018-113/2009 DARS, d.d.

Številka: 018-113/2009-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Obnova barvnega premaza v predorih Debeli hrib in Mali vrh" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.6.2009

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 7.5.2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16.12.2008 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Obnova barvnega premaza v predorih Debeli hrib in Mali vrh", in sicer po odprtem postopku.

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN26/2009 z dne 6.1.2009, dodatne informacije ter popravke pa pod objavami št. JN714/2009 z dne 4.2.2009, JN915/2009 z dne 10.2.2009, JN1062/2009 z dne 13.2.2009 ter JN1249/2009 z dne 20.2.2009.

Dne 7.4.2009 je naročnik izdal sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da se to odda ponudniku MAP-TRADE, d.o.o., špindlerjeva ulica 2c, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz naročnikovega sklepa izhaja tudi, da je kot popolnih označil še pet prejetih ponudb, med njimi tudi vlagateljevo.
Na vlagateljevo zahtevo je naročnik temu dne 7.5.2009 omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, o čemer je bil napravljen tudi zapisnik.

Z vlogo z dne 7.5.2009 (odposlano po pošti dne 8.5.2009) je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo.
V obrazložitvi revizijskega zahtevka vlagatelj navaja svojo ugotovitev, da je popolno ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal le sam. Ostali ponudniki bi po vlagateljevem mnenju morali biti izločeni iz obravnave v postopku, ker njihove ponudbe niso popolne in ne ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije naročnika. Vlagatelj s tem v zvezi pojasnjuje, da je naročnik v tretjem odstavku 7. točke (postavka 13.1 b) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da mora predložena ponudba vsebovati analizo enotnih cen za predračunski postavki N 11101 in N 11103 za dela, razpisana na osnovi enotnih cen. Vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da je analizo enotnih cen v skladu z navedenimi pogoji predložil le on sam, medtem ko jih ostali ponudniki niso predložili. Vlagatelj dalje navaja, da iz obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročila sledi, da je naročnik napačno štel, da pomeni nepredložitev analize cen formalno pomanjkljivost, zaradi česar je naročnik izbranega ponudnika in druge ponudnike (razen vlagatelja in še enega ponudnika) pozval k dopolnitvi ponudbe.
V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelja zatrjuje, da je ponudba ponudnika Tekol, d.d., Maribor nepopolna, saj ne vsebuje analize cen. Naročnik po vlagateljevem mnenju ne more šteti, da je ponudba brez zahtevanih analiz cen zgolj formalno nepopolna, ker gre v primeru nepredložitve kateregakoli elementa iz točk 1 do 11 po točki 13.1 Navodil ponudnikom za nepopolno ponudbo, ki je ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivo ponudbo. Analiza cene v nobenem primeru ne more biti formalna pomanjkljivost, ker prav ta omogoča naročniku preveritev ponudbene cene in ponudbenega predračuna. Brez analize cene namreč ni mogoče preveriti, ali so ponudbene cene skladne s tistimi cenami, ki jih je ponudnik upošteval v ponudbenem predračunu. Brez analize cene tudi ni mogoče preveriti primernosti cen, ker so lahko cene brez izkazane analize neobičajno nizke ali pa bistveno odstopajo od tržnih cen za posamezne elemente enote mere na trgu. V kolikor bi naročnik štel analizo cene zgolj za pojasnjevanje ponudbenega predračuna, te ne bi smel zahtevati kot obvezen element ponudbe. Ker je naročnik analizo cene štel kot obvezen element ponudbe, je njegova odločitev, da nepredložitev te pomeni formalno pomanjkljivost, kršitev 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08; v nadaljevanju ZJN-2), ker je štel za formalno pomanjkljivo ponudbo, ki bi jo moral kot nepopolno izločiti.
V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje, da je iz enakih razlogov nepopolna tudi ponudba ponudnika EKO, d.o.o., Ljubljana.
Kot slednje vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, in sicer iz enakih razlogov, kot so bili navedeni v zvezi s ponudbama Tekol, d.d., Maribor in EKO, d.o.o., Ljubljana, poleg tega pa še iz nekaterih drugih razlogov.
V povzetku svojega revizijskega zahtevka vlagatelj predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Na naročnikov poziv je vlagatelj svoj revizijski zahtevek z vlogo z dne 13.5.2009 dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 7.5.2009 odločil s sklepom z dne 29.5.2009, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.
V obrazložitvi sklepa (podani v obliki zapisnika seje naročnikove strokovne komisije za izvedbo postopka oddaje javnega naročila) naročnik uvodoma izpostavlja, da je bilo pri predmetnem naročilu edino merilo za izbiro ponudbena cena. Ob tem pojasnjuje tudi, da je bila vlagateljeva ponudba četrta po višini oddanih ponudb. Naročnik dalje zavrača vlagateljeve navedbe, da je edino njegova ponudba popolna, pri čemer pojasnjuje, da je (kljub drugačnemu zapisu v zapisniku o odpiranju ponudb) analize enotnih cen predložil tudi ponudnik CPM, d.d., Maribor. Naročnik se ne strinja z navedbo vlagatelja, da je nepredložitev analize enotnih cen napačno ocenil kot formalno nepopolnost. Naročnik s tem v zvezi pojasnjuje, da analize predstavljajo zgolj zbir podatkov, ki so jih ponudniki v ponudbenem predračunu že navedli. Gre za podatke, ki so obstajali že pred skrajnim rokom za oddajo ponudb in jih tudi po dopolnitvi, t.j. po skrajnem roku za oddajo ponudb, ponudniki niso spreminjali. Z analizami enotnih cen ponudniki le dokazujejo oz. specificirajo že ovrednoteno postavko ponudbenega predračuna. To so storili na način, da niso spremenili vrednosti predračunske postavke in končne vrednosti ponudbene cene, kar je dopustno dopolnjevanje ponudbe, kot izhaja tudi iz odločitve Državne revizijske komisije v zadevi 018-18/2009. Ponudniki so zahtevo iz razpisne dokumentacije v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko že izpolnjevali, kar je bistveno v tem segmentu. S preložitvijo analiz so pozvani ponudniki podatke, ki so jih v osnovni ponudbi že navedli in so torej obstajali že v času oddaje ponudbe, dokazali še dodatno s predložitvijo analiz za dve predračunski postavki. Analize so namreč le razčlenitev predračunske postavke po posameznih kalkulativnih elementih, ki so bili že podani v ponudbi in se torej prvotni podatki v že predloženi ponudbeni dokumentaciji niso v ničemer spreminjali. V preostalem delu obrazložitve se naročnik opredeljuje do ostalih revizijskih navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Z vlogo z dne 1.6.2009, odposlano dne 4.6.2009, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.


Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN in na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj zatrjuje nepopolnost vseh ostalih v postopku oddaje javnega naročila predloženih ponudb, in sicer iz razloga, ker naj v njih ne bi bile predložene analize enotnih cen za predračunski postavki N 11101 in N 11103 (ponudba izbranega ponudnika naj bi bila nepopolna tudi iz drugih razlogov). Vlagatelj zatrjuje tudi, da pri omenjeni pomanjkljivosti ne gre za formalno pomanjkljivost (nepopolnost) ponudbe. Omenjene revizijske navedbe vlagatelj najprej konkretizira v zvezi s ponudbo ponudnika Tekol, d.d., Maribor, zato je Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka najprej obravnavala ta del vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej (v 7. alineji točke 13.1 b) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) med drugim postavil naslednjo zahtevo: "Ponudnik mora predložiti analizo enotnih cen za predračunski postavki N 11101 in N 11103 za dela razpisana na osnovi enotnih cen".

Med vlagateljem in naročnikom je nesporno (to pa potrjuje tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo), da ponudnik Tekol, d.d., Maribor, v svoji ponudbi s strani naročnika zahtevane analize enotnih cen ni predložil.
Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre dalje ugotoviti, da je naročnik omenjenega ponudnika z dopisom z dne 11.3.2009 pozval k dopolnitvi predložene ponudbe (med drugim) s predložitvijo analize enotnih cen za predračunski postavki N 11101 in N 11103.

Kot slednje gre z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila ugotoviti, da je ponudnik Tekol, d.d., Maribor, svojo ponudbo dne 12.3.2009 (med drugim) dopolnil s predložitvijo zgoraj opredeljene analize.

Iz določil 17. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-2 izhaja, da je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Iz določil 78. člena ZJN-2 dalje izhaja, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da nepredložitev analize enotnih cen za predračunski postavki N 11101 in N 11103 predstavlja pomanjkljivost, katere odprava ne pomeni spreminjanja cene ali ponudbe v okviru meril, spreminjanja dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kot tudi ne spreminjanja tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev te glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Kot utemeljeno pojasnjuje naročnik, gre pri zahtevani analizi za podrobnejšo razčlenitev dveh postavk, ki sta bili ob oddaji ponudb že vsebovani tako v ponudbenem predračunu, kot tudi v skupni ponudbeni ceni, zato nepredložitev omenjene analize ne povzroči spreminjanja nobenega od omenjenih elementov ponudbe, glede na edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe, t.j. merilo najnižja cena, pa posledično tudi ne spreminja razporeditve neke ponudbe glede na ostale ponudbe. Dejstvo naknadne predložitve omenjene analize, v nasprotju z drugačnimi navedbami vlagatelja, naročnika ravno tako v ničemer ne onemogoča pri njegovi zmožnosti preverjanja primernosti podanih ponudbenih cen, saj lahko to preverjanje (ob že pojasnjenem dejstvu, da tako izvedena dopolnitev ponudb ne vpliva niti na skupno ponudbeno ceno niti na posamezne elemente ponudbenega predračuna) izvede tudi po izvedeni dopolnitvi predloženih ponudb.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da je naročnik ponudbo ponudnika Tekol, d.d., Maribor, zaradi nepredložitve analize enotnih cen za predračunski postavki N 11101 in N 11103 upravičeno štel za formalno nepopolno, ravno tako pa je bil upravičen (oz. dolžan) dopustiti in omogočiti dopolnitev omenjene ponudbe. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

Ker vlagatelj na navaja nikakršnih drugih razlogov za zatrjevano nepopolnost ponudbe ponudnika Tekol, d.d., Maribor, Državna revizijska komisija ugotavlja, da nepopolnosti ponudbe omenjenega ponudnika, tako pa tudi razlogov za njeno izločitev, vlagatelj ni uspel izkazati.
Ker je bila vlagateljeva ponudba izmed ponudb, ki jih je naročnik označil za popolne, po merilu za izbor najugodnejše ponudbe četrta (t.j. za ponudbami izbranega ponudnika in ponudnikov EKO, d.o.o., Ljubljana, ter Tekol, d.d., Maribor), vlagatelj pa v svojem revizijskem zahtevku ni uspel izkazati nepopolnosti ponudbe ponudnika Tekol, d.d., Maribor, Državna revizijska komisija ugotavlja, da za obravnavo preostalih revizijskih navedb (ki se nanašajo na ponudbo ponudnika EKO, d.o.o., Ljubljana, ter ponudbo izbranega ponudnika) vlagatelj ne izkazuje več pravnega interesa (možnosti nastanka škode). Tudi v primeru, če bi se te revizijske navedbe izkazale za utemeljene in bi bila ugotovljena nepopolnost ponudb omenjenih ponudnikov (ki je ne bi bilo mogoče odpraviti), predmetno javno naročilo namreč ne bi bilo oddano vlagatelju, temveč bi (v primeru oddaje) moralo biti oddano ponudniku Tekol, d.d., Maribor, katerega ponudba je po merilu za izbor najugodnejše ponudbe ugodnejša od vlagateljeve.

Upoštevajoč zgornje ugotovitve je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek z dne 7.5.2009 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15.6.2009



mag. Nataša Jeršič,
članica Državne revizijske komisije




















Vročiti:
- DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana,
- MAP-TRADE, d.o.o., špindlerjeva ulica 2c, Slovenska Bistrica,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.