenjeni sklop oddal tudi vlagatelj, a je bila njegova ponudba od ponudbe izbranega ponudnika manj ugodna.

Z vlogo z dne 29.5.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da naročnik postopka oddaje javnega naročila ni izvedel v skladu z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08; v nadaljevanju ZJN-2), razpisne dokumentacije in drugih veljavnih predpisov. Vlagatelj s tem v zvezi pojasnjuje, da je naročnik naročilo za obravnavani sklop predmetnega javnega naročila oddal izbranemu ponudniku, ki pa s svojo ponudbo ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev in ne ponuja proizvoda, ki bi bil uporaben za urinski analizator, ki ga uporablja naročnik. Naročnik je pod zaporedno številko 2 v omenjenem sklopu zahteval artikel "URINSKI TRAK DIRUI H-10", pri čemer je vlagatelj ponudil strokovno in tehnično ustrezen artikel, ki tudi po nazivu popolnoma ustreza želenemu, izbrani ponudnik pa je ponudil alternativne urinske lističe, ki niso kompatibilni s sistemom Dirui - ponujenih urinskih lističev namreč ni mogoče uporabiti na urinskem analizatorju, ki ga ima naročnik. Vlagatelj zato predlaga, da se ponudba izbranega ponudnika za 4. sklop predmetnega javnega naročila ponovno pregleda, nato pa se deloma razveljavi postopek oddaje javnega naročila, in sicer na način, da se ponudbo izbranega ponudnika za omenjeni sklop oceni kot nepravilno, razveljavi obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika in opravi nov izbor najugodnejšega ponudnika.

Dne 15.6.2009 je naročnik izdal "Obvestilo o prekinitvi postopka javnega naročanja št. NMV 5B/2009", s katerim ponudnike obvešča, da je sprejel odločitev o tem, da se predmetni postopek javnega naročanja prekine. Naročnik naj bi za laboratorijski material izvedel nov javni razpis, o katerem bo ponudnike pisno obvestil.

Dne 22.6.2009 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo in naročnika naslovil vlogo, s katero zahteva nadaljevanje revizijskega postopka pred tem organom. V vlogi pojasnjuje, da je dne 29.5.2009 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 2.6.2009. Dalje pojasnjuje tudi, da do dne 22.6.2009 ni prejel naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, zato ravna v skladu z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN in hkrati ugotavlja, da je njegov revizijski zahtevek, v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN, s strani naročnika zavrnjen. Vlagatelj navaja, da je dne 17.6.2009 s strani naročnika sicer prejel dopis z obvestilom, da prekinja postopek oddaje javnega naročila, vendar tega dopisa ne sprejema kot odločitev o njegovem revizijskem zahtevku. Vlagatelj izpostavlja tudi svojo domnevo, da je naročnik poslal omenjeni dopis ter se v njem nepravilno skliceval na drugi odstavek 80. člena ZJN-2 zaradi nepoznavanja prava ali pa zato, da zavede vlagatelja in se izogne vračilu vplačanih stroškov revizijskega postopka. Sklicevanje na drugi odstavek 80. člena ZJN-2 po vlagateljevem mnenju ni pravilno, saj implikacija te določbe ni več možna po tem, ko je vložen revizijski zahtevek in "prevzamejo vajeti" določbe ZRPJN. Če bi taka implikacija bila možna, bi lahko vsak naročnik ravnal na tak način in se izognil vračilu stroškov revizijskega postopka. Vlagatelj opozarja še, da je naročnik storil prekršek po 4. alineji prvega odstavka 34. člena ZRPJN ter po drugem odstavku istega člena. Vlagatelj "zaradi spornosti naročnikovega ravnanja v zvezi z zahtevkom za revizijo" predlaga tudi, da Državna revizijska komisija poda zahtevo naročniku v skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN.

V prilogi dopisa, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 29.6.2009, je naročnik tej odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. V dopisu ob tem pojasnjuje, da je imel vlagatelj v zakonskem roku po prejemu obvestila o izbiri ponudnika možnost pri naročniku vložiti zahtevo za dodatno obrazložitev ter možnost vpogleda v razpisno dokumentacijo, pa tega ni storil. Po mnenju naročnika vlagatelj tako tudi ne more vedeti, katere proizvode je ponudil izbrani ponudnik. Vlagatelj pa nikakor ni pristojen da ocenjuje, ali je ponujeni artikel strokovno in tehnično ustrezen za aparature, ki jih uporablja naročnik. Naročnik dalje poudarja tudi, da postopka oddaje predmetnega javnega naročila nikakor ni prekinil iz razloga, da bi se s tem izognil vračilu stroškov revizijskega postopka, izpostavlja pa tudi, da v primeru, če bi vlagatelj v petih dneh od prejema obvestila o izbiri ponudnika pri naročniku vložil zahtevo za dodatno obrazložitev, naročnik že takrat prekinil postopek in vlagatelj ne bi imel nobenih stroškov. Vlagatelj se je torej za postopek, ki mu je povzročil stroške, odločil sam. Naročnik meni tudi, da bi se vlagateljev revizijski zahtevek moral šteti za umaknjen. Naročnik se je namreč po prejemu revizijskega zahtevka odločil, da bo postopek zaradi ugotovljene napake v tehnični specifikaciji prekinil, zato revizijskemu zahtevku ni niti ugodil niti ga ni zavrnil. Je pa pravočasno (v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo) o svoji odločitvi obvestil vlagatelja, ki je obvestilo o prekinitvi postopka prejel dne 17.6.2009 in bi moral najkasneje v treh dneh od prejema tega obvestila naročniku pisno sporočiti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Ker tega ni storil, se njegov revizijski zahteve šteje za umaknjen.


Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN in na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zadevi je med naročnikom in vlagateljem spor glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, poleg tega pa tudi glede izpolnjevanja pogojev za vlagateljevo nadaljevanje revizijskega postopka neposredno pred Državno revizijsko komisijo (zaradi molka naročnika).

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je bila vlagatelju odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila (v obliki naročnikovega "Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika" z dne 21.5.2009) vročena dne 22.5.2009. Ugotoviti gre tudi, da je vlagatelj z vlogo z dne 29.5.2009, ki je bila po pošti odposlana dne 1.6.2009 (poštni žig na ovojnici pisanja), zoper navedeno odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je predlagal razveljavitev te odločitve. Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek vložil v desetdnevnem roku, ki ga določa prvi odstavek 12. člena ZRPJN, zato je ta pravočasen. Naročnik je vlagateljev revizijski zahtevek prejel dne 2.6.2009, kar je razvidno iz njegove sprejemne štampiljke na vlagateljevi vlogi.

Iz določil prvega odstavka 16. člena ZRPJN med drugim izhaja, da mora naročnik svojo odločitev o vloženem revizijskem zahtevku sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil. Iz določil drugega odstavka 16. člena ZRPJN poleg tega izhaja, da lahko v primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prejšnjega odstavka, nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo mora vlagatelj zahtevka za revizijo obvestiti tudi naročnika.

Med vlagateljem in naročnikom je nesporno, da naročnik o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 29.5.2009 do dne 2.6.2009, ko je vlagatelj zahteval nadaljevanje postopka neposredno pred Državno revizijsko komisijo, ni odločil. To dejstvo, ki ga vlagatelj zatrjuje v svoji vlogi z dne 22.6.2009, naročnik potrjuje v svojem dopisu, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 29.6.2009, ravno tako pa ga potrjuje tudi spisovna dokumentacija.

Upoštevajoč zgoraj navedena dejstva in pravno podlago Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za nadaljevanje revizijskega postopka neposredno pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj namreč v roku, ki ga določa drugi odstavek 16. člena ZRPJN, ni prejel naročnikove odločitve o njegovem revizijskem zahtevku z dne 29.5.2009 (naročnik te, kot ugotovljeno, sploh ni sprejel). V zadevi se, v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN, obenem šteje, da je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Na zgoraj navedene ugotovitve navedba naročnika, da je vlagatelja v roku 15 dni od prejema njegovega zahtevka za revizijo seznanil s svojo odločitvijo o prekinitvi postopka, ne more v ničemer vplivati.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah pojasnila (glej npr. odločitvi v zadevah 018-282/2007, 018-071/2008), da je prekinitev postopka oddaje javnega naročanja, kot jo ureja 80. člen ZJN-2, institut postopka oddaje javnega naročila in ne revizijskega postopka in da tako na revizijski postopek, ki je v času sprejema take odločitve (o prekinitvi postopka) že v teku, nima pravnega učinka. Dejansko podlago za odločanje o vlagateljevem zahtevku za revizijo v revizijskem postopku namreč tvorijo zgolj tiste okoliščine in tista ravnanja naročnika, s katerimi je bil vlagatelj seznanjen ob vložitvi zahtevka za revizijo, kar pomeni, da mora to dejansko podlago upoštevati tudi naročnik pri odločitvi o zahtevku za revizijo. Dopustitev upoštevanja naročnikove odločitve o prekinitvi postopka javnega naročanja (katero je naročnik sprejel po prejemu zahtevka za revizijo) bi namreč pomenila nedopusten poseg v učinkovitost pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil, saj bi povzročila situacije, ko bi bil zahtevek za revizijo ob vložitvi sicer utemeljen, naročnik pa bi ga - zaradi (tekom trajanja revizijskega postopka) sprejete nove odločitve o prekinitvi postopka javnega naročanja - lahko zavrnil kot neutemeljenega (oziroma ga celo zavrgel). To bi pomenilo onemogočitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikom, slednjim pa bi neupravičeno povzročalo tudi škodo (nastalo z vložitvijo zahtevka za revizijo).

Četudi naročnik torej lahko kadarkoli tekom postopka sprejme sklep o prekinitvi postopka javnega naročanja (drugi odstavek 80. člena ZJN-2), na kar vloženi revizijski zahtevek ne vpliva (skladno z določili prvega odstavka 11. člena ZRPJN ta namreč ne zadrži postopka oddaje javnega naročila), zgolj dejstvo sprejema takšne odločitve po drugi strani naročnika v ničemer ne odvezuje od njegove dolžnosti odločitve o vloženem revizijskem zahtevku v skladu z določili ZRPJN, odločitev o prekinitvi postopka pa obenem tudi ne predstavlja upoštevne dejanske podlage za odločanje o revizijskem zahtevku.

Stališču naročnika o tem, da je rok za vlagateljevo podajo obvestila o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo pričel teči z dnem njegovega prejema obvestila o prekinitvi postopka javnega naročanja, zaradi česar naj bi bilo dne 22.6.2009 podano obvestilo nepravočasno, iz zgoraj predstavljenih razlogov tako ni mogoče slediti.

Ravno tako pa ni mogoče slediti tudi navedbam naročnika o tem, da bi moral vlagatelj pred vložitvijo zahtevka za revizijo (oziroma namesto vložitve) zahtevati vpogled v ponudbeno dokumentacijo oziroma zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da instituta vpogleda v ponudbo in zahteve za dodatno obrazložitev, kot ju ponudnikom omogoča ZJN-2, nista procesni predpostavki za uveljavljanje pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil v skladu z ZRPJN, zato vlagateljeva odločitev, da v konkretnem primeru ne uveljavlja (izkoristi) nobenega od omenjenih institutov, na njegovo upravičenje vložitve revizijskega zahtevka ne more vplivati.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 29.5.2009.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 4 predmetnega javnega naročila, in sicer iz razloga domnevne neustreznosti artikla pod zaporedno št. 2 omenjenega sklopa.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila (t.j. v Povabilu k oddaji ponudb) pod zaporedno št. 2 sklopa 4 predmetnega javnega naročila zahteval artikel "Urinski trak DIRUI H-10".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ter v pojasnilo, ki ga je ta naročniku posredoval dne 10.6.2009, gre ugotoviti, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni ponudil zahtevanega artikla, temveč je ponudil artikel z opisom "urinski trakovi 10C" ("Urine Strip 10C")Â", proizvajalca Dialab.

Državna revizijska komisija upoštevajoč zgoraj navedeno ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 4 predmetnega javnega naročila ne izpolnjuje zahtev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in je zato neprimerna, s tem povezane revizijske navedbe pa so utemeljene.

Ker je naročnik ponudbo izbranega ponudnika navkljub zgoraj ugotovljeni neprimernosti dopustil in jo tudi izbral kot najugodnejšo, je s tem ravnal v neskladju z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 29.5.2009 ugodila, in sicer tako, da je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Laboratorijski material", v sklopu 4, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" z dne 21.5.2009.


V dne 22.6.2009 podanem Obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj navaja, da naj bi naročnik v predmetnem revizijskem postopku storil prekršek po 4. alineji prvega odstavka 34. člena ZRPJN ter po drugem odstavku istega člena. V zvezi z omenjenimi vlagateljevimi navedbami gre pojasniti, da Državna revizijska komisija, na podlagi drugega odstavka 4. člena ZRPJN, odloča kot prekrškovni organ o prekrških za kršitve ZRPJN skladno z zakonom, ki ureja prekrške, ter da na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZRPJN postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. To pomeni, da o domnevnem prekršku, ki ga v obvestilu o nadaljevanju izpostavlja vlagatelj, Državna revizijska komisija odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list Republike Slovenije, številka 3/2007-UPB4, 17/2008 (21/2008 popr.) in 76/2008; v nadaljnjem besedilu: ZP-1), ne pa v revizijskem postopku, na podlagi določb ZRPJN. Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika in njegovo odgovorno osebo, ali gre vlagatelju priznati status oškodovanca v smislu določb ZP-1 ter ali je vlagateljeve navedbe iz obvestila o nadaljevanju postopka v smislu določb ZP-1 mogoče obravnavati kot pisni predlog oškodovanca (za začetek postopka o prekršku).

V svoji vlogi z dne 22.6.2009 vlagatelj predlaga tudi, da Državna revizijska komisija poda zahtevo naročniku v skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN. Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da predložitev poročila o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo, ali o ponovljenem postopku ni potrebna, vlagateljevemu predlogu ni sledila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini 700,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priglašene stroške v celoti priznava.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 700,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa od plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 6.7.2009


Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Zdravstveni dom Ormož, Ulica dr. Horvata 4, Ormož,
- Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana,
- Laboratorijska tehnika Burnik, d.o.o., Skaručna 14a, Vodice,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana.