018-107/2009 Občina Krško

Številka: 018-107/2009-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata ter članic Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v reviziji postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja Vrtca Raka, prizidava in rekonstrukcija Osnovne šole Raka", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje GP, Podjetje za gradbeno dejavnost d.o.o., Dolska cesta 9, Hrastnik, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.06.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 08.01.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (dokument, št. 609-1/2006 O701). Naročnik je na Portalu javnih naročil št. JN 139/2009, z dne 09.01.2009, objavil javni razpis za novogradnjo Vrtca Raka ter za prizidavo in rekonstrukcijo Osnovne šole Raka.
Naročnik je dne 09.04.2009 sprejel Sklep o oddaji naročila, s katerim je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju Gradišče d.o.o., Podskrajnik 16 B, Cerknica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). O izbiri najugodnejšega ponudnika je naročnik obvestil vse ponudnike z Obvestilom o oddaji naročila (dokument, št. 609-1/2006 O701, z dne 09.04.2009)

Vlagatelj je dne 17.04.2009 zahteval izdajo dodatne obrazložitve o oddaji javnega naročila ter vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 23.04.2009, o čemer je sestavljen zapisnik. Dodatno obrazložitev odločitve je naročnik izdal dne 22.04.2009.

Vlagatelj je dne 08.05.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil predračuna oz. ponudbe v skladu z določili razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik, zatrjuje vlagatelj, je v določenih postavkah vpisal besedo "upoštevano", pri tem pa ni navedel, v katerih postavkah naj bi bile manjkajoče postavke upoštevane. Vlagatelj še zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik, v popis del za vsako postavko, kjer je navedena enota mere, vpisati ceno za posamezno enoto ter zneske za vse enote.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v vzorcu pogodbe zahteval, da se bo pogodba realizirala na podlagi dejanskih količin, določenih na enoto mere, pri čemer so morali dati ponudniki zavezo, da bodo cene ne enoto mere fiksne za ves čas trajanja del. Navedeno pomeni, nadaljuje vlagatelj, da se lahko količine po enoti meri glede na predračun iz razpisne dokumentacije tudi spreminjajo, pri tem pa so ponudniki dolžni zagotoviti fiksnost cen na enoto mere pri posamezni postavki.
Vlagatelj še navaja, da iz razpisne dokumentacije, in sicer iz točke III (Pogoji formalno popolne ponudbe) izhaja, da bo naročnik štel ponudbo za popolno, če bo pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Naročnik je tudi navedel, zatrjuje vlagatelj, da ne bo dopustil spreminjanja cene in ponudbe v delu, ki je vezan na merila ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije oz. tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih bo naročnik prejel v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je še zapisal, ugotavlja vlagatelj, da bo v primeru računskih napak, ponudnik, pri katerem bodo ugotovljene računske napake, pisno pozvan k oddaji soglasja za popravo računske napake.
Dejstvo je, poudarja vlagatelj, da mora biti vsaka postavka v ponudbenem predračunu, kjer je navedena enota mere, izpolnjena s ceno na enoto ter s skupnim seštevkom celotne postavke glede na seštevek vseh predvidenih enot, pri čemer se cene dejansko nanašajo na del ponudbe, v katerem naročnik ne sme zahtevati morebitne dopolnitve in/ali obravnavanja takšne ponudbe kot formalno pomanjkljive. Glede na to, nadaljuje vlagatelj, da izbrani ponudnik v določenih postavkah ni navedel cene, temveč je vpisal besedo "upoštevano", ni izpolnil zahtev iz razpisne dokumentacije, kar pomeni, da je njegova ponudba nesporno nepopolna oziroma ni zgolj formalno nepopolna.
Vlagatelj še navaja, da naročnik predračuna izbranega ponudnika ni preverjal v smislu računskih napak, temveč je naročnik v zvezi s tem ugotavljal, ali beseda "upoštevano" pomeni, da je cena za navedene postavke enaka 0 EUR in/ali če ta beseda zajema tudi primer morebitnih presežnih (več) del. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik s takšnim vprašanjem izbranemu ponudniku dovolil spremeniti ponudbo v okviru meril. V skladu s stališčem Državne revizijske komisije, še navaja vlagatelj, navedene napake ni mogoče označiti kot formalno nepopolnost. Izbrani ponudnik je namreč v trenutku oddaje ponudbe predložil napačno izpolnjen predračun, iz katerega cene za določene postavke niso razvidne. Izbrani ponudnik, še zatrjuje vlagatelj, tudi ni ponudil cene 0 EUR, temveč je ponudil cene, ki jih je navedel v drugih postavkah oz. sploh ni navedel nobene cene.
Naročnik je z navedenim, zatrjuje vlagatelj, kršil določilo 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) kot tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov ter načelo transparentnosti javnega naročanja. V trenutku, ko se je izbrani ponudnik seznanil s ponudbenimi cenami ostalih ponudnikov, še navaja vlagatelj, bi lahko dejansko špekuliral, v okviru katere postavke je vključena ponudbena cena manjkajočih postavk, s tem pa bi bili ostali ponudniki, ki so predračun izpolnili v skladu z naročnikovimi navodili, v bistveno slabšem položaju.
Vlagatelj še navaja, da je naročnikova ugotovitev v delu, v katerem (v 5. točki dodatne obrazložitve) ugotavlja, da znaša povprečna ocena manjkajočih postavk 18.527,58 EUR in da je tudi na podlagi te ugotovitve izbrani ponudnik še vedno najugodnejši, v celoti napačna. Dejstvo je, zaključuje vlagatelj, da je naročnik zahteval cene na enoto, ki mora biti fiksna, pri čemer pa bo v času izvedbe pogodbe lahko prišlo do povečanja določenih količin.
Vlagatelj predlaga, da se dodatna obrazložitev odločitve in izpodbijani sklep razveljavita in predlaga sprejem sklepa, da vloženi zahtevek zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika (četrti odstavek 11. člena ZRPJN). Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 19.05.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (dokument, št. 430-22/2009/27). V obrazložitvi odločitve naročnik uvodoma ugotavlja, da je že v fazi ocenjevanja ponudb ocenil, da bo kakršnakoli odločitev, povezana z določanjem statusa ponudbe izbranega ponudnika osnova za revizijski zahtevek, ki ga bo vložil bodisi izbrani ponudnik (če bo njegova ponudba izločena) bodisi ostali ponudniki (v primeru, če bo ponudba izbranega ponudnika izbrana kot najugodnejša).
Ker v veljavnem zakonu in določilih razpisne dokumentacije, nadaljuje naročnik, ni našel odgovora za nastalo situacijo, se je zatekel k temeljnim načelom javnega naročanja, pri tem pa je imel pred očmi tudi odločitev Državne revizijske komisije (v zadevi št. 018-021/2008), ki je takratnemu vlagatelju ugodila izključno iz razloga, ker nejasnosti in dvoumnosti razpisne dokumentacije ni štela v njegovo škodo. Naročnik še navaja, da je veliko časa posvetil ugotavljanju stopnje pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, nato pa je upoštevajoč prakso Državne revizijske komisije in temeljna načela javnega naročanja, kljub temu, da izbrani ponudnik v nekaterih postavkah predračuna (popisa del) ni navedel cene na enoto pač pa je vpisal besedo "upoštevano", njegovo ponudbo označil kot formalno nepopolno. V skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, navaja naročnik, je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na razvrstitev glede na merila. Naročnik zatrjuje, da formalna nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika ne vpliva na merila, kar je preveril z analizo ponudb prvih petih ponudnikov, s katero je izračunal povprečne cene na enoto vseh postavk, pri katerih izbrani ponudnik ni navedel cene na enoto. Pri tem je bilo ugotovljeno, da skupna vrednost manjkajočih postavk znaša 18.527,58 EUR, kar je bistveno manj kot znaša razlika v ceni med izbranim ponudnikom in vlagateljem.
Dejstvo je, nadaljuje naročnik, da je v vzorec pogodbe zapisal, da je cena omejena navzgor, cene na enote pa fiksne v skladu z realiziranimi količinami in enotnimi cenami za ves čas gradnje. Navedeno pomeni, nadaljuje naročnik, da se skupna ponudbena cena ne more povečati brez njegovega soglasja, morebitna presežna in več dela pa se obračunajo po fiksnih cenah na enoto iz ponudbe, in sicer ob upoštevanju dejansko porabljenih količin.
Izbrani ponudnik, nadaljuje naročnik, je pri izpolnjevanju popisa del le-tega v nekaterih postavkah izpolnil z besedo "upoštevano", kar je razumeti, da so bile navedene postavke upoštevane v drugih postavkah. Navedeno pa pomeni, ugotavlja naročnik, da ponudba za skupaj dogovorjeno ceno v celoti vsebuje tudi izvedbo spornih postavk. Ob navedenem, nadaljuje naročnik, je presodil, da je nepopolnost formalne narave. Ker sanacija pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila, zatrjuje naročnik, in zlasti zato, ker je izbrani ponudnik v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjeval vse zahteve ter ni kršil nobenega izmed postavljenih pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije, se je odločil, da mu bo omogočil dopolnitev ponudbe. Naročnik se strinja z vlagateljem v tem, da bi lahko izbrani ponudnik naknadno špekuliral pri tem, v okviru katere postavke je vključena ponudbena cena manjkajočih postavk. Ker se je te nevarnosti zavedal, še zatrjuje naročnik, je od izbranega ponudnika zahteval pisno izjavo, da bo ponudnik kot izvajalec, vse postavke, v katerih je navedel besedo "upoštevano" izvedel v okviru skupaj dogovorjene cene, kar pomeni, da je cena za navedene postavke "O EUR", kar velja tudi za morebitna presežna dela. Izbrani ponudnik, nadaljuje naročnik, je bil tudi pozvan, da mora potrditi pisno izjavo, da se strinja z dejstvom, da investitor ne bo dovolil projektantu in nadzorniku, da bi na kakršenkoli način spreminjala način izvedbe ali soglašala z eventualnimi izvajalskimi predlogi ali spreminjala z opisom predvidene materiale brez soglasja investitorja, razen v opisih del, kjer je potreben barvni izbor in design arhitekta, da bo investitor od nadzornikov striktno zahteval predhodno kontrolo vseh ponujenih osnovnih materialov, polizdelkov, izdelkov ter samih naprav pred vgradnjo in montažo, da bo moral ponudnik vse podizvajalce, ki jih bo želel angažirati pri izvedbi, nominirati do podpisa pogodbe, za vse kasnejše spremembe podizvajalcev predhodno dobiti pisno soglasje naročnika in da bo investitor lahko na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačeval podizvajalcem.
Naročnik poudarja, da iz vsebine poziva tako izhaja, da izbranemu ponudniku ni dal niti možnosti naknadnega dopolnjevanja predračuna niti možnosti, da bi lahko pojasnil, v okviru katerih postavk je cena spornih postavk upoštevana.
Naročnik še navaja, da njegova izbira najugodnejšega ponudnika v celoti sledi načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj je na ta način privarčeval najmanj 51.552,32 EUR, poleg tega pa bi bila v primeru dodatnih del v spornih postavkah, vrednost teh del (zopet) enaka 0 EUR. Naročnik še zatrjuje, da je svojo odločitvijo upošteval tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj ostali ponudniki niso v slabšem položaju. Tudi vlagateljevi očitki o tem, da je kršil načelo transparentnosti, poudarja naročnik, so neutemeljeni, saj je postopek izbire najugodnejšega ponudnika tako v odločitvi kot tudi v dodatni obrazložitvi odločitve jasno opisan, pri čemer je bil vlagatelju tudi omogočen vpogled v celotne popise del ponudbe izbranega ponudnika (kljub izrecnemu nasprotovanju le-tega).
Naročnik še navaja, da tako naročniki kot tudi ponudniki pozabljajo na gospodarnost pri porabi javnih sredstev in se sklicujejo na načelo formalnosti, in to zlasti takrat, ko želijo za vsako ceno izločiti ponudnika, ki ponuja ustrezno kvaliteto za nižjo ceno in nimajo drugih argumentov za njegovo izločitev. Sklicevanje na načelo gospodarnosti, poudarja naročnik, je za naročnika veliko bolj zahtevno, kot slepo sledenje predpisu in praksi. Iz navedenega razloga, zaključuje naročnik, bo končna odločitev v danem primeru, pomembno vodilo za ravnanje v bodočih postopkih javnega naročanja.

Vlagatelj je dne 28.05.2009 obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da se je naročnik sicer skliceval na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-021/2008, vendar pa v obravnavanem primeru naročnik svoje odločitve o zahtevku za revizijo ne more argumentirati s sklicevanjem na nejasnosti in dvoumnosti v razpisni dokumentaciji, ki bi se lahko štele v prid izbranemu ponudniku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna (v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) iz razloga, ker v nekaterih postavkah ponudbenega predračuna ni vpisal cene pač pa besedo "upoštevano", pri čemer ni navedel, v katerih ostalih postavkah naj bi bile sporne postavke upoštevane oziroma obračunane. Vlagatelj tudi očita naročniku, da je izbranemu ponudniku dopustil, da je spremenil ponudbo v delu, ki se nanaša na merila.

V skladu s točko III (Pogoji formalno popolne ponudbe) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe so morali ponudniki priložiti 16 različnih obrazcev, Popis del in Predračun na ustreznem elektronskem nosilcu podatkov (CD ali DVD). Vsi navedeni dokumenti so morali biti v skladu z naročnikovo izrecno zadevo "v celoti izpolnjeni".

Pregled Predračuna (Popisa del) pokaže, da je sestavljen iz šestih rubrik, od katerih je tri predhodno izpolnil že naročnik sam, in sicer: 1. z opisom del oziroma z opisom opreme, 2. z navedbo merske enote (kot npr.: m, m2, m3, število kosov â??) oziroma v pavšalu ali v procentih in 3. s količino. Ponudniki pa so morali v predmetno specifikacijo vpisati še ceno na (eno) enoto posameznih del, materiala ali opreme in ceno za (s strani naročnika) podano količino (oziroma ceno, navedeno v pavšalu, procentih ali v kompletu).
Sicer je Predračun (oziroma Popis del) sestavljen iz treh delov. Prvi del se nanaša na gradnjo Vrtca Raka in je sestavljen iz naslednjih sklopov: 1. gradbeno obrtniška dela (ki vsebujejo preko 160 postavk) 2. okolje (s preko 70 postavkami), 3. strojne instalacije (s preko 140 postavkami), 4. elektro instalacije (več kot 130 postavk), 5. oprema (preko 140 postavk) in 6. oprema kuhinje (več kot 40 postavk). Drugi del Predračuna se nanaša na opremo telovadnice Osnovne šole Raka in ga sestavlja več kot 130 postavk. Tretji del pa se nanaša na prizidavo in rekonstrukcijo Osnovne šole Raka, in je sestavljen iz: 1. gradbeno obrtniških del (s preko 390 postavkami), 2. okolja (s preko 70 postavk), 3. strojnih instalacij (ki vsebujejo več kot 210 postavk), 4. elektro instalacij (ki vsebujejo preko 360 postavk), 5. opreme (z več kot 270 postavkami), 6. opreme kuhinje (s preko 70 postavkami), 7. javne razsvetljave Raka (z več kot 60 postavkami) in iz 8. dovoda na regionalno cesto R3-672 (s 40 postavkami).

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je vse postavke v Predračunu izpolnil, pri čemer je v nekatere postavke vpisal besedo "upoštevano". Navedeno pomeni, da spornih postavk ni obračunal samostojno, pač pa jih je vključil oziroma upošteval v preostalih postavkah predračuna. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je takšna praksa ponudnikov v popisih del oziroma v predračunih, ki se nanašajo na gradnjo in praviloma vsebujejo veliko število najrazličnejših postavk (predmetni javni razpis v zgoraj predstavljenih sklopih vsebuje preko 2000 postavk), dokaj običajna in lahko izvira bodisi iz izvajalčevih objektivnih konkurenčnih prednosti bodisi iz njegove odločitve o tem, da je ceno nekaterih postavk lažje oziroma ekonomičneje vključiti v druge postavke, ker so od le-teh povečini tudi odvisne. Največkrat pa se takšna praksa uporablja pri postavkah (kar bo razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa), katerih ni mogoče natančno definirati (v smislu posamezne merske enote) in pri nižje ovrednotenih postavkah (manjša dela in manjši kosi posamezne opreme). Navedeno pa nedvomno pomeni, da ponudba za skupaj dogovorjeno ceno vključuje tudi vse takšne postavke oziroma, da je izvajalec v skupno ceno zajel tudi izvedbo slednjih.

Natančnejši pregled Predračuna (Popisa del) izbranega ponudnika pokaže, da je le-ta besedo "upoštevano" vpisal v dve postavki strojnih instalacij (ki vsebujejo preko 130 postavk) in v devetnajst postavk znotraj elektro instalacij (od skupno več kot 140 postavki), ki se nanašajo na gradnjo Vrtca Raka ter v dvainpetdeset postavk elektroinstalacijski del (predmetni sklop elektro instalacij je sestavljen iz več kot 270 različnih postavk) za prizidavo in rekonstrukcijo Osnovne šole Raka. Gre za različne postavke, ki se nanašajo tako na opravljanje posameznih manjših elektro oziroma strojno instalacijskih del (kot na primer: testiranje instalacij, nadzor nad polaganjem, zagon sistema in poskusno delovanje, polaganje kabla, polaganje PN cevi, poučitev uporabnika, navodila in primopredaja, testiranje instalacij ...), na manjše artikle oziroma na manjše kose opreme (kot na primer: akumulator, ročni javljalniki ...), največkrat (v več kot v polovici primerov) pa se nanašajo na "drobni material in nepredvidene ostale stroške", na "drobni material in nepredvideno" na "nepredviden in drobni material", na "potne in manipulativne stroške", na "drobni material in nepredvidene priključke" in na "drobni material", torej na postavke, ki jih je vnaprej nemogoče natančno definirati (v smislu konkretne enote) oziroma zlasti na material, ki je odvisen tudi od drugih postavk in od okoliščin, ki jih ni mogoče vnaprej dokončno predvideti. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da naj bi ponudniki za le-te vpisali cene bodisi v pavšalu bodisi v procentu, ki ga je določil naročnik sam (1%, 3%, 5% ...), redkeje pa tudi v kompletu (za te postavke torej izbrani ponudnik niti ni mogel vpisati, kot zatrjuje vlagatelj, "ceno na enoto ter znesek za vse enote").

Iz razpisne dokumentacije (kot pravilno ugotavljata obe stranki) izhaja, da so cene na enoto fiksne v skladu z realiziranimi količinami in enotnimi cenami iz ponudbenega predračuna za ves čas gradnje ter navzgor omejene do višine skupne ponudbene vrednosti (navedeno izhaja iz 2. točke Ponudbe - Obrazec št. 2 in iz 2. člena Vzorca pogodbe - Obrazec št. 16). Za morebitna presežna, manjkajoča in nepredvidena dela pa si je naročnik pridržal pravico, da jih bo oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, podlaga za določitev takšnih del pa so, kot jasno izhaja iz razpisne dokumentacije, zopet (že podane) cene na enoto in drugi kalkulativni elementi iz osnovne pogodbe, vključno z morebitnimi popusti (12. člen Vzorca pogodbe).

Navedeno pomeni, da izbrani ponudnik dejstva, da je nekatere postavke upošteval oziroma zajel v drugih postavkah v nobenem primeru ne more zlorabiti oziroma iz tega razloga cen na enoto (posamezne postavke) oziroma končne ponudbene cene ne more zvišati. Položaj bi bil enak tudi v primeru, če bi izbrani ponudnik že v ponudbi navedel, v katere postavke je vključil spornih 73 postavk (vlagatelj namreč zatrjuje, da bi izbrani ponudnik moral že v ponudbi jasno opredeliti, v katere ostale postavke je zajel sporne postavke). Tudi v tem primeru bi namreč veljala naročnikova zahteva po fiksnosti podanih cen oziroma naročnikova omejitev skupne cene do višine pogodbene vrednosti.
Vlagateljeva bojazen, da bi izbrani ponudnik "potem, ko se je že seznanil s ponudbenimi cenami ostalih ponudnikov lahko dejansko špekuliral v tem, v okviru katere postavke/postavk so vključene cene spornih postavk, s tem pa bi bili ostali ponudniki v bistveno slabšem polažaju", torej ni upravičena.

Da bo izbrani ponudnik razpisano gradnjo izvedel po cenah, ki jih je navedel v Ponudbeni predračun, pa izhaja tudi iz Vzorca pogodbe, kamor je vpisal popolnoma enako končno ceno in (kot že navedeno v tej obrazložitvi) iz katere izhaja, da je skupna pogodbena vrednost omejena navzgor in da so vse podane cene fikne za ves čas gradnje. Iz pogodbe pa tudi izhaja, da pogodbena vrednost iz 2. člena zajema tudi vsa pripravljalna dela, pomožna dela, razne zaščite, zavarovanje in zaščito sosednjih objektov, ograje, ureditev dostopnih poti, prometno ureditev v času gradnje, začasne priključke, začasno fizično zaščito površin, ki niso predmet te pogodbe, stroške drobnega potrošnega materiala ter stroške prevozov, skladiščenja, montaže in stroške vezane na odvoz ekoloških odpadkov. Nenazadnje pa se je izbrani ponudnik tudi obvezal, da bo v roku 10-ih dni po podpisu pogodbe naročniku izročil finančno zavarovanje za dobro izvedbo del v višini 10% vrednosti pogodbenih del.

Izbrani ponudnik torej pri oblikovanju cen posameznih postavk oziroma pri odločitvi o tem, katere izmed njih bo upošteval v preostalih postavkah, ni mogel (kot zatrjuje vlagatelj) "špekulirati" v smislu kasnejše spremembe oziroma povišanja cen. Po eni strani namreč ni mogel vedeti, kakšne cene bo ponudila konkurenca, po drugi strani pa mu zvišanje cen preprečuje ne le razpisna dokumentacija, pač pa tudi sam ZJN-2, ki v 78. členu prepoveduje spremembo cene in spremembo ponudbe v okviru meril (v obravnavanem primeru je bila zgolj najnižja cena edino merilo za izbiro ponudb).

Ker izbranemu ponudniku ni mogoče očitati, da je oddal nepopolno ponudbo, tudi naročnikovo ravnanje, s katerim ga je pozval k "dopolnitvi ponudbe" (v smislu 78. člena ZJN-2), ni bilo potrebno, vlagatelj pa tudi sicer s podanimi pojasnili ni v ničemer spremenil svoje ponudbe oziroma ni spremenil niti ponujenih cen posameznih postavk niti skupne ponudbene vrednosti. Naročnik je namreč s pojasnili izbranega ponudnika prejel le dodatna zagotovila o dejstvih, ki že izhajajo iz njegove ponudbe oziroma zagotovilo, da bo izbrani ponudnik razpisano gradnjo izvedel po cenah iz ponudbenega predračuna oziroma v okviru skupaj dogovorjene cene, ki je bila najugodnejša od cen, ki so jih ponudili ostali sodelujoči ponudniki (naročnik je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prejel sedemnajst ponudb). Ravno tako je izbrani ponudnik ponovno zagotovil naročniku, da se način izvedbe del in ponujeni materiali (brez investitorjevega soglasja) ne bodo spreminjali in da bo lahko investitor zahteval predhodno kontrolo s pogodbo ponujenih osnovnih materialov, polizdelkov, izdelkov ter samih naprav pred vgradnjo in montažo.
Skratka, ponudba izbranega ponudnika oziroma cena, ki jo je le-ta ponudil, se ni v ničemer spremenila. Vsa pridobljena dodatna pojasnila namreč niso spremenila ponudbe izbranega ponudnika, saj le-ta že vključuje tudi vse naknadno pridobljene podatke.

Ob vsem opisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tekom obravnavanega razpisnega postopka ni zagrešil nobene od očitanih nepravilnosti. Naročnikova odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe je bila sprejeta ob spoštovanju materialnih in postopkovnih določil in ob upoštevanju razpisne dokumentacije in je utemeljena v izčrpno ugotovljenemu dejanskemu stanju, najugodnejše ponudba pa je bila izbrana na podlagi transparentnega in jasno dokumentiranega postopka primerjave in ocenjevanja ponudb (vlagatelju je bil celo, kljub izrecnemu nasprotovanju izbranega ponudnika, omogočen vpogled v njegovo celotno ponudbo, torej tudi v vse postavke ponudbenega predračuna).

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo tudi predlagal, da naj Državna revizijska komisija, v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZRPJN, sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti. Ker je konkretnem primeru naročnik že opravil izbiro (torej je že zaključil vsa postopkovna dejanja, ki jim sledi le še sklenitev pogodbe), je takšen predlog v obravnavanem primeru brezpredmeten, saj naročniku sklenitev pogodbe preprečuje že sam zakon (drugi odstavek 11. člena ZRPJN), zato Državna revizijska komisija o njem ni odločala.

Ob navedenem je bilo potrebno zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 16.06.2009


Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško
- odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana
- Gradišče d.o.o., Podskrajnik 16 B, Cerknica
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana