018-091/2009 SLOVENSKE ŽELEZNICE, d.o.o.

Številka: 018-91/2009-6

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07) v senatu predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov, kot predsednice senata in članic Državne revizijske komisije Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije javnega naročila "PZI in izvedba Varnega sistemskega prostora na Kolodvorski 11", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring, Hajdrihova ulica 4, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik dr. Aleksij Mužina, Dunajska 160, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika SLOVENSKE ŽELEZNICE, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 7. 2009

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovana v Odločitvi o oddaji naročila, št. 1-408/2009 780, z dne 2. 3. 2009.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se delno ugodi. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške v višini 5.984,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je s sklepom o začetku postopka, št. 1-1795/08 z dne 17. 9. 2008 pričel postopek oddaje javnega naročila, po odprtem postopku za "PZI in izvedba Varnega sistemskega prostora na Kolodvorski 11". Javno naročilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 24. 10. 2008 pod št. objave JN9140/2008 ter spremembe dne 19. 11. 2008, pod št. objave JN9822/2008 in dne 27. 11. 1008, pod št. objave JN9991/2008.

Naročnik je dne 2. 3. 2009 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 1-408/2009 780, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku PRONET, d.o.o., Medvedova ulica 13, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je po prejemu naročnikove dodatne obrazložitve odločitve, izdane dne 18. 3. 2009, pod št. 1-535/2009, z vlogo z dne 6. 4. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila z dne 2. 3. 2009 ter vse kasnejše odločitve naročnika, ki jih je sprejel na podlagi te odločitve. Vlagatelj je izpodbijal naročnikovo odločitev v delu, v katerem je naročnik izločil njegovo ponudbo kot neprimerno in nepopolno ter tudi v delu, v katerem je naročnik ugotovil, da so ponudbe izbranega ponudnika in ostalih dveh ponudnikov, popolne. Vlagatelj je glede popolnosti svoje ponudbe zatrjeval, da je izpolnil referenčni pogoj iz točke I.3, podtočke 4a) na strani 13/77 in 14/77 razpisne dokumentacije. Naročnik je določil, da se v primeru skupne ponudbe, ali če ponudnik vključi podizvajalce, referenčni projekti, kadrovska struktura in tehnična opremljenost seštevajo. Kolikor bi naročnik navedeno določilo spoštoval, bi ugotovil, da je vlagateljeva ponudba v referencah (za objekt Ljubljana in za objekt v Zagrebu) primerna in popolna. Za referenco TKC Maribor in TKC Ljubljana pa je vlagatelj v obrazcu 4 (Reference ponudnika) podal (vnaprej pripravljeno) izjavo, da je projektiral, izvedel in končal varni sistemski prostor v skupni kvadraturi cca 200 m2. Naročnik slednje reference ni priznal iz razloga, ker naj bi vlagatelj podal referenco za strokovni nadzor, pri tem pa vlagatelja predhodni ni pozval na pojasnitev reference. Vlagatelj je dalje zatrjeval, da je izpolnil pogoj, da ima strokovni kader, ki ga je navedel v ponudbi, primerne reference pri projektiranju varnega sistemskega prostora. Naročnik je kar sam zaključil, da strokovnjaka D.J. in I.B. nimata izkušenj pri projektiranju varnega sistemskega prostora. Vlagatelj je izrecno navedel, da v njegovi ponudbi naveden strokovni kader D.J. izpolnjuje slednji pogoj, in sicer z referenco Telekom d.d. iz leta 2008, kjer je bila slednja oseba odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant za elektroenergetski del. Gre torej za referenco, ki potrjuje sposobnost in izkušnje pri projektiranju varnega sistemskega prostora, o navedenem pa bi se naročnik lahko prepričal, če bi uporabil institut formalnega dopolnjevanja ponudb. Pri tem je vlagatelj opozoril, da je naročnik prav v tem delu kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov s tem, ko je izbranega ponudnika celo večkrat pozival k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj je dalje izpodbijal ugotovitev naročnika v delu, v katerem je naročnik ugotovil, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika popolna. Vlagatelj je zatrjeval, da je naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozival k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe, in sicer z dopisom z dne 20. 1. 2009 in z dopisom z dne 29. 1. 2009, s čimer je kršil 78. člen ZJN-2. Dalje je vlagatelj navajal, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni navedel dobavitelja varne sobe kot podizvajalca, čeprav bi ga moral glede na pogoje iz razpisne dokumentacije (točka I.2, podtočka 5.2, Priloga 6 na strani 8/77). Ker izbrani ponudnik sam ni proizvajalec varne sobe, v dodatnih pojasnilih svoje ponudbe pa je tudi izrecno navedel, da bo varno sobo zanj dobavilo drugo podjetje, je njegova ponudba neprimerna in posledično nepopolna. Vlagatelj je tudi zatrjeval, da je izbrani ponudnik navedel strokovnjaka za opremo M.F. in T.G., ki je ne ponuja, saj podjetja ni navedel kot podizvajalca. Izbrani ponudnik za podizvajalca tudi ni predložil zahtevanih dokumentov. V ponudbi izbranega ponudnika je dalje za eno od referenc evidentno neskladje v površini varnega sistemskega prostora med Obrazcem 4 in Izjavo - potrdilo reference, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika v tem delu vsaj formalno nepopolna. Izbrani ponudnik ponudbi tudi ni predložil tehnične dokumentacije, zaradi česar ga je naročnik z dopisom z dne 20. 1. 2009 pozval, da opiše način, kako bo izvedel razpisana dela in zagotovil neprekinjenost delovanja IT opreme med in po projektu ter začasno namestitev za operaterje, izračun statike ob upoštevanju ponujene varne sobe in kolikšna je kvadratura varne sobe. Izbrani ponudnik je odgovoril z dopisom z dne 26. 1. 2009, ni pa predložil tehnične dokumentacije. Vlagatelj je izpodbijal tudi preostali dve ponudbi, ki ju je naročnik prejel v predmetnem postopku. V zvezi s ponudbo ponudnika Advant, d.o.o. je vlagatelj navajal, da le-ta ni izpolnila pogoja na strani 14/77 razpisne dokumentacije po najmanj dveh certificirano usposobljenih strokovnjakov za ponujeno opremo in implementacijo tovrstnih prostorov. Glede ponudbe ponudnika SRC.SI, d.o.o. pa je vlagatelj zatrjeval, da le-ta pri predloženi referenci L. ni navedel vrednosti in zato ni izpolnil pogoja na strani 13/77 razpisne dokumentacije. Dalje pri strokovnem kadru za M.E., ki je vpisan v IZS, in za P.M. ni vpisano, koliko let naj bi bila zaposlena pri dosedanjem delodajalcu. Zato je ponudba najmanj formalno nepopolna. Naročnik bi moral preveriti ugotovljena neskladja tudi pri P.H. Za osebo M.K. pa je vlagatelj navedel, da nima referenc za varno sobo. Ponudnik prav tako ni izpolnil pogoja na strani 14/77 razpisne dokumentacije po najmanj dveh certificirano usposobljenih strokovnjakov za ponujeno opremo in implementacijo tovrstnih prostorov.

Naročnik je dne 4. 5. 2009, pod št. 1.4-1466/09, sprejel odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na ponudbo vlagatelja, je naročnik navedel, da nobena od treh predloženih referenc vlagatelja ne ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da bo priznal referenco, če je bila vrednost objekta vsaj 70% (brez DDV) njegove ponudbene vrednosti. Ponudbena vrednost vlagatelja je znašala 624.823,00 EUR brez DDV. Da bi vlagatelj izpolnil pogoj, bi morala vrednost objekta v eni izmed referenc znašati vsaj 437.376,10 EUR. Nobena od referenc (objekt Ljubljana in objekt v Zagrebu) ne dosega te vrednosti. Glede reference TKC Maribor in TKC Ljubljana pa je naročnik pojasnil, da je ponudnik podal referenco za strokovni nadzor in ne za projektiranje ter izvedbo. V zvezi s strokovnim kadrom je naročnik odgovoril, da pri pregledu življenjepisov in ostalih dokumentov zahtevanega strokovnjaka ni zasledil. Glede ponudbe izbranega ponudnika je naročnik navedel, da je izbranega ponudnika dne 20. 1. 2009 pozval k dopolnitvi oziroma pojasnitvi ponudbe. Po prejemu zahtevanih dokumentov je naročnik dne 29. 1. 2009 pozval izbranega ponudnika k predložitvi pooblastila za podpisnika ponudb. Pri ponovnem pregledu izpiska iz sodnega registra je naročnik ugotovil, da je podpisnik ponudbe kot prokurist vpisan v sodni register ter da v tem primeru pooblastilo ni potrebno. V zvezi s podizvajalcem je naročnik navedel, da gre za dobavitelja, ki bo dobavil varno sobo in ne za podizvajalca. Posledično so neutemeljene tudi revizijske navedbe, da izbrani ponudnik za to podjetje ni podal ostalih potrebnih obrazcev za podizvajalca. Glede strokovnega kadra je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno navedel, da ponudnik lahko navaja delavce, ki so zaposleni pri drugem delodajalcu, pri čemer mora za vsakega predložiti izjavo njegovega delodajalca, da se strinja s sodelovanjem v izvedbi javnega naročila. Izbrani ponudnik je zahtevano soglasje delodajalca tudi priložil. Glede neskladja med Obrazcem 4 - Reference ponudnika in Izjave - potrdilo reference je naročnik pojasnil, da je uporabil institut nebistvene formalne pomanjkljivosti, saj je izbrani ponudnik izpolnil pogoj po izvedbi varnega sistemskega prostora v skupni kvadraturi 80 m2. V zvezi s predložitvijo tehnične dokumentacije pa je naročnik odgovoril, da predložitev le-te ni bil pogoj za pravilnost ponudbe. Naročnik je glede popolnosti ponudbe ponudnika Advant, d.o.o. navedel, da je slednji navedel več kot dva strokovnjaka z ustreznimi certifikati ter s tem izpolnil zahtevani pogoj. Glede ponudbe ponudnika SRC.SI, d.o.o. je naročnik pojasnil, da je slednji ponudnik referenčni pogoj izpolnil z referenco ZPIZS. Podatek o tem, koliko let je posamezni strokovnjak zaposlen pri sedanjem delodajalcu, v razpisni dokumentaciji ni bilo navedeno niti kot pogoj niti kot merilo, zato je naročnik uporabil institut nebistvene formalne pomanjkljivosti. Glede neskladij pri P.H. je naročnik ugotovil, da je referenca izdana za podjetje, kjer sta zaposlena še dva strokovnjaka, ki sta tudi navedena v ponudbi. Vpis v IZS in reference za varno sobo pa ima pogodbeni sodelavec E.M. Strokovnjaka M.B. in J.B. pa izpolnjujeta pogoj certificirano usposobljenih strokovnjakov, saj priložena potrdila pomenijo uspešno opravljeno izobraževanje in posledično ustrezno certificirano usposobljenost.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8. 5. 2009 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je navajal še dodatna dejstva v zvezi z že očitanimi kršitvami iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 14. 5. 2009 in po pozivu Državne revizijske komisije, z vlogo z dne 1. 6. 2009, Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN preverila, ali je mogoče šteti, da ima strokovni kader D.J., v zvezi z zatrjevanim referenčnim delom izkušnje pri projektiranju varnega sistemskega prostora in v ta namen od vlagatelja pridobila dodatne listine.

Vlagatelj je po pozivu Državne revizijske komisije, z vlogo z dne 18. 6. 2009, predložil dokazila, ki se nanašajo na izkušnje pri projektiranju varne sistemske sobe za strokovni kader D.J.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi predmetnega postopka javnega naročila, v ponudbo vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika, v dokumentacijo o revizijskem postopku, ki ga je vodil naročnik ter v dokazila, ki jih je vlagatelj predložil z vlogo z dne 18. 6. 2009.

Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ni upoštevala dejstev, ki jih je vlagatelj navajal v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 8. 5. 2009. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče v svojih odločitvah, lahko vlagatelj po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v tem roku. Potem ko naročnik sprejme odločitev o zahtevku za revizijo, lahko vlagatelj v primeru, da odločitvi nasprotuje, skladno s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navajati/ predlagati) ali pa postavljati novih zahtevkov, saj s slednjimi naročnik ni bil seznanjen, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli določbo 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem. Ker v obravnavanem primeru vlagatelj ni zatrjeval in dokazal, da dejstev v obvestilu z dne 8. 5. 2009 ni mogel brez svoje krivde navesti do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija slednjih dejstev pri odločitvi ni upoštevala.

Državna revizijska komisija je na podlagi izvedenega dokaznega postopka kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvedel po odprtem postopku in dne 2. 3. 2009, pod št. 1-408/2009 780 sprejel odločitev o oddaji naročila. Iz obrazložitve slednje odločitve izhaja, da je naročnik izmed štirih pravočasno prispelih ponudb kot popolne ocenil tri ponudbe, med katerimi je kot najugodnejšo ocenil ponudbo izbranega ponudnika. Ponudbo vlagatelja je naročnik ocenil kot neprimerno. Naročnik je na podlagi zahteve vlagatelja z dne 11. 3. 2009 vlagatelju dne 18. 3. 2009, pod št. 1-535/2009 posredoval Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija je najprej presodila utemeljenost zahtevka za revizijo vlagatelja v delu, v katerem le-ta nasprotuje naročnikovi ugotovitvi, da je ponudba vlagatelja neprimerna. Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila z dne 2. 3. 2009, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno, ker predložene reference vlagatelja naj ne bi ustrezale zahtevam iz razpisne dokumentacije, strokovni kader, ki ga ponudnik navaja v svoji ponudbi, pa naj ne bi imel primernih referenc pri projektiranju varnega sistemskega prostora.

Državna revizijska komisija je v zvezi s slednjim ugotovila, da je med strankama spor o (ne)pravilnosti ponudbe vlagatelja in ne o (ne) primernosti ponudbe vlagatelja. Neprimerna ponudba je namreč skladno z 20. točko 1. odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Nepravilna ponudba pa je skladno z 19. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 ponudba, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali pa ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Ker gre v obravnavanem primeru za spor o izpolnjevanju tehnične in kadrovske sposobnosti vlagateljeve ponudbe (45. člen ZJN-2), je potrebno upoštevati določbe zakona, ki se nanašajo na (ne)pravilnost ponudbe. Ponudba, ki je nepravilna, pa je ob upoštevanju 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 hkrati tudi nepopolna.

Skladno s 1. odstavkom 41. člena ZJN-2 mora naročnik oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona, upoštevaje možnost ponujanja variant, potem ko naročnik preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. člena tega zakona in na nediskriminacijske pogoje in merila iz 3. odstavka tega člena. Tehnično in kadrovsko sposobnost ureja zakon v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko skladno z določbo prve alineje a) točke 2. odstavka 45. člena ZJN-2 izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj, z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika. Skladno z določbo b) točke 2. odstavka 45. člena ZJN-2 lahko ponudniki izkažejo izpolnjevanje tehnične oziroma kadrovske sposobnosti z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo gradnje.

Naročnik je kot prvi razlog izločitve vlagateljeve ponudbe v odločitvi o oddaji naročila z dne 2. 3. 2009 navedel, da predložene reference niso v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. V zvezi s slednjim razlogom je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 18. 3. 2009 navedel, da referenci za objekt Ljubljana in za objekt v Zagrebu ne dosegata zahtevane vrednosti (70% od ponudbene vrednosti brez DDV). Za referenco TKC Maribor in TKC Ljubljana pa je navedel, da je vlagatelj podal referenco za strokovni nadzor, ne pa za projektiranje in izvedbo.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo, Navodila ponudnikom, točko I.3 Pogoji za dokazovanje sposobnosti, podtočko 4. Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2) ugotovila, da je naročnik zahteval:

"a) Reference: da je ponudnik, partner v skupnem nastopu ali podizvajalec v zadnjih 3 (treh) letih pred dnevom objave javnega razpisa uspešno izvedel vsaj 1 (eno) projektiranje in izvedbo varnega sistemskega prostora v skupni kvadraturi 80 m2 in je imel določene tehnične specifikacije sistemskega prostora v skladu z evropsko zakonodajo. Naročnik bo priznal referenco, če je bil objekt, ki ga ponudnik navaja, zaključen ali prevzet v času do predložitve ponudbe in katerega vrednost je vsaj 70% (brez DDV) njegove ponudbene vrednosti. Ponudnik mora priložiti potrdila naročnikov, da je dela po pogodbah opravil pravilno, kvalitetno in v dogovorjenih rokih." Naročnik je v zvezi s slednjim pogojem določil še: "V primeru skupne ponudbe, ali če ponudnik vključi podizvajalce, se referenčni projekti, kadrovska struktura in tehnična opremljenost seštevajo." Za izpolnitev pogoja je naročnik kot dokazilo v točki 5. Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev in sposobnosti ponudnikov zahteval, da ponudnik izpolni obrazce I.3 ter jih potrdi s podpisom in žigom. Kolikor je bilo za dokazovanje dejstev in okoliščin potrebno predložiti posebno potrdilo ali drugo listino, pa je bilo to posebej zapisano v ustreznih določbah ali točkah.

Po vpogledu v ponudbo vlagatelja z dne 4. 12. 2008 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v Obrazcu 4 (Reference ponudnika) navedel tri referenčna dela (za objekt Ljubljana, za objekt v Zagrebu in za objekt TKC Maribor in TKC Ljubljana). Za navedena dela je vlagatelj predložil tudi Izjavo - potrdilo reference, ki so jih potrdili referenčni naročniki in vlagatelj.

Naročnik je referenci za objekt Ljubljana in za objekt v Zagrebu izločil iz razloga, ker je ocenil, da nobena od referenc ne dosega minimalnega vrednostnega praga 70% ponudbene vrednosti vlagatelja brez DDV.

Državna revizijska komisija ne nasprotuje ugotovitvi naročnika, da je 70% vrednostni prag za priznanje ustreznosti reference za vlagatelja ob upoštevanju njegove ponudbene vrednosti brez DDV v višini 624.823,00 EUR znašal v višini 437.376,10 EUR, in da nobena od posamičnih referenc (za objekt Ljubljana in za objekt v Zagrebu) slednje vrednosti ne dosega. Vendar pa, kot je utemeljeno zatrjeval vlagatelj v zahtevku za revizijo, bi moral naročnik upoštevati določilo razpisne dokumentacije, da se referenčni projekti v primeru skupne ponudbe, ali če ponudnik vključi podizvajalce, seštevajo. Ker naročnik ni natančneje definiral, kateri pogoji za priznanje referenc naj bi se seštevali, je potrebno slednjo določbo po oceni Državne revizijske komisije tolmačiti v korist ponudniku (vlagatelju) tako, da se seštevajo vsi (katerikoli) pogoji, ki jih je naročnik zahteval za priznanje ustreznosti referenc. Kot namreč izhaja iz prakse Državne revizijske komisije, nedorečene, dvoumne ali nejasne razpisne dokumentacije v nobenem primeru ni mogoče interpretirati v škodo ponudnika (tako izhaja tudi npr. iz odločitev Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-42/2009, 018-97/2008). Ob upoštevanju tako ohlapno (nedorečeno in dvoumno) zapisane določbe razpisne dokumentacije, da se v primeru, če ponudnik vključi podizvajalce, referenčni projekti seštevajo, je Državna revizijska komisija zaključila, da je slednjo določbo mogoče razumeti tudi na način, da se seštevajo vrednosti referenčnih projektov v okviru ponudbe s podizvajalci. Iz Izjave - potrdilo reference za sporni referenci izhaja, da sta obe referenci izdani za podizvajalce, iz česar je potrebno zaključiti, da se lahko vrednost obeh referenc seštevajo. Ker seštevek vrednosti spornih referenc presega zahtevani minimalni vrednosti prag 437.376,10 EUR, ni mogoče, ob upoštevanju nejasne in dvoumne zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji, ugotoviti, da referenci po vrednosti ne izpolnjujeta zahtev naročnika.

Zaradi navedenega je potrebno ugoditi revizijskim očitkom vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo, saj ob upoštevanju zahtev iz razpisne dokumentacije ni mogoče zaključiti, da je izkazana podlaga za izločitev ponudbe vlagatelja v tem delu.

V zvezi z referenco (TKC Maribor in TKC Ljubljana) pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da bi naročnik glede na to, da so bila v tej referenci evidentna notranja neskladja v potrdilu referenčnega naročnika, ki je navedel, da se referenca nanaša na strokovni nadzor nad postavitvijo visoko varnih sistemskih prostorov, in izjavi vlagatelja, da je projektiral, izvedel in končal varni sistemski prostor, po oceni Državne revizijske komisije, slednjo referenco lahko izločil šele potem, ko bi slednja neskladja ustrezno preveril.

Naročnik je kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe v odločitvi o oddaji naročila z dne 2. 3. 2009 navedel, da strokovni kader, ki ga je vlagatelj navedel v svoji ponudbi, nima primernih referenc pri projektiranju varnega sistemskega prostora. V zvezi s slednjim razlogom je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 18. 3. 2009 navedel, da noben od štirih prijavljenih strokovnjakov ni izpolnil pogojev iz razpisne dokumentacije, tako osebi D.J. in I.B. nimata izkušenj pri projektiranju varnega sistemskega prostora, osebi G.T. in M.F. pa ne izpolnjujeta pogoja pooblaščenega inženirja pri Inženirski zbornici Slovenije.

Vlagatelj je v tem delu zahtevka za revizijo izpodbijal naročnikovo odločitev zgolj v delu, kjer je naročnik ocenil, da strokovni kader, oseba D.J. nima izkušenj pri projektiranju varnega sistemskega prostora. Vlagatelj je zatrjeval, da je bila slednja oseba v referenci iz leta 2008 za objekt Telekom, d.d., odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant za elektroenergetski del, kar potrjuje sposobnost in izkušnje pri projektiranju varnega sistemskega prostora.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo, Navodila ponudnikom, točko I.3 Pogoji za dokazovanje sposobnosti, podtočko 4. Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2) ugotovila, da je naročnik zahteval:

"b) Seznam strokovnega kadra, ki bo sodeloval pri izvedbi predmetnega naročila. Ponudnik v seznamu navede imena in priimke delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, delovno mesto in poslovni odnos do ponudnika. Za vodilno osebje in ključne strokovnjake mora ponudnik izpolniti tudi obrazec "Podatki o strokovnjakih in njihove izkušnje oziroma reference v zadnjih treh letih". Če ponudnik navaja delavce, ki so zaposleni pri drugem delodajalcu, mora predložiti za vsakega takega delavca tudi izjavo njegovega delodajalca, da se strinja s sodelovanjem v izvedbi javnega naročila. Ponudnik mora imeti med ključnimi strokovnjaki vsaj enega strokovnjaka z visokošolsko izobrazbo (arhitektura, gradbena, elektro ali računalniška smer) z izkušnjami pri projektiranju varnega sistemskega prostora, ki mora izpolnjevati pogoje pooblaščenega inženirja pri IZS (Inženirski zbornici Slovenije) ter najmanj 2 (dva) certificirano usposobljena strokovnjaka za ponujeno opremo in za implementacijo tovrstnih prostorov." Za izpolnitev pogoja je naročnik kot dokazilo v točki 5. Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev in sposobnosti ponudnikov zahteval, da ponudnik izpolni obrazce I.3 ter jih potrdi s podpisom in žigom. Kolikor je bilo za dokazovanje dejstev in okoliščin potrebno predložiti posebno potrdilo ali drugo listino, pa je bilo to posebej zapisano v ustreznih določbah ali točkah.

Po vpogledu v ponudbo vlagatelja z dne 4. 12. 2008 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v Obrazcu 5 (Seznam kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila) kot odgovornega vodjo projekta navedel tudi osebo D.J. Za slednjo osebo je vlagatelj predložil še izpolnjeni obrazec Podatki o strokovnjakih (iz Spiska strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvedbi pogodbe) in njihove izkušnje oz. reference v zadnjih treh letih, s prilogo Življenjepis, kjer je na strani 106 ponudbe navedel pod leto 2008 tudi referenco za Telekom, d.d., z navedbo, da je bila oseba D.J. odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant za elektroenergetski del.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja v tem revizijskem postopku skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN preverila, ali je mogoče šteti, da ima strokovni kader D.J., v zvezi z zatrjevanim referenčnim delom izkušnje pri projektiranju varnega sistemskega prostora. V ta namen je od vlagatelja pridobila Izjavo - potrdilo reference s strani Telekom, d.d., odločbo o imenovanju odgovornih projektantov in pogodbo o izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo in projekta za razpis.

Iz predložene odločbe o imenovanju odgovornih projektantov izhaja, da je bila oseba D.J. odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant za elektroenergetski del pri pripravi projektne dokumentacije, ki je bila predmet pogodbe o izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo in projekta za razpis. Iz predložene Izjave - potrdilo reference Telekom, d.d. pa je razvidno, da so dela po tej pogodbi predstavljala rekonstrukcijo sistema, ki je del varnostnega sistemskega prostora TK in IT tehnologije.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju predloženih listin in dejstva, da se je naročnikova zahteva v razpisni dokumentaciji glasila zgolj na "izkušnje pri projektiranju varnega sistemskega prostora" in ni natančneje definirala, kakšne naj bi bile te izkušnje, ocenila, da ni mogoče zaključiti, da je izkazana podlaga za izločitev ponudbe vlagatelja v tem delu. S tem povezani revizijski očitki vlagatelja so zato utemeljeni.

Ob tem Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila mogoče očitati ravnanje v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, s tem ko vlagatelju ni dal možnosti, da bi razjasnil ponudbo v tem delu, kljub temu, da zgolj iz naziva sporne reference za osebo D.J. (še) ni bilo mogoče zaključiti, da slednja oseba nima izkušenj pri projektiranju varnega sistemskega prostora. Na drugi strani pa iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika in ponudnika SRC.SI, d.o.o. pozval k pojasnitvi oziroma dopolnitvi ponudbe.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila utemeljenost zahtevka za revizijo v delu, v katerem je vlagatelj izpodbijal naročnikovo odločitev o oddaji naročila, s katero je naročnik ocenil, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika popolna.

V okviru slednjega je Državna revizijska komisija najprej presodila revizijske očitke, povezane s postopkovnimi ravnanji naročnika, ki se nanašajo na formalno dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da naj bi naročnik izbranega ponudnika dvakrat v nasprotju z zakonom pozival k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe.

Po vpogledu v spisovno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom, št. 1.4 249/2009-SV z dne 20. 1. 2009, naslovljenim z: Dodatna pojasnila in dopolnitve k ponudbi javnega razpisa za "PZI in izvedbo Varnega sistemskega prostora na Kolodvorski 11", pozval, da dopolni ponudbo z določenimi dokumenti; v okviru le-teh je izbranega ponudnika pozval tudi, da predloži podpisano soglasje delodajalca P. za sodelovanje njegovih zaposlenih (g. F. in g. G.) ter pooblastilo za podpis tega soglasja. Rok za dopolnitev ponudbe je naročnik določil do 26. 1. 2009 do 11.00 ure na naslov ali na faks naročnika.

Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil z dopisom z dne 26. 1. 2009, naslovljenim z: Dodatna pojasnila in dopolnitve k ponudbi javnega razpisa za "PZI in izvedbo Varnega sistemskega prostora na Kolodvorski 11", poslanim po faksu, h kateremu je med drugimi dokumenti priložil tudi izjavo delodajalca P. z dne 1. 12. 2008 (v tujem jeziku), da bosta njegova certificirana vodja projekta M.F. in T.G. na voljo za izvedbo projekta "PZI in izvedba Varnega sistemskega prostora na Kolodvorski 11". Izjava je bila podpisana s strani osebe "ppa. R.S." in požigosana od družbe P.

Glede na prejeto dopolnitev ponudbe je naročnik izbranega ponudnika z dopisom, št. 1.4 365/2009-SV z dne 29. 1. 2009, naslovljenim z: Dopolnitev k dodatnim pojasnilom in dopolnitvam k ponudbi javnega razpisa za "PZI in izvedbo Varnega sistemskega prostora na Kolodvorski 11", izbranega ponudnika med drugim pozval tudi z naslednjim: "V dopisu št. 1.4 249/2009-SV z dne 20. 1. 2009 smo vas prosili za dodatna pojasnila in dopolnitve. Vsa zahtevana pojasnila in dopolnitve ste nam posredovali na faks dne 26. 1. 2009, razen pooblastilo za g. prokurista R.S. Potrebujemo pooblastilo njegovega nadrejenega." Rok za dopolnitev ponudbe je naročnik določil do 4. 2. 2009 do 10.00 ure na naslov ali na faks naročnika.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je predstavnica izbranega ponudnika dne 30. 1. 2009 naročniku po elektronski pošti poslala odgovor, da je oseba R.S. tehnični direktor in prokurist družbe P. (samostojna prokura), kar dokazujejo z izpiskom iz sodnega registra v pripeti priponki. Izpisek iz registra je poslala družba P. na zahtevo izbranega ponudnika za dokazovanje pooblastil za R.S, ki ima kot prokurist pooblastilo, ki ga pooblašča za vodenje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v pravno sposobnost družbe P. Navedla je še, da kolikor je pooblastilo za R.S. kljub temu potrebno (za podpis soglasja delodajalca za sodelovanje njegovih zaposlenih), naj naročnik to javi, da bodo ponovno kontaktirali z družbo P. Dopisu je bil priložen izpisek "Amtsgericht Oldenburg" z dne 27. 11. 2008, v katerem je pod točko 5. Prokura, navedeno: "Einzelprokura: S.R.".

Skladno s 1. odstavkom 78. člena ZJN-2 mora naročnik v primeru, v kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Formalno nepopolna ponudba je skladno s 17. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Med naročnikom in vlagateljem ni sporno, da je naročnik imel pravico (dolžnost) izbranega ponudnika z dopisom z dne 20. 1. 2009 pozvati k pojasnitvi oziroma dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe, in sicer s predložitvijo podpisanega soglasja (izjave) delodajalca P. za sodelovanje njegovih zaposlenih (g. F. in g. G.) ter pooblastila za podpis tega soglasja. Naročnik je namreč že v razpisni dokumentaciji v okviru točke I.3 Pogoji za dokazovanje sposobnosti, podtočke 4. Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2), pod točko b) seznam strokovnega kadra, ki bo sodeloval pri izvedbi predmetnega naročila, izrecno zahteval: "Če ponudnik navaja delavce, ki so zaposleni pri drugem delodajalcu, mora predložiti za vsakega takega delavca tudi izjavo njegovega delodajalca, da se strinja s sodelovanjem v izvedbi javnega naročila."

Kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, je slednji v ponudbi na Obrazcu 5 - Seznam kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila (na str. 16 ponudbe), navedel tudi strokovnjaka M.F. in T.G., ter zanju predložil potrdilo njunega delodajalca P. za sodelovanje njegovih zaposlenih (g. F. in g. G.). Ker potrdilo ni bilo niti podpisano niti žigosano, ampak je bila na spodnji levi strani le navedba osebe "ppa R.S.", je zato po oceni Državne revizijske komisije naročnik pravilno ocenil, da slednje potrdilo ni izpolnilo zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, da mora biti priložena izjava delodajalca, da se strinja s sodelovanjem njegovih delavcev v izvedbi javnega naročila. Zato je naročnik, s tem, ko je izbranega ponudnika s pozivom z dne 20. 1. 2009 izrecno pozval, da predloži podpisano soglasje delodajalca P. za sodelovanje njegovih zaposlenih (g. F. in g. G.) in pooblastilo za podpis tega soglasja, ravnal skladno z zakonom in določbami razpisne dokumentacije.

Izbrani ponudnik je v dopolnitvi ponudbe z dne 26. 1. 2009 priložil zgolj podpisano in žigosano izjavo delodajalca P. za sodelovanje njegovih zaposlenih, ni pa priložil zahtevanega pooblastila za podpis tega soglasja. Naročnik ga je zato ponovno pozval k dopolnitvi ponudbe z dopisom z dne 29. 1. 2009, izbrani ponudnik pa je z drugo dopolnitvijo ponudbe z dne 30. 1. 2009 namesto pooblastila za podpis soglasja podal pojasnilo in priložil izpisek iz registra za podpisnika izjave R.S.

Sporno vprašanje med strankama je torej, ali je naročnik skladno z zakonom izbranega ponudnika ponovno pozival k dopolnitvi ponudbe in dopustil drugo dopolnitev ponudbe z dne 30. 1. 2009.

Iz določbe 1. odstavka 78. člena ZJN-2 nedvomno izhaja, da slednja določba naročniku ne omogoča večkratno pozivanje k odpravljanju istih formalnih nepopolnosti (o čemer se je Državna revizijska komisija že izrekla npr. v odločitvi št. 018-11/2009). Kolikor ponudnik ponudbe ustrezno ne dopolni v roku, ki ga določi naročnik, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Pri tem pa naročnik lahko od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti.
Ker izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil podpisanega soglasja delodajalca P. za sodelovanje njegovih zaposlenih (g. F. in g. G.) in pooblastila za podpis tega soglasja, je naročnik upravičeno zahteval dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika s predložitvijo soglasja delodajalca in tudi pooblastila za podpis tega soglasja. Naročnik namreč slednjih dokumentov ni mogel nadomestiti tako, da bi sam preveril dejstvo, ali obstaja soglasje delodajalcev, da bosta osebi sodelovali pri izvedbi konkretnega javnega naročila. Vendar pa izbrani ponudnik zahtevi naročnika ni v celoti sledil in je predložil le izjavo delodajalca P. z dne 1. 12. 2008, da bosta njegova certificirana vodja projekta M.F. in T.G. na voljo za izvedbo projekta "PZI in izvedba Varnega sistemskega prostora na Kolodvorski 11", ki je bila podpisana s strani osebe "ppa. R.S." in požigosana od družbe P. Izbrani ponudnik pa ni predložil niti pooblastila za podpis te izjave niti ni podal pojasnila, zakaj pooblastila ni priložil. Slednje je navedla šele predstavnica izbranega ponudnika v elektronskem sporočilu naročniku z dne 30. 1. 2009, v katerem je pojasnila, kdo naj bi bil podpisnik izjave in zakaj soglasje ni priloženo, priložila pa je izpisek iz registra.

Po oceni Državne revizijske komisije bi moral v obravnavanem primeru izbrani ponudnik, kolikor je ocenil, da dokumenta (pooblastila za podpis soglasja delodajalca za sodelovanje njegovih zaposlenih) ni potrebno priložiti, ker naj bi bil podatek dostopen iz uradnih evidenc, podati namesto pooblastila za podpis soglasja osebi R.S. jasno in nedvoumno izjavo osebe R.S., da je prokurist družbe P. in podati pojasnilo, zakaj ne potrebuje pooblastila za podpis izjave. Ne gre namreč prezreti, da je bila priložena izjava družbe P., s katero je izbrani ponudnik dopolnil svojo ponudbo, podana v tujem jeziku, podpisnik R.S. pa je bil označen le s kratico "ppa", kar po mnenju Državne revizijske komisije ni moglo dati zadostne podlage naročniku za ugotovitev, da gre za prokurista, ki ne potrebuje pooblastila za podajo zahtevanega soglasja. Izbrani ponudnik bi moral ravnati z ustrezno skrbnostjo in predložiti dokumente, oziroma izjavo, ki bi to dokazovala. Takšen zaključek je mogoče podati tudi iz določbe 2. odstavka 41. člena ZJN-2 (preverjanje sposobnosti, izbor udeležencev in oddaja naročil), ki dopušča, da ponudniku ne glede na druge določbe tega zakona ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco. Vendar pa ponudnik v tem primeru namesto dokazila poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Iz dikcije te določbe sicer eksplicitno ni mogoče razbrati, da naročnik glede izpolnjevanja določenega pogoja, ki je preverljiv z vpogledom v uradno evidenco, vseeno ne bi smel zahtevati predložitve dokumenta s strani ponudnikov (kršitev zakona s tem ne bi bila podana), vendar ponudniku v takem primeru ni potrebno predložiti zahtevanega dokazila, ampak je dovolj le izjava, s katero potrjuje obstoj določenega dejstva (mag. Margit Čampa, in ostali, Zakon o javnem naročanju s komentarjem, Uradni list RS, 2007, str. 195). Izjava torej nadomesti dokazila (dr. Vesna Kranjc, Zakon o javnem naročanju, ... s komentarjem, GV Založba 2007, str. 248).

Ker izbrani ponudnik svoje ponudbe dne 26. 1. 2009 ni dopolnil skladno s (prvotno) zahtevo naročnika z dne 20. 1. 2009 in ni predložil zahtevanega soglasja (izjave) delodajalca za sodelovanje njegovih zaposlenih v izvedbi konkretnega javnega naročila in pooblastila za podpis tega soglasja, je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 78. člena ZJN-2, ker je izbranemu ponudniku dopustil ponovno dopolnitev ponudbe za isto formalno nepopolnost, kot izhaja iz (druge) zahteve naročnika z dne 29. 1. 2009. Na takšni podlagi sprejeta odločitev naročnika o oddaji naročila zato ni skladna z ZJN-2. Iz slednjega razloga je Državna revizijska komisija ugotovila utemeljenost zahtevka za revizijo tudi v tem delu in ni presojala ostalih očitanih nepravilnosti, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika, saj presoja le-teh ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem delu.

Iz enakih razlogov Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi ni presojala revizijskih navedb vlagatelja, povezanih s presojo (ne)popolnosti ponudb ponudnika Advant, d.o.o. in ponudnika SRC.SI, d.o.o, saj presoja le-teh ne bi več vplivala na pravni položaj vlagatelja v tem postopku. Kot namreč izhaja iz Zapisnika z javnega odpiranja ponudb, z dne 4. 12. 2008, sta bili ponudbeni vrednosti ponudb ponudnika Advant, d.o.o. in ponudnika SRC.SI, d.o.o višji od ponudbene vrednosti vlagateljeve ponudbe, zaradi česar vlagatelju ob upoštevanju merila za izbor (najnižja cena) v nobenem primeru ne bi mogla biti povzročena škoda zaradi očitanih kršitev naročnika v tem delu.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da je zaradi zgoraj ugotovljenih kršitev naročnika, ki so bile podlaga za naročnikovo odločitev o izboru najugodnejšega ponudnika, potrebno ugoditi zahtevku za revizijo vlagatelja in je razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovano v Odločitvi o oddaji naročila, št. 1-408/2009 780, z dne 2. 3. 2009.

Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Državna revizijska komisija lahko na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da bodisi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom v nobenem primeru ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge naročnikove odločitve v postopku oddaje javnega naročila, ki jo le-ta lahko sprejme na podlagi ZJN-2. Naročnik bo tako v obravnavanem primeru po ponovnem preverjanju in ocenjevanju ponudb sprejel ustrezno odločitev o izboru ponudnika oziroma katerokoli drugo odločitev skladno z zakonom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) in 20% DDV na nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.984,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni oziroma zanje ni najti podlage v veljavnih predpisih.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.984,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku navedenega 15-dnevnega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 3. 7. 2009



Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- SLOVENSKE ŽELEZNICE, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana
- Odvetnik dr. Aleksij Mužina, Dunajska 160, Ljubljana
- PRONET, d.o.o., Medvedova ulica 13, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja,
Beethovnova 11, Ljubljana