018-100/2009 Občina Sežana

Številka: 018-100/2009-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) v senatu članice mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter članice Vide Kostanjevec in predsednice Vesne Cukrov, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Ureditev multifunkcijske dvorane v Kosovelovem domu", sklop 1: "GOI dela (gradbeno obrtniška in instalacijska dela)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Kraški Zidar, d.d., Kolodvorska ulica 1, Sežana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Sežana, Partizanska cesta 4, Sežana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN dne 8.6.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Primarni revizijski predlog, kot izhaja iz vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 8.5.2009, se zavrne kot neutemeljen.

2. Podredni revizijski predlog, kot izhaja iz vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 8.5.2009, se zavrne kot neutemeljen.

3. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

4. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

5. Naročnikov predlog za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN, z dne 1.6.2009, se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 29.1.2009 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročil, in sicer po odprtem postopku ter po sklopih.

Dne 24.4.2009 je naročnik izdal "Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila", iz katerega med drugim izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo v sklopu 1: "GOI dela (gradbeno obrtniška in instalacijska dela)" odda ponudniku Makro 5 gradnje, d.o.o., Obrtniška ulica 5, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja tudi, da je bila v omenjenem sklopu kot popolna (med ostalimi) označena tudi vlagateljeva ponudba, ki je bila po ugodnosti (ponudbeni ceni) druga, t.j. za ponudbo izbranega ponudnika.

Na zahtevo vlagatelja je naročnik temu dne 6.5.2009 omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, o čemer je bil napravljen tudi zapisnik.

Z vlogo z dne 8.5.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotovil nepravilnosti v tem postopku, ki po njegovem mnenju nakazujejo na nepravilnosti v postopku pregleda ponudb in presoje ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, končno pa tudi glede napačne izbire ponudnika oziroma izvajalca, ki naj bi izpolnjeval vse pogoje razpisa. Vlagatelj s tem v zvezi pojasnjuje, da sta bili v razpisnih pogojih zahtevani dve referenci za gradnjo objektov, ki se nanašata na gradnje primerljive razpisanim (izgradnja, obnova kulturnih dvoran in njim primerljivih dvoran ali objektov). Naknadno je bil s strani naročnika objavljen tudi odgovor na vprašanje, zastavljeno v zvezi z navedeno zahtevo. Izbrani ponudnik je kot eno izmed referenc, potrebnih za dokaz sposobnosti, predložil referenčno potrdilo, ki ga je podalo Ministrstvo za javno upravo, za referenčni objekt Policijska postaja Piran. Vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da ob upoštevanju standardne klasifikacije objektov oz. na podlagi Metodoloških pojasnil in navodil za razvrščanje objektov po enotni klasifikaciji objektov (CC-SI) spadajo vsi zahtevani objekti v razred "126 Stavbe družbenega pomena". Razumeti je, da so primerljivi objekti ostali objekti iz razreda 126 standardne klasifikacije, kar pa objekt policijske postaje ni in ga naročnik ne more upoštevati kot referenčnega. Kvečjemu bi objekt policijske postaje po standardni klasifikaciji spadal v razred "1274 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje".
Vlagatelj dalje navaja, da je ob pregledu ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ugotovil, da obrazec št. 4 "Izjava o sposobnosti ponudnika" ni pravilno izpolnjen. Izjava zakonitega zastopnika, s katero naročniku dovoljuje, da lahko za namene javnega razpisa "Ureditev multifunkcijske dvorane v Kosovelovem domu" pridobi osebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, namreč ni podpisana, kot je zahtevano. Na podlagi navedenega vlagatelj oporeka obrazložitvi in navedbi naročnika, da so bile v postopku vse ponudbe pravilne, kajti ponudba izbranega ponudnika je bila vsebinsko in formalno pomanjkljiva in ne bi smela biti predmet izbora. Vlagatelj zato predlaga, da naročnik njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in razveljavi sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika ter ponovno oceni pravilnost ponudb, oziroma podredno, da postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 18.5.2009, s katerim je tega zavrnil, ravno pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi odločitve naročnik glede navedb, ki se nanašajo na domnevno spornost ene od referenc v ponudbi izbranega ponudnika, navaja, da niti v razpisni dokumentaciji niti v odgovoru na vprašanje ponudnika št. 5 (na to se je nanašalo vprašanje v zvezi z referencami) ni pojasnil, kaj šteje za podobne objekte. Prav tako naročnik niti v razpisni dokumentaciji niti v odgovoru na vprašanje ponudnika ni določil, da bo reference za 1. sklop javnega naročila presojal po in ob uporabi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33-1359/03 in spremembe), ob uporabi Enotne klasifikacije vrst objektov (CC-SI) s pojasnili v povezavi z Metodološkimi navodili za razvrščanje objektov po enotni klasifikaciji vrst objektov, kot to navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo. Naročnik dalje pojasnjuje, da je pri določitvi referenc uporabil dva izraza, in sicer "primerljiv" in "podoben". Če naročnik sledi gramatikalni razlagi obeh izrazov lahko upošteva, da je primerljiv objekt - objekt, ki se ga glede na kako lastnost, da s čim enačiti - torej se bi referenčni objekt dal enačiti z izgradnjo in izvedbo gradbeno obrtniško inštalacijskih del, medtem ko pri bi pri podobnem objektu lahko upošteval ujemanje po nekaterih (bistvenih) bistvenih lastnostih - kar bi se lahko štelo za izgradnjo, obnovo objekta z izvedenimi gradbenimi obrtniškimi in inštalacijskimi deli. Naročnik je mnenja, da je s tem, ko ni popolnoma natančno (taksativno) določil vrste objektov, ki jih bo štel za referenčne (v odgovoru na vprašanje ponudnika je namreč navedel, da se za gradnje primerljive razpisanim štejejo tudi objekti na področju šolstva, športa, socialnovarstvenih zavodov in podobnih objektov), dopustil zelo široko (eksemplifikativno) možnost predložitve zahtevanih referenc za 1. sklop javnega naročila. Nedvoumno pa je naročnik v zvezi z referencami za 1. sklop določil, da se morajo reference nanašati na gradbeno obrtniška in instalacijska dela pri izgradnji, obnovi objektov. Izbrani ponudnik je ponudbi priložil dve zahtevani referenčni potrdili, od katerih je vlagatelju domnevno sporna druga referenca, to je referenca, ki se nanaša na novogradnjo Policijske postaje Piran. Referenčno potrdilo je predloženo na predpisanem Obrazcu št. 6, v celoti izpolnjeno, in žigosano ter podpisano s strani naročnika referenčnega dela. Naročnik referenčnega dela je podal tudi mnenje o izvršenem delu, kjer je navedel: "Dela so bila pravočasno in kvalitetno opravljena, v skladu s pogodbo.". Naročnik je mnenja, da je ravnal pravilno, ko je navedeno referenco štel kot pravilno, saj iz reference izhaja, da je izbrani ponudnik zgradil objekt z vsemi deli, vezanimi na gradnjo, torej tudi gradbeno, obrtniška in instalacijska dela, mnenje naročnika referenčnega dela o izvršenem delu pa je bilo pozitivno. Naročnik je vse ponudnike obravnaval enakopravno in pri pregledu vseh prejetih ponudb za 1. sklop (kot tudi pri ostalih dveh sklopih), upošteval v razpisni dokumentaciji navedene svoje zahteve v zvezi z referencami, ob upoštevanju, da ni natančno določil, kaj pomenijo "podobni objekti". Naročnik ne more slediti navedbi vlagatelja, da je razumeti, da so primerljivi objekti ostali objekti iz razreda 126 navedene standardne klasifikacije objektov, saj bi s tem spreminjal pogoje svoje zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije, kjer ni nikjer navedeno, da so primerljivi objekti "ostali objekti iz razreda 126 iz Enotne klasifikacije vrst objektov (CC-SI)". V kolikor bi naročnik sprejel razumevanje vlagatelja zahtevka, bi s tem kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08; v nadaljevanju ZJN-2), ki v tretjem odstavku 71. člena določa "Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.". S takšnim ravnanjem pa naročnik ne-bi le nedopustno škodil izbranemu ponudniku, temveč, kot izhaja iz nadaljevanja, tudi vlagatelju. Da je naročnik v celoti upošteval svoje zahteve iz razpisne dokumentacije v zvezi z referencami za 1. sklop, ob upoštevanju, da ni natančneje določil, kaj pomeni "podobni objekti" izhaja tudi iz tega, da je naročnik enakopravno in primerljivo obravnaval tudi vlagatelja, s tem, ko je upošteval njegovo referenčno potrdilo, ki se nanaša na izgradnjo Poslovno inovacijskega centra Sežana, ki prav tako, ne sodi, kot navaja vlagatelj sam med "Stavbe družbenega pomena". Ravno iz zapisanega pa izhaja, da je enako kot naročnik zahtevo razpisne dokumentacije v zvezi z referencami razumel tudi vlagatelj, saj sicer ne bi predložil kot referenčni objekt reference za izgradnjo Poslovno inovacijskega centra Sežana. Na ta način je naročnik ravnal popolnoma nediskriminatorno in enakopravno obravnaval vse ponudnike in sledil ter upošteval svoje zahteve iz razpisne dokumentacije, ob prej navedenem upoštevanju, da v razpisni dokumentaciji ni natančno določil vrsto objektov, za katere bo priznal reference. V kolikor je vlagatelj mnenja, da je bil postavljen pogoj v zvezi z referencami v razpisni dokumentaciji ali v odgovoru na vprašanje ponudnika št. 5 premalo natančno določen, bi imel na to možnost ali postaviti vprašanje naročniku do izteka roka za oddajo ponudb ali vložiti zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo skladno z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN, ki določa: "Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, se ... lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacija."
Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika iz razloga pomanjkljivosti v obrazcu št. 4 naročnik navaja, da je vsako prejeto ponudbo skrbno preveril. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja (Obrazec št. 1), da je podpisnik ponudbe direktor podjetja, torej sam zakoniti zastopnik. Vsi obrazci in izjave v ponudbi izbranega ponudnika so torej podpisani s strani zakonitega zastopnika izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je v delu, ki se nanaša na podajo soglasja za pridobivanje osebnih podatkov, obrazec izpolnil, navedel ime in priimek zakonitega zastopnika, naslov bivališča in funkcijo zakonitega zastopnika. V delu "podpis" obrazec, na kar opozarja vlagatelj, ni podpisan. Pri preverjanju ponudbe izbranega ponudnika je naročnik preveril tudi pravilnost navedb v obrazcih. Iz Poslovnega registra Slovenije in iz zgodovinskega izpiska iz Sodnega registra izhaja, da je zakoniti zastopnik izbranega ponudnika R.Ž., ki je tudi v ponudbi naveden kot zakoniti zastopnik - direktor - in je obenem tudi sam podpisnik ponudbe. Glede na to, da je zakoniti zastopnik izbranega ponudnika sam podpisnik ponudbe, je naročnik štel, da je pomanjkljivost v Obrazcu št. 4, ker ni podpisa zakonitega zastopnika v zvezi s pridobitvijo osebnih podatkov, nebistvena, in da ne gre za formalno nepopolno ponudbo, saj je Obrazec št. 4 podpisan s strani zakonitega zastopnika, tako kot tudi vsi ostali obrazci in izjave v ponudbi izbranega ponudnika. S tem je naročnik sledil določbi 17. točke prvega odstavka ZJN-2. Naročnik v tem delu zahtevka za revizijo ne more slediti navedbam vlagatelja, saj je pri navedenem obrazcu štel, da je formalna pomanjkljivost nebistvena, glede na to, da je podpisnik celotne ponudbe in navedenega obrazca zakoniti zastopnik sam in zato v tem delu ne gre za formalno nepopolno ponudbo.
Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

Z vlogo z dne 20.5.2009 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Dne 2.6.2009 je Državna revizijska komisija prejela naročnikov predlog za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, na podlagi 11.a člena ZRPJN in na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama v zadevi je spor glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj tako najprej zatrjuje neustreznost ene izmed referenc, ki so bile ponujene v ponudbi izbranega ponudnika.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej med pogoji za priznanje sposobnosti ponudnika navedel tudi pogoj "reference", in sicer v naslednji vsebini:

"Ponudnik mora imeti reference, ki se nanašajo na gradnje primerljive razpisanim (izgradnja, obnova kulturnih dvoran in njim primerljivih dvoran ali objektov - za 1. sklop - za gradbeno obrtniška in instalacijska dela, za 2. sklop - za odrsko tehniko, za 3. sklop: za dobavo in montažo dvigal). Obvezni sta vsaj dve referenčni potrdili, za vsak razpisani sklop posebej (to je dve referenčni potrdili za 1. sklop: GOI-dela (gradbeno obrtniška in instalacijska dela), dve referenčni potrdili za 2. sklop: odrska tehnika in dve referenčni potrdili za 3. sklop: tovorno dvigalo. Ponudnik ponudbi priloži ustrezna referenčna potrdila za sklop, za katerega daje ponudbo."

Naročnik je v razpisni dokumentaciji predvidel obrazec referenčnega potrdila (Obrazec št. 6), postavil pa je tudi zahtevo po tem, da mora iz izpolnjenega obrazca izhajati pozitivno mnenje naročnika referenčnega dela.

Z vpogledom v objavo predmetnega javnega naročila gre dalje ugotoviti, da je naročnik dne 24.3.2009 na Portalu javnih naročil objavil odgovor na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov, ki se je nanašalo na zahtevo po referencah. V odgovoru je naročnik navedel:

"V zvezi z referencami je ponudnik med drugim v razpisni dokumentaciji določil: "Ponudnik mora imeti reference, ki se nanašajo na gradnje primerljive razpisanim (izgradnja, obnova kulturnih dvoran in njim primerljivih dvoran ali objektov - za 1. sklop - gradbeno obrtniška in instalacijska dela,â??".

Glede na določbo iz razpisne dokumentacije ponudnik priloži reference, ki se nanašajo na gradbeno obrtniška in instalacijska dela za kulturne objekte, za gradnje primerljive razpisanim štejejo tudi objekti na področju šolstva, športa, socialnovarstvenih zavodov in podobnih objektov. Ob tem naročnik ponudnike opozarja, da so gradnje na kulturnih objektih specifične."

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta za 1. sklop predmetnega javnega naročila predložil dve referenčni potrdili, od katerih se eno, za vlagatelja sporno, nanaša na objekt "Policijska postaja Piran". Iz opisa del na omenjenem objektu izhaja, da je izbrani ponudnik opravil rušitveno-pripravljalna dela, novogradnjo objekta skupne površine 3.340 m2, etažnosti P+II, ki vključuje delovne prostore, prostore za pridržanje, prostore za tujce ter nastanitvene prostore za zaposlene z večnamenskim vadbenim prostorom.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj navaja, da "policijske postaje" ni mogoče šteti za objekt, primerljiv objektom, ki jih v razpisni dokumentaciji navaja naročnik, saj naj ne bi sodil v isti razred objektov po "standardni klasifikaciji".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik niti v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila niti v k tej podanim pojasnilom ni navedel, da bo kot podlago za ugotavljanje primerljivosti referenčnega objekta z objektom, na katerem se bodo izvajala dela, ki so predmet javnega naročila, uporabljal Enotno klasifikacijo vrst objektov (v nadaljevanju: CC-SI), ki jo je uvedla Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/2003 (78/2005 popr.); v nadaljevanju: Uredba). Ker tudi omenjena Uredba naročniku ne nalaga, da mora v okviru postopka oddaje javnega naročila presojati primerljivost referenčnega objekta z objektom, na katerem se bodo izvajala dela, na podlagi CC-SI, gre ugotoviti, da naročnik pri presoji ustreznosti s strani izbranega ponudnika predloženih referenc iz omenjene klasifikacije ni bil dolžan, hkrati pa tudi ni smel izhajati (saj bi s tem v fazi pregledovanja ponudb postavljal dodatne zahteve, ki v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila niso bile vnaprej določene). Ker vlagatelj ne navaja nobenega drugega razloga, zakaj bi bila zanj sporna referenca izbranega ponudnika neustrezna, je potrebno ugotoviti, da vlagatelj neustreznosti omenjene reference ni uspel izkazati, na tem mestu obravnavane revizijske navedbe vlagatelja pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija ob zgoraj zapisanem zgolj pripominja, da je naročnik s svojim pojasnilom na tem mestu obravnavanega dela razpisne dokumentacije z dne 24.3.2009 krog objektov, ki jih sam šteje za primerljive objektu, na katerem se bodo izvajala razpisana dela, glede na prvotno besedilo razpisne dokumentacije precej (ali pa vsaj bolj jasno) razširil. Če je prvotno besedilo razpisne dokumentacije tako omenjalo zgolj "izgradnjo, obnovo kulturnih dvoran in njim primerljivih dvoran ali objektov", iz pojasnila z dne 24.3.2009 izhaja, da za "gradnje primerljive razpisanim štejejo tudi objekti na področju šolstva, športa, socialnovarstvenih zavodov in podobnih objektov". Med tako široko zastavljeno (in obenem še vedno odprto) skupino primerljivih objektov pa je mogoče (ob odsotnosti kakršnihkoli nasprotnih argumentov vlagatelja) uvrstiti tudi referenčni objekt, na katerem je dela izvajal izbrani ponudnik.


V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj dalje zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika tudi iz razloga domnevno nepravilno izpolnjenega obrazca št. 4 - Izjava o sposobnosti ponudnika.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v okviru te predvidel tudi Obrazec št. 4 - Izjava o sposobnosti ponudnika, ki med drugim vsebuje tudi naslednje dovoljenje:

"Naročniku dovoljujemo, da lahko za namene javnega razpisa "Ureditev multifunkcijske dvorane v Kosovelovem domu" pridobi osebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil za naše pooblaščene osebe za zastopanje:

ime in priimek zakonitega zastopnika:
naslov bivališča
funkcija
podpis "

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik Obrazec št. 4 v zgoraj predstavljenem delu izpolnil, in sicer tako, da je navedel ime in priimek zakonitega zastopnika, naslov bivališča in njegovo funkcijo zakonitega zastopnika. Ob tem pa gre ugotoviti tudi, da v polju "podpis" obrazec, kot navaja vlagatelj, dejansko ni podpisan.

Zgoraj opredeljeno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika naročnik priznava, obenem pa jo označuje kot nebistveno formalno pomanjkljivost.

Iz določil 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 izhaja, da je "formalno nepopolna ponudba" tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Državna revizijska komisija ugotavlja z vpogledom v zgodovinski izpisek iz sodnega/poslovnega registra ugotavlja, da je bil v času oddaje ponudbe edina oseba, pooblaščena za zastopanje izbranega ponudnika, R. Ž., kot to navaja tudi naročnik. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je omenjena oseba navedena tudi kot odgovorna oseba na vseh za to predvidenih mestih v ponudbi izbranega ponudnika, prav tako je omenjena oseba v celoti podpisnik ponudbe izbranega ponudnika. Kot slednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na Obrazcu št. 4 kot odgovorna oseba in edini zakoniti zastopnik naveden R. Ž., da je na vseh straneh tega obrazca podana parafa (oz. podpis) omenjene osebe ter da je omenjeni obrazec (na zadnji strani) tudi podpisan s strani navedene osebe.

Upoštevajoč zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz Obrazca št. 4, kot je bil predložen v ponudbi izbranega ponudnika, ne glede na to, da na za to predvidenem mestu ni podan podpis R.Ž, nedvomno izhaja veljavno podano dovoljenje omenjene osebe za pridobivanje njenih osebnih podatkov iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Dodatna podpisna polja (ob navedbi vsakega od zakonitih zastopnikov) bi bila z vidika veljavnosti podanih dovoljenj za zbiranje osebnih podatkov relevantna namreč zgolj v primeru, ko kateri od zakonitih zastopnikov, katerega podatki naj bi se zbirali, ne bi bil že podpisnik celotnega Obrazca št. 4 (t.j. v primeru več zakonitih zastopnikov - osebni podatki se, skladno z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007- UPB1), namreč lahko obdelujejo le na podlagi zakona oziroma osebne privolitve posameznika).

V povzetku zgornjega Državna revizijska komisija zaključuje, da gre zgoraj predstavljeno dejstvo neobstoja podpisa osebe R.Ž. na delu Obrazca št. 4 iz ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na podajo dovoljenja za zbiranje osebnih podatkov, šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost, ponudba izbranega ponudnika pa navkljub tej, upoštevajoč 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ni formalno pomanjkljiva.


Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku primarno predlaga, da se razveljavi naročnikov sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika in ponovno oceni pravilnost ponudb.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, primarni revizijski predlog, kot izhaja iz vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 8.5.2009, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku podredno predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati razlogov za predlagano razveljavitev celotnega predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, podredni revizijski predlog, kot izhaja iz vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 8.5.2009, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijskem zahtevku zahteval povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija s predmetnim sklepom že meritorno odločila o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 8.5.2009, naročnik za izdajo predlaganega sklepa ne izkazuje več pravnega interesa.

Državna revizijska komisija je zato naročnikov predlog za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN, z dne 1.6.2009, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.








POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 8.6.2009


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
članica Državne revizijske komisije















Vročiti:
- Občina Sežana, Partizanska cesta 4, Sežana,
- Kraški Zidar, d.d., Kolodvorska ulica 1, Sežana,
- Makro 5 gradnje, d.o.o., Obrtniška ulica 5, Koper,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana.