018-078/2009 OBČINA POSTOJNA

Številka: 018-078/2009-14

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007 in 32/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, ter članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec in članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Izvajanje prevozov osnovnošolskih otrok v Občini Postojna" (v sklopih 3, 4, 8, 9, 13, 16, 18, 20, 21) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt AVRIGO, d. d., Nova Gorica, Kidričeva ulica 20, 5000 Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega po pooblastilu zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/1, 1001 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika OBČINA POSTOJNA, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 01. junija 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 08. aprila 2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01807809), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 eurov (EUR).

Obrazložitev

Naročnik je dne 02. februarja 2009 sprejel "SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA", številka 430-92/2008, za "Izvajanje prevozov osnovnošolskih otrok v Občini Postojna", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila (razdeljenega na 21 sklopov) po odprtem postopku pa je bilo objavljeno
- na Portalu javnih naročil, številka objave JN793/2009, dne 06. februarja 2009,
- v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2009/S 26, z dne 07. februarja 2009, pod številko dokumenta 037906
(v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je dne 30. marca 2009 izdal "OBVESTILO O IZIDU JAVNEGA NAROČILA", številka 1/2009 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o izidu javnega naročila), iz katerega med drugim izhaja, da je bila
- vlagateljeva ponudba kot najugodnejša izbrana v sklopih (za relacije) številka 1, 2, 5, 6, 7, 10, 11, 12, 14, 15, 17 in 19,
- ponudba ponudnika "Avtoprevozništvo Martin - Valentina Frelih, s. p., Goropeke 10, 4226 Žiri" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša), kot najugodnejša izbrana v sklopih (za relacije) številka 3, 4, 8, 9, 13, 16, 18, 20 in 21.
Obvestilo o izidu javnega naročila je bilo vlagatelju, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, vročeno dne 31. marca 2009.

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, dne 09. aprila 2009 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na njem, prejel dan kasneje (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da
- Državna revizijska komisija razveljavi "odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o izidu javnega naročila, št.1/2009, z dne 30.3.2009"â?? â??"in sicer v naslednjih SKLOPIH, OZIROMA RELACIJAH:" 3, 4, 8, 9, 13, 16, 18, 20 in 21,
- mu naročnik povrne "stroške z revizijo, kakor so priglašeni"â??

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj uvodoma utemeljuje pravni interes oziroma aktivno legitimacijo, pa tudi pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo, v nadaljevanju pa
- zatrjuje, da naročnik ni pravilno ugotovil dejanskega stanja in je ravnal nezakonito, ko je kot pravilno ponudbo izbral ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, prav tako pa ni pravilno uporabil materialnega prava,
- zatrjuje, da je naročnik izbral ponudbo ponudnika, ki ne izpolnjuje pogojev za izvedbo v smislu tehnične sposobnosti, saj po informacijah, s katerimi razpolaga vlagatelj, ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima v lasti avtobusa znamke SETRA S 416 GT HD (leto izdelave 2009, kapaciteta 56 sedežev), prav tako pa omenjeni tip avtobusa do 17. marca 2009 v Republiki Sloveniji ni bil registriran. Vlagatelj še zatrjuje, da je izjava ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, po kateri bo določene prevoze opravljal z omenjenim avtobusom, zavajajoča v smislu 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), saj je podana z namenom pridobitve posla, ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pa naj bi naročnika zavajal tudi pri številu sedežev (v zahtevku za revizijo izrecno navedenih) avtobusov, s katerimi namerava izvajati prevoze,
- zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri relacijah številka 9, 10, 17 in 18 spreminjal obarvana polja obrazca P-4, čeprav to ni bilo dovoljeno,
- zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, glede na ure prihodov in odhodov na relacijah številka 5, 7, 15, 16, 19, 20 in 21 ne bo mogel izvesti prevozov, saj je na seznamu prevoznih sredstev navedel le en 50 sedežni avtobus, z enim vozilom pa vseh relacij (ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo natančneje pojasni) ni mogoče izpeljati,
- navaja, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri relacijah številka 3, 8, 10, 12, 13, 15 in 16 navajal vozne rede, iz katerih je razvidno, da je odhod iz vstopne postaje pred prihodom na postajo,
- zatrjuje, da garancija za resnost ponudbe, ki jo je ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izdala zavarovalnica, ni unovčljiva, zahteva, oblikovana (v Navodilih ponudnikom) kot pogoj, pa ni izpolnjena,
- zatrjuje, da "AVTOPREVOZNIšTVO S.P, Goropeke 10, Žiri" niti nima licence, saj je licenca izdana na ime "VALENTINA FRELIH S.P.".

Naročnik je dne 23. aprila 2009 izdal sklep številka 430-92/2008, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, v celoti pa je zavrnil tudi vlagateljev zahtevek za povračilo stroškov (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- ugotavlja, da je zahtevek za revizijo pravočasen, vlagatelj pa je aktivno legitimiran za njegovo vložitev,
- navaja, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izpolnjevanje spornega pogoja potrjuje s podpisom izjave v obrazcu P-2, ter dodaja, da v razpisni doku-mentaciji ni bilo zahtevano lastništvo prevoznih sredstev, temveč razpolaganje z njimi,
- zatrjuje, da iz razloga, ker do podpisa pogodbe (o oddaji javnega naročila) še ni prišlo, vlagatelj naročniku (ob upoštevanju 77. člena ZJN-2) ne more očitati, da ni opravil preverjanj, ki mu jih nalaga zakon,
- zatrjuje, da nikjer ni določeno, da se v število sedežev ne všteva sedeža voznika, nejasne določbe razpisne dokumentacije pa se razlagajo v korist ponudnika,
- meni, da s tem, ko je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, poda-tek o številu sedežev vpisal v belo polje, ni nedopustno posegel v razpisno dokumentacijo,
- zatrjuje, da tudi po dodatnih preverjanjih nima razloga za dvom, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne bi bil sposoben izvesti prevozov na relacijah številka 16, 20 in 21, ki so mu bile oddane, na relacijah številka 5, 7, 15 in 19 pa prevozov slednji ne bo izvajal, saj so bili prevozi na teh relacijah oddani vlagatelju,
- navaja, da je napako (nedoslednost) ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, na relaciji številka 8 obravnaval kot nebistveno oziroma jo je sam odpravil, zatrjevanih nepravilnosti na relacijah številka 3, 10, 12, 13, 15 in 16 pa kljub ponovnemu pregledu ni opazil,
- navaja, da je (tipkarsko) napako v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, glede garancije zavarovalnice za zavarovanje resnosti ponudbe obravna-val kot nebistveno pomanjkljivost, saj je omenjena garancija kljub tej napaki unovčljiva,
- zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ima potrebno licenco, kar je razvidno tudi iz javno dostopne evidence.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 28. aprila 2009, istega dne pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo "Zahteva za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo", z dne 28. aprila 2009. V omenjeni vlogi vlagatelj naročnika obvešča, da se z njegovo odločitvijo (o zahtevku za revizijo) ne strinja, zato zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 04. maja 2009 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-078/2009-2, izdanim dne 06. maja 2009, pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, prejel dne 07. maja 2009, dne 11. maja 2009 pa je Državna revizijska komisija prejela s strani naročnika dodatno odstopljeno dokumentacijo.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ji naročnik še vedno ni odstopil vse dokumentacije, ga je s pozivom številka 018-078/2009-5, izdanim dne 12. maja 2009, pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, prejel dne 13. maja 2009, dne 15. maja 2009 pa je Državna revizijska komisija prejela s strani naročnika dodatno odstopljeno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je dne 13. maja 2009 prejela vlagateljevo vlogo "Zadeva: Specifikacija stroškovnika", z dne 11. maja 2009.

Državna revizijska komisija je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, s pozivom številka 018-078/2009-8, izdanim dne 22. maja 2009, pozvala na posredovanje podatkov, potrebnih za odločitev o zadevi. Omenjeni poziv je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, prejel dne 25. maja 2009, dne 27. maja 2009 pa je Državna revizijska komisija prejela podatke, na posredovanje katerih je pozvala ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša.

Državna revizijska komisija je dne 26. maja 2009 prejela vlagateljevo vlogo, poimenovano "Prva pripravljalna vloga v postopku revizije javnega naročila Izvajanje prevozov osnovnošolskih otrok v Občini Postojna, objava na Portalu JN 793/2009", z dne 22. maja 2009.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je naročnik izbral ponudbo ponudnika, ki ne izpolnjuje pogojev za izvedbo v smislu tehnične sposobnosti, saj po informacijah, s katerimi razpolaga, ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima v lasti avtobusa znamke SETRA S 416 GT HD (leto izdelave 2009, kapaciteta 56 sedežev), prav tako pa omenjeni tip avtobusa do dne 17. marca 2009 v Republiki Sloveniji ni bil registriran.

ZJN-2 v 45. členu določa, da naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov tudi na način, da od gospodarskih subjektov zahteva, da izpolnjevanje tehnične sposobnosti izkažejo z izjavo o orodjih, obratni ali tehnični ali drugi opremi, ki je ponudniku storitev na voljo za izvedbo naročila (prvi odstavek 45. člena ZJN-2 in alineja h) v povezavi z uvodnim stavkom drugega odstavka istega člena). V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 10. točki Navodil ponudnikom pod poglavjem "9.1 Pogoji" zahteval (postavil pogoj), da ima ponudnik â??"za izvedbo del ustrezen strokovni kader in razpolaga z zadostnim številom tehnično brezhibnih vozil, ki zagotavljajo varno vožnjo otrok." Pod poglavjem "9.2 Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev" je naročnik določil, da ponudnik izpolnjevanje omenjenega (citiranega) pogoja potrdi s podpisom obrazca P-2 "Prijava". Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da je naročnik v Navodilih ponudnikom med drugim zahteval, da
a) ponudnik razpolaga z zadostnim številom tehnično brezhibnih vozil, ki zagotavljajo varno vožnjo otrok, ne pa, da ima takšna vozila v lasti (navedeno v odločitvi o zahtevku za revizijo poudarja tudi naročnik, ko zapiše, da "v razpisni dokumentaciji ni zahtevano lastništvo prevoznih sredstev temveč razpolaganje z njimi" - zadnji odstavek na strani "3 od 6"), pojem "razpolagati" pa je, kot je to Državna revizijska komisija zapisala že v svojem sklepu številka 018-238/2007-4, izdanem dne 26. septembra 2007 (zadnji odstavek na strani 10 in nadaljevanje), širši od pojma "imeti v lasti". širša razlaga pojma razpolagati tako izhaja iz
- Stvarnopravnega zakonika (Uradni list Republike Slovenije, številka 87/2002 in 18/2007 âˆ" sklep Ustavnega sodišča),
- Obligacijskega zakonika (uradno prečiščeno besedilo - OZ-UPB1; Uradni list Republike Slovenije, številka 97/2007),
- Pravnega terminološkega slovarja "DO 1991, GRADIVO" (izdal ZRC SAZU, založila Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 1999, stran 385), v katerem je navedeno, da pojem (termin) "razpolaganje" pomeni "upravičeno uporabljanje, izkoriščanje česa", termin "razpolagati" pa "biti upravičen uporabljati ali izkoriščati kaj",
- Slovarja slovenskega knjižnega jezika (založila Založba DZS, d. d., Ljubljana, Ljubljana 1997) v katerem je navedeno, da pojem "razpolagati" pomeni tudi "imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj", slednje pa med drugim omogoča položaje najema, lizinga, posode in nekatere druge. V naštetih položajih ima lastninsko pravico na vozilu na primer najemodajalec, lizingodajalec oziroma posodnik, ne pa najemnik, lizingojemalec oziroma izposojevalec.
Državna revizijska komisija pri tem še spominja, da je že v sklepu številka 018-194/2008-8, izdanem dne 09. januarja 2009, s katerim je odločala o zahtevku za revizijo, ki ga je v takratnem postopku vložil isti vlagatelj, slednjega opozorila na razlikovanje med zahtevo po razpolaganju z vozili in lastništvom vozil (zadnji odstavek na strani "9 od 15");
b) ponudnik izpolnjevanje omenjenega (citiranega) pogoja potrdi s podpisom obrazca P-2 "Prijava", pri čemer iz slednjega med drugim izhaja tudi, da "Ponudnik izpolni tabelo za prevozna sredstva s katerimi bo izvrševal eventuelno dodeljeno javno naročilo." ("Točka 2.4 - PODATKI O PREVOZNIH SREDSTVIH:").

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje le, da po informacijah, ki so mu znane, ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, avtobusa znamke SETRA S 416 GT HD (leto izdelave 2009, kapaciteta 56 sedežev) nima v lasti, ne zatrjuje pa, da z njim ne razpolaga (pojem "razpolagati" pa je širši od pojma "imeti v lasti"), Državna revizijska komisija ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN) ni izvedla dokaza
- z vpogledom na spletne strani (v objavljene javne sezname), ki jih v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, iz njih pa naj bi izhajalo, da "tak tip avtobusa tudi ni bil registriran do 17.03.2009 v Republiki Sloveniji",
- s pridobitvijo veljavnega prometnega dovoljenja za avtobus znamke SETRA S 416 GT HD (leto izdelave 2009, kapaciteta 56 sedežev),
- s pridobitvijo seznama "vozil z licenco, ki ga izdaja Obrtna zbornica Slovenije, Celovška c. 71, 1000 Ljubljana".
Izvedba omenjenih dokazov namreč v ničemer ne bi mogla vplivati na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora biti prevozno sredstvo (avtobus, kombi), s katerim bo ponudnik izvrševal eventuelno dodeljeno javno naročilo, (pred iztekom roka, določenega za prejem ponudb) registrirano, temveč zgolj, da mora ponudnik z njim razpolagati (vlagatelj pa, kot je bilo to zapisano že doslej, niti ne zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, z avtobusom znamke SETRA S 416 GT HD ne razpolaga oziroma da z njim ni razpolagal pred iztekom roka, določenega za prejem ponudb, temveč zatrjuje le, da ga nima v lasti). Kot to izhaja iz šestega odstavka 194. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo - ZVCP-1-UPB5; Uradni list Republike Slovenije, številka 56/2008, 57/2008 - ZLDUVCP in 73/2008 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije; v nadaljnjem besedilu: Zakon o varnosti cestnega prometa), pa tudi prvega odstavka 7. člena Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list Republike Slovenije, številka 66/2005, 48/2006 in 66/2007), se namreč prometno dovoljenje izda za registrirano vozilo.

Ob doslej navedenem pa ne gre spregledati niti dejstva, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi med drugim predložil tudi izjavo (Obrazec P-2), s podpisom katere potrjuje, da razpolaga z zadostnim številom tehnično brezhibnih vozil, ki zagotavljajo varno vožnjo otrok.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi naročnik s tem, ko je ugotovil, da je ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v izpostavljenem delu skladna z zahtevami razpisne dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2 (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in prvim odstavkom 80. člena ZJN-2).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da naročnik pred oddajo javnega naročila ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni razjasnil bistvenih okoliščin, čeprav bi to lahko storil, pri čemer bi naročnik v tem smislu moral pred oddajo predmetnega naročila od ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zahtevati, da dokaže, da ima v lasti avtobuse, ki jih je navedel v svoji ponudbi in s katerimi namerava izvesti predmet naročila, česar pa ni storil.

Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila (1. stavek prvega odstavka 79. člena ZJN-2). V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

ZJN-2 nadalje v prvem odstavku 77. člena določa, da mora naročnik najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila, lahko pa že prej, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je rok, do katerega mora naročnik preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe, postavljen na "najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila", lahko pa naročnik omenjeno preverjanje opravi že prej. Zelo podoben zaključek v odločitvi o zahtevku za revizijo (upravičeno) zatrjuje tudi naročnik, ko zapiše, da "Glede na to, da do podpisa pogodbe še ni prišlo vlagatelj naročniku ne more očitati, da ni opravil preverjanj, ki mu jih nalaga zakon."

V konkretnem primeru je potrebno upoštevati dejstvo, da vlagatelj ne zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, z avtobusom znamke SETRA S 416 GT HD ne razpolaga oziroma da z njim ni razpolagal pred iztekom roka, določenega za prejem ponudb, temveč zatrjuje zgolj to, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zadevnega avtobusa nima v lasti oziroma da slednji v Republiki Sloveniji do dne 17. marca 2009 ni bil registriran. Tudi v primeru torej, če bi naročnik obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe vseeno preveril že v času pred oddajo predmetnega javnega naročila, zgolj na podlagi morebitne ugotovitve, da avtobus znamke SETRA S 416 GT HD (leto izdelave 2009, kapaciteta 56 sedežev)
a) ni v lasti ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša,
b) v Republiki Sloveniji do dne 17. marca 2009 ni bil registriran,
c) ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne razpolaga s prometnim dovoljenjem,
še ne bi bilo mogoče zaključiti, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne razpolaga z avtobusom znamke SETRA S 416 GT HD (leto izdelave 2009, kapaciteta 56 sedežev). Pojem "razpolagati" je namreč širši od pojma "imeti v lasti", ponudnik pa lahko (v smislu upravičenosti oziroma možnosti uporabljati ali izkoriščati vozilo) z vozilom razpolaga, čeprav to še ni registrirano. Ne gre namreč spregledati, da je predmet pogodbe izvajanje prevozov osnovnošolskih otrok v Občini Postojna "v šolskih letih 2009/10 do 2013/2014"â?? (prvi odstavek 3. člena vzorca pogodbe - Obrazec P-3), skladno s prvim odstavkom 34. člena Zakona o osnovni šoli (uradno prečiščeno besedilo - ZOsn-UPB3; Uradni list Republike Slovenije, številka 81/2006 in 102/2007) pa se (osnovno)šolsko leto 2009/2010 začne 01. septembra 2009. Poleg tega je vlagateljeva obrazložitev zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu nasprotujoča, saj najprej zatrjuje, da naročnik "pred oddajo naročila izbranemu ponudniku ni razjasnil bistvenih okoliščin", čeprav bi to lahko storil, praktično takoj za tem pa zaključi, da bi naročnik v tem smislu moral "pred oddajo predmetnega naročila izbranemu ponudniku od njega zahtevati, da dokaže, da ima v lasti"â?? â??"avtobuse, ki jih je navedel v svoji ponudbi in s katerimi namerava izvesti predmet naročila. On pa tega ni storil."

Na dosedanji zaključek ne vpliva niti sklicevanje vlagatelja na sklep številka 018-5/2009-6, izdan dne 28. januarja 2009, saj je bil ta sklep sprejet na podlagi drugačnega dejanskega stanja. V omenjeni zadevi je (tedanji) vlagatelj zatrjeval, da ga (tedanji) naročnik ne bi smel pozvati k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo pogodbe o referenčnem poslu na podlagi 78. člena ZJN-2, ter opozarjal, da je zakonska podlaga za opredelitev razpisnega pogoja, vezanega na reference, določba 45. člena ZJN-2, zahteva (tedanjega) naročnika glede referenc pa je bila določena v razpisni dokumentaciji, kjer je bilo zahtevano le, da ponudnik navede ustrezne reference v obrazec. Zaradi navedenega je (tedanji) naročnik po mnenju (tedanjega) vlagatelja prekršil določbo šestega odstavka 45. člena ZJN-2, po katerem mora navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno. V zadevi številka 018-5/2009 je (tedanji) naročnik zahteval dokumentacijo, ki sicer v razpisni dokumentaciji ni bila izrecno zahtevana v smislu šestega odstavka 45. člena ZJN-2, je pa bila potrebna za razjasnitev okoliščin, na podlagi katerih je lahko (tedanji) naročnik ocenil, ali je (tedanji) ponudnik sploh izpolnjeval pogoj. Za razliko od zadeve številka 018-5/2009 v konkretni zadevi tudi v primeru, če bi se po predložitvi pojasnil izbrane ponudbe ugotovilo, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni lastnik avtobusa znamke SETRA S 416 GT HD oziroma slednji v Republiki Sloveniji do dne 17. marca 2009 ni bil registriran, še ne bi pomenilo, da izbrana ponudba ne izpolnjuje pogoja, po katerem mora ponudnik razpolagati s prevoznimi sredstvi, s katerimi bo izvrševal (eventuelno) dodeljeno javno naročilo.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi naročnik moral "pred oddajo predmetnega naročila izbranemu ponudniku od njega zahtevati, da dokaže, da ima v lasti"â?? â??"avtobuse, ki jih je navedel v svoji ponudbi in s katerimi namerava izvesti predmet naročila", prav tako pa ni uspel izkazati, da je naročnik zaradi opustitve citiranega ravnanja kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2 (zlasti določbo 77. člena ZJN-2).

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo iz razlogov, ki so bili podrobno pojasnjeni že doslej, ni uspel izkazati niti tega, da je izjava ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, po kateri bo določene prevoze opravljal z avtobusom znamke SETRA S 416 GT HD (leto izdelave 2009), zavajajoča v smislu 77. člena ZJN-2, saj naj bi bila podana z namenom pridobitve posla. Naročnik je, kot je bilo to zapisano že večkrat doslej, namreč v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik razpolagati s prevoznimi sredstvi, s katerimi bo izvrševal (eventuelno) dodeljeno javno naročilo, ne pa, da jih mora imeti v lasti, pri čemer iz izjave ("Obrazec P-2"), ki jo je v svoji ponudbi predložil ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izhaja, da s podpisano izjavo slednji inter alia potrjuje, da "razpolaga z zadostnim številom tehnično brezhibnih vozil, ki zagotavljajo varno vožnjo otrok". Poleg tega iz odstopljenega spisa zadeve izhaja, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, dne 05. marca 2009 (torej pred rokom za sprejemanje ponudb) z enim od prodajalcev prevoznih sredstev sklenil prodajno pogodbo (številka S 6/09 - 30135), katere predmet je dobava avtobusa, priložen pa je tudi "Domači plačilni nalog" glede plačila predujma (avansa) po prvi alineji "Člena III." omenjene pogodbe.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da naj bi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, naročnika zavajal tudi pri številu sedežev nekaterih avtobusov, s katerimi namerava izvajati prevoze. V povezavi z navedenim vlagatelj najprej zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zavajal naročnika pri številu sedežev za "avtobus SETRA s 415 HD 52 sedežev (po tehničnih karakteristikah ima avtobus 49 + 2 (za potnike) + 1 voznik)".

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ugotovila, da je ta v njej med drugim navedel, da razpolaga tudi z avtobusom tipa "SETRA S 415 HD" s številom sedežev "52". Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, podanemu v zahtevku za revizijo, ter ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pozvala, da ji predloži overjene kopije prometnih dovoljenj za tri avtobuse. Ob vpogledu v overjeno kopijo prometnega dovoljenja zadevnega vozila (avtobusa) je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz nje izhaja vpis naslednjih podatkov: "VOZILO", "Znamka: SETRA", "Tip: S 415 HD", "SEDEŽI", "število sedežev: 52". V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi
- ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, z vpisom podatka o številu sedežev avtobusa znamke SETRA S 415 HD v svoji ponudbi, "zavajal naročnika pri številu sedežev, ki jih navaja",
- naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2 (zlasti še določbo drugega odstavka 77. člena, prvega odstavka 79. člena oziroma prvega odstavka 80. člena ZJN-2), ker ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni izločil iz nadaljnjega postopka. Kot to namreč upravičeno v odločitvi o zahtevku za revizijo opozarja že naročnik, "nikjer v razpisni dokumentaciji ni določeno, da se v obrazcu P-2 Prijava v točki 2.4 Podatki o prevoznih sredstvih v št. sedežev ne všteva sedež voznika."
Prometno dovoljenje je šteti za javno listino (šesti odstavek 194. člena in prvi odstavek 193. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, v povezavi z 224. členom Zakona o pravdnem postopku ), ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa, vlagatelj pa ne dokazuje, da so v zadevnem prometnem dovoljenju dejstva neresnično ugotovljena ali da je to nepravilno sestavljeno (vlagatelj v dokaz svojih navedb ravno predlaga, da "Državna revizijska komisija zahteva od izbranega ponudnika, da predloži veljavna prometna dovoljenja za navedene avtobuse, iz katerih bo razvidno število sedežev.").

Kot naslednje vlagatelj zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zavajal naročnika pri številu sedežev za "dva avtobusa TOURISMO 350 53 sedežev (po tehničnih karakteristikah ima avtobus 51 + 1 (za potnike) + 1 voznik)".

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ugotovila, da je ta v njej med drugim navedel, da razpolaga tudi z avtobusoma tipa
a) "TOURSIMO 350" s številom sedežev "53", leto izdelave 2005,
b) "TOURSIMO 350" s številom sedežev "53", leto izdelave 2003.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v overjeni kopiji prometnih dovoljenj zadevnih dveh vozil (avtobusov), pri tem pa ugotovila, da iz njiju izhaja vpis naslednjih podatkov:
a) "VOZILO", "Znamka: MERCEDES-BENZ", "Tip: 613.358-T53", "Komercialna(e) oznaka(e): O 350", datum prve registracije 2005, "SEDEŽI", "število sedežev: 53",
b) "VOZILO", "Znamka: MERCEDES-BENZ", "Tip: 613.358", "Komercialna(e) oznaka(e): O 350 TOURISMO", datum prve registracije 2003, "SEDEŽI", "število sedežev: 53".

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi
- ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, z vpisom podatka o številu sedežev avtobusov komercialne oznake TOURISMO 350 v svoji ponudbi "zavajal naročnika pri številu sedežev, ki jih navaja",
- naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2 (zlasti še določbo drugega odstavka 77. člena, prvega odstavka 79. člena oziroma prvega odstavka 80. člena ZJN-2), ker ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni izločil iz nadaljnjega postopka. Kot to namreč upravičeno v odločitvi o zahtevku za revizijo opozarja že naročnik, "nikjer v razpisni dokumentaciji ni določeno, da se v obrazcu P-2 Prijava v točki 2.4 Podatki o prevoznih sredstvih v št. sedežev ne všteva sedež voznika."
Kot že zgoraj navedeno, je prometno dovoljenje je šteti za javno listino, vlagatelj pa ne dokazuje, da so v zadevnem prometnem dovoljenju dejstva neresnično ugotovljena ali da je to nepravilno sestavljeno (vlagatelj v dokaz svojih navedb ravno predlaga, da "Državna revizijska komisija zahteva od izbranega ponudnika, da predloži veljavna prometna dovoljenja za navedene avtobuse, iz katerih bo razvidno število sedežev.").

Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri relacijah številka 9, 10, 17 in 18 spreminjal obarvana polja obrazca P-4, čeprav to ni bilo dovoljeno.

Naročnik je v 1. točki "Navodil za izpolnjevanje preglednice relacij" določil, da mora prevoznik "za prijavo na javni razpis vpisati v preglednico relacij podatke, ki jih zahtevajo sivo obarvana polja v preglednici." Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da so morali ponudniki za prijavo na zadevni javni razpis vpisati v preglednico relacij prav podatke, ki jih zahtevajo sivo obarvana polja v preglednici, zato ponudnik ni ravnal v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije, če je "spreminjal obarvana polja", kot to zatrjuje vlagatelj. Prav tako ne drži zatrjevanje vlagatelja, da "je v Navodilih za izpolnjevanje preglednice relacij opozorilo, da obarvanih polj tabel ni dovoljeno spreminjati." V sivo obarvanih poljih preglednice namreč (razen ene izjeme) podatki niso bili vpisani, zato so sivo obarvana polja ravno zahtevala vpis podatkov.

Pri relacijah številka 9, 10, 17 in 18, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v belo polje preglednice le vnesel (vpisal) podatek o kapaciteti vozila na relacijah, s tem, ko je v tabelo vpisal "avtobus 20 sedežev" oziroma "20 sedežni avtobus", pa je glede na zahteve razpisne dokumentacije zgolj konkretiziral razpoložljivo število sedežev v prevoznih sredstvih, s katerimi bo izvrševal (eventuelno) dodeljeno javno naročilo. Ne gre namreč spregledati, da je naročnik na relacijah številka 9, 10, 17 in 18 zahteval vozila z maksimalno kapaciteto 25 sedežev ("max. 25"), "avtobus 20 sedežev" oziroma "20 sedežni avtobus" pa je nedvomno uvrstiti v kategorijo vozil z maksimalno kapaciteto 25 sedežev.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, s svojim ravnanjem "nedopustno posegel v razpisno dokumentacijo", prav tako pa ni uspel izkazati, da bi naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2, ker ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, iz omenjenega razloga ni izločil.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, glede na ure prihodov in odhodov na relacijah številka 5, 7, 15, 16, 19, 20 in 21 ne bo mogel izvesti prevozov, saj je na seznamu prevoznih sredstev navedel le en 50 sedežni avtobus, z enim vozilom pa vseh relacij ni mogoče izpeljati.

V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija izvedla predlagani dokaz z vpogledom v razpisno dokumentacijo in ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, poleg tega pa je vpogledala tudi v obvestilo o izidu javnega naročila. Ob vpogledu v obvestilo o izidu javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bila izpodbijana izbrana ponudba kot najugodnejša izbrana v sklopih (za relacije) številka 3, 4, 8, 9, 13, 16, 18, 20 in 21. Kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo upravičeno ugotavlja že naročnik, torej ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, "na relacijah št. 5, 7, 15, 19 prevozov ne bo izvajal, saj so bili oddani vlagatelju", zato
- se Državna revizijska komisija ni (vsebinsko) opredeljevala do vlagateljeve navedbe "Relacija št. 5 prihod v Postojno 7:30, ob 7:32 uri pa ima že odhod iz Slavine za Prestranek na relaciji št. 19. V dveh minutah ne pride iz Postojne do Slavine. To je nemogoče"â??
- se Državna revizijska komisija ni (vsebinsko) opredeljevala do vlagateljeve navedbe "Relacija št. 7 odhod iz Postojne za Razdrto ob 13:30 in prihodom v Razdrto ob 14:04. Istočasno ima še odhod ob 13:30 uri iz Prestranka v Slavino (relacija št. 20), ter 13:40 iz Prestranka v Rakitnik (relacija št. 15)."
- Državna revizijska komisija ni izvedla dokaza "z vožnjami na teh relacijah" oziroma "z vožnjo od Prestranka v Slavino" (v povezavi z relacijami iz prejšnjih dveh alinej tega odstavka).
Vlagatelj namreč ni izkazal pravnega interesa za obravnavo citiranih navedb, prav tako pa ni verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija pa je v nadaljevanju (vsebinsko) obravnavala vlagateljevo navedbo "relacija št. 21 ob 14:30 iz Prestranka za Slavino ter relacija št. 16 ob 14:40 iz Prestranka za Grobišče. Po uradno veljavnem daljinarju je čas vožnje od Prestranka do Slavine 6 minut, kar pomeni, da ima lahko prihod nazaj v Prestranek šele ob 14:42 uri, kar pa je prepozno, glede na vozni red, ki ga je predlagal."

V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri tem pa ugotovila, da je le-ta
a) pri relaciji številka 21 kot odhod iz vstopne postaje v Prestranku zapisal uro "14:30:30", kot prihod na izstopno postajo v Slavini pa uro "14:34:00"
b) pri relaciji številka 16 kot prihod na vstopno postajo v Prestranku zapisal uro "14:40:00".
V posledici navedenega gre ugotoviti, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, predvidel, da bo prevoz osnovnošolskih otrok (ob upoštevanju cestno prometne ureditve, ki obsega tudi omejitve hitrosti) na razdalji (vstopna postaja) Prestranek - Slavina (in nazaj) opravil (vsaj) v devetih minutah in pol.

Državna revizijska komisija povzema, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo njegovo utemeljenost dokazuje s sklicevanjem na uradno veljavni daljinar (vlagatelj zatrjuje, da je po "uradno veljavnem daljinarju"â?? â??"čas vožnje od Prestranka do Slavine 6 minut"), z namenom, da bi dokazal svoje navedbe, pa predlaga tudi "izvedbo dokaza z vožnjo od Prestranka do Slavine." Državna revizijska komisija v povezavi navedenim ugotavlja, da se je Daljinar s časi vožnje relacij primestnih in medkrajevnih avtobusnih voznih redov v Republiki Sloveniji (Uradni list Republike Slovenije, številka 22/2000 in 15/2001) z dnem uveljavitve Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list Republike Slovenije, številka 131/2006, 5/2007 - popravek in 123/2008; v nadaljnjem besedilu: ZPCP-2), to je z dnem 29. decembra 2006, prenehal uporabljati (3. alineja tretjega odstavka 141. člena ZPCP-2), veljati pa je nehal že bistveno prej in sicer na podlagi 4. alineje drugega odstavka 125. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-1; Uradni list Republike Slovenije, številka 59/2001). Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je Državna revizijska komisija tako sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in izvedla dokaz "z vožnjo od Prestranka do Slavine", v posledici katerega ocenjuje, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da
- ima ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, "prihod nazaj v Prestranek šele ob 14:42 uri, kar pa je prepozno, glede na vozni red, ki ga je predlagal"
- "glede na to, da je v seznamu prevoznih sredstev navedel samo en 50 sedežni avtobus upoštevajoč seveda ure prihodov in odhodov (kot jih je v svoji ponudbi sam navedel)"â?? na relaciji številka 21 (v povezavi z relacijo številka 16) â??"ni možnosti, da bi" ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, "z enim vozilom izpeljal" obe relaciji.

Državna revizijska komisija je namreč po izvedbi zadevnega dokaza ugotovila, da je možno priti iz Prestranka v Slavino in nazaj v Prestranek do 14. ure in 40 minut, kar pa glede na vozni red, ki izhaja iz ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, in glede na ponovni odhod istega avtobusa iz Prestranka na relaciji številka 16, ni prepozno. Navedeni zaključek seveda velja ob upoštevanju cestno prometne ureditve omenjene relacije in povprečnih cestno prometnih razmer (brez posebnih ovir na vozišču, cestno prometnih zastojev in podobno), zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bila vožnja opravljena v pomladnih, na trenutke že kar poletnih razmerah, na suh, dokaj jasen in topel majski dan, vidljivost pa je bila dobra.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj navaja, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri relacijah številka 3, 8, 10, 12, 13, 15 in 16 navajal vozne rede, iz katerih je razvidno, da je odhod iz vstopne postaje pred prihodom na postajo.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zapiše le, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri relacijah številka 3, 8, 10, 12, 13, 15 in 16 navajal vozne rede, iz katerih je razvidno, da "ima odhod iz vstopne postaje pred prihodom na postajo", ne pojasni pa, ali je mislil
a) da ima odhod iz vstopne postaje pred prihodom na vstopno postajo
b) da ima odhod iz vstopne postaje pred prihodom na izstopno postajo.
Ker je ob upoštevanju predmeta javnega naročila bistveno prav to, da je odhod iz vstopne postaje pred prihodom na izstopno postajo (torej v takšnem pomenu zatrjevanje vlagatelja ne bi bilo smiselno), je Državna revizijska komisija presojala zahtevek za revizijo v smislu, da vlagatelj zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri relacijah številka 3, 8, 10, 12, 13, 15 in 16 navajal vozne rede, iz katerih je razvidno, da ima odhod iz vstopne postaje pred prihodom na vstopno postajo.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ugotovila, da v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri relacijah (v sklopih) številka 3, 8, 13 in 16 odhod iz vstopne postaje ni naveden pred prihodom na vstopno postajo, temveč po prihodu na vstopno postajo.

Vlagateljevih navedb, v katerih ta navaja, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri relacijah (v sklopih) številka 10, 12 in 15 navajal vozne rede, iz katerih je razvidno, da je odhod iz vstopne postaje pred prihodom na postajo, Državna revizijska komisija ni obravnavala, saj je bila za navedene relacije (sklope) kot najugodnejša izbrana ponudba vlagatelja. Vlagatelj namreč ni izkazal pravnega interesa za obravnavo omenjenih navedb, prav tako pa ni verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da garancija za resnost ponudbe, ki jo je ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izdala zavarovalnica, ni unovčljiva, zahteva, oblikovana (v Navodilih ponudnikom) kot pogoj, pa ni izpolnjena.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je "Garancija za zavarovanje resnosti ponudbe" številka 2600007773, ki jo je ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zavarovalnica izdala dne 16. marca 2009 (v nadaljnjem besedilu: garancija za zavarovanje resnosti ponudbe), kljub tipkarski napaki v njej (v delu, v katerem je navedeno, kaj mora vsebovati zahtevek za njeno unovčitev, je v 3. točki namesto "original Garancije št. 2600007773" pomotoma zapisano "original Garancije št. 260007773") unovčljiva. Navedeni zaključek (da gre zgolj za tipkarsko napako, garancija za zavarovanje resnosti ponudbe pa je kljub tej napaki unovčljiva) je Državna revizijska komisija napravila tudi ob upoštevanju
a) "IZJAVE O GARANCIJI ZA RESNOST PONUDBE šT. 2600007773", z dne 14. aprila 2009, ki se nahaja v spisu zadeve, v njej pa je zavarovalnica izjavila, da "velja jamstvo GARANCIJE ZA RESNOST PONUDBE številka: 2600007773 (predtiskana št. v glavi garancije) in po tej garanciji tudi unovčljiva"
b) dopisa zavarovalnice, z dne 14. aprila 2009 (v nadaljnjem besedilu: dopis zavarovalnice z dne 14. aprila 2009), ki se nahaja v spisu zadeve in v katerem je zavarovalnica potrdila, da "bo Garancija za resnost ponudbe št. 2600007773 unovčljiva", ob tem pa še dodala, da je pri izdaji omenjene garancije za resnost ponudbe "v odstavku, kjer je navedeno kaj mora upravičenec iz garancije predložiti v primeru unovčitve garancije, prišlo do tipkarske napake; in sicer bi semorala točka 3. glasiti:
3. original Garancije št. 2600007773"
c) izjave zavarovalnice, ki jo je Državna revizijska komisija po pošti prejela dne 28. maja 2009, v njej pa zavarovalnica prav tako izjavlja, da je garancija za zavarovanje resnosti ponudbe, izdana ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, "kljub tipkarski napaki v njeni 3. točki, ki bi se morala pravilno glasiti "3. original Garancije št. 2600007773", unovčljiva."
d) izjave zavarovalnice, ki jo je Državna revizijska komisija po pošti prejela dne 28. maja 2009, v njej pa zavarovalnica izjavlja, da "Garancija s številko 260007773" sploh "NI BILA IZDANA nobenemu od ponudnikov oziroma komurkoli drugemu, ki je podal zahtevo za izdajo garancije."

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da garancija za zavarovanje resnosti ponudbe, ki jo je v svoji ponudbi predložil ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša (iz razloga, ker je v delu, v katerem je navedeno, kaj mora vsebovati zahtevek za njeno unovčitev, v 3. točki namesto "original Garancije št. 2600007773" pomotoma zapisano "original Garancije št. 260007773"), ne bi bila unovčljiva. V posledici navedenega vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo tudi ni uspel izkazati (morebitnih) naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila.

Kot slednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da "AVTOPREVOZNIšTVO S.P, Goropeke 10, Žiri" niti nima licence, saj je licenca izdana na ime "VALENTINA FRELIH S.P."

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 8. točki Navodil ponudnikom pod poglavjem "9.1 Pogoji" zahteval (postavil pogoj), da ima ponudnik â??"pravico za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov v cestnem prometu." Pod poglavjem "9.2 Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev" je naročnik določil, da ponudnik kot dokazilo za izpolnjevanje omenjenega (citiranega) pogoja predloži "fotokopijo licence za izvajanje prevoza potnikov". Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri tem pa ugotovila, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v njej med drugim predložil tudi
- licenco številka 012061/MJ63-4-506/2009, serijska številka O 1010748, izdano dne 29. januarja 2009 s strani Obrtne zbornice Slovenije, veljavno do 29. januarja 2014, ki je izdana prevozniku s firmo "AVTOPREVOZNIšTVO - PREVOZ BLAGA IN OSEB MARTIN", "VALENTINA FRELIH s.p.", "GOROPEKE 10", "4226 ŽIRI", tudi za opravljanje prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu,
- odločbo o podelitvi licence številka 012061/BGD63-2-506/2009, izdano dne 29. januarja 2009 s strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, veljavno do 29. januarja 2014, ki je izdana stranki "VALENTINA FRELIH s.p. - AVTOPREVOZNIšTVO - PREVOZ BLAGA IN OSEB MARTIN, GOROPEKE 10, 4226 ŽIRI", tudi za opravljanje prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu.

Ob upoštevanju Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1; Uradni list Republike Slovenije, številka 42/2006, 60/2006 - popravek, 26/2007 - ZSDU-B, 33/2007 - ZSReg-B, 67/2007 - ZTFI, 100/2007 - popravek ZTFI, 10/2008, 68/2008 in 23/2009 - odločba Ustavnega sodišča), ki v prvem oziroma drugem odstavku 72. člena določa, da firma (samostojnega) podjetnika (posameznika) vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s. p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine, podjetnik pa lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s. p., je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnik ni ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo in ZJN-2, ko je ugotovil, da "izbrani ponudnik zahtevano licenco ima" (nato pa svojo ugotovitev ponovil v drugem odstavku na strani "6 od 6" odločitve o zahtevku za revizijo). Smiselno povsem enak podatek namreč izhaja tudi iz Registra licenc, ki ga na podlagi 135. člena ZPCP-2 vodi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (spletna stran http://www.ozs.si/xlic.asp"p1=990035239). Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je v prijavi ("Obrazec P-2") pod rubriko "Firma ali ime" sicer res zapisal "AVTOPREVOZNIšTVO Martin - Valentina FRELIH S.P.", a pri tem
- ne gre spregledati, da iz podatkov, ki so dostopni preko portala AJPES-a (spletna povezava http://www.ajpes.si/prs/podjetje.asp"s=1&e=3921), izhaja skrajšana firma ("kratko ime") "AVTOPREVOZNIšTVO MARTIN - VALENTINA FRELIH S.P.",
- iz vsebine same ponudbene dokumentacije na podlagi vrste drugih podatkov v njej izhaja, da je licenca izdana prav ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša.

Zaključiti gre, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi torej predložil zahtevano listino za dokazovanje izpolnjevanja zadevnega pogoja ("fotokopijo licence za izvajanje prevoza potnikov"), vlagatelj pa v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne bi imel licence (za opravljanje prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu). V posledici navedenega vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo tudi ni uspel izkazati (morebitnih) naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga tudi izvedbo glavne obravnave. Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da je dejansko stanje razjasnjeno, je izvedbo omenjenega dokaza kot nepotrebnega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne â??"stroške z revizijo, kakor so priglašeni v stroškovniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.", dne 13. maja 2009 pa je Državna revizijska komisija prejela tudi vlagateljevo vlogo "Zadeva: Specifikacija stroškovnika", z dne 11. maja 2009.

Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, odločitev Državne revizijske komisije pa je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelju, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ("Stroški revizijskega postopka") ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen,"â?? â??"naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj"â?? na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, â??"vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in smiselni uporabi določbe 313. člena Zakona o pravdnem postopku, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 01. junija 2009



Predsednica senata
Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- OBČINA POSTOJNA, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna
- odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/1, 1001 Ljubljana
- AVTOPREVOZNIšTVO - PREVOZ BLAGA IN OSEB MARTIN - VALENTINA FRELIH, s. p., Goropeke 10, 4226 Žiri
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana