018-084/2009 Občina Razkrižje

Številka: 018-084/2009-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 16. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, predsednice Vesne Cukrov in članice Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v zvezi s "Pritožbo zoper sklep o zavrženju zahtevka za dodatno obrazložitev" vlagatelja Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo, d. o. o., Kosarjeva ulica 4, Maribor, ki ga zastopa Marko Rogl, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Razkrižje, šafarsko 42, Ljutomer (v nadaljevanju: naročnik) v postopku javnega naročanja za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, 18. 5. 2009 soglasno

ODLOČILA

O zahtevku za revizijo mora po preveritvi procesnih predpostavk odločati naročnik.

Obrazložitev

Državna revizijska komisija je od vlagatelja 5. 5. 2009 prejela vlogo "Zahtevek za revizijo" z dne 4. 5. 2009, katere sestavni del je tudi točka "4. Pritožba zoper sklep o zavrženju zahtevka za dodatno obrazložitev" (v nadaljevanju: vloga z dne 4. 5. 2009), 7. 5. 2009 pa je vlogo z dne 4. 5. 2009 prejela tudi od naročnika, in sicer kot prilogo dopisu "Odgovor na pritožbo" št. 430-0032/2008-59 z dne 6. 5. 2009 (v nadaljevanju: Odgovor). Vloga z dne 4. 5. 2009 je izrecno naslovljena na naročnika (gl. stran 1, levi zgornji kot).

Vlagatelj je pripravil vlogo z dne 4. 5. 2009 tako, da jo je razdelil na 6. točk, pri čemer je 4. točko poimenoval "Pritožba zoper sklep o zavrženju zahtevka za dodatno obrazložitev", v njej pa navaja, da je naročnik nedopustno zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, s čimer mu je bila "kršena ustavna pravica do učinkovite obrambe in izjave v postopku, saj naročnik ni želel podati zahtevane dodatne obrazložitve, ki bi vlagatelju omogočila seznanitev z okoliščinami zaradi katerih je naročnik dopustil, da je ponudnik SGP Pomgrad d.d. oddal kar dve ponudbi za isto javno naročilo", zato "v izogib nepotrebnemu povzročanju dodatnih stroškov in zaradi očitnosti kršitve naročnika vlagatelj ne bo vlagal posebne pritožbe zoper sklep o zavrženju, ki je sicer očitno nezakonit in nedopusten, vseeno pa v predmetni vlogi Državni revizijski komisiji predlaga, da razveljavi sklep o zavrženju zahtevka za dodatno obrazložitev in naročniku naloži naj poda zahtevano dodatno obrazložitev". V 5. točki vloge z dne 4. 5. 2009 je vlagatelj poleg drugih stroškov priglasil tudi stroške "za pritožbo".

Naročnik v Odgovoru ugotavlja, da je "Pritožba â?? oblikovno umeščena v 4. točko Zahtevka za revizijo zoper Odločitev o oddaji naročila z dne 21.4.2009 â??", povzema (deloma sicer napačno glede na vsebino vloge z dne 4. 5. 2009, ki jo je odstopil Državni revizijski komisiji), kaj je vsebina "Pritožbe", in nadaljuje, da "s strani vlagatelja do trenutka prejema predmetne Pritožbe z dne 4.5.2009, ni prejel zahtevka za revizijo v katerem bi vlagatelj zatrjeval navedene domnevne kršitve v zvezi z zavrženjem zahtevka za dodatno obrazložitev, do katerih bi se naročnik skladno po predhodnem preverjanju zahtevka lahko opredelil. Glede na dejstvo dvofaznosti revizijskega postopka in posledično nepristojnosti naročnika za obravnavo Pritožbe, želi naročnik zgolj izpostaviti posamezna dejstva in nanje podati izjavo o postopku, z namenom osvetlitve zatrjevanih kršitev tudi z njegove strani". Naročnik navaja, da ni jasno, ali se taksa nanaša na "Zahtevek za revizijo" ali "Pritožbo", da v "Pritožbi" vlagatelj ni navedel dejstev, s katerimi bi verjetno izkazal, da mu je bila ali bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi zavrženja zahteve za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, zato predlaga preverbo vlagateljeve aktivne legitimacije za vložitev "Pritožbe", da je vlagatelj še z dvema gospodarskima subjektoma predložil partnersko ponudbo, pooblastilo odvetniku pa je dal samo vlagatelj, zato predlaga, da se upošteva "navedena pomanjkljivost", in da je "predmet pritožbenega postopka v skladu z določili 13. člena ZRPJN lahko zgolj ugotavljanje (ne)zakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo iz razloga neobstoja določenih procesnih predpostavk za njegovo obravnavo, ne pa izdaja Sklepa o zavrženju zahtevka za dodatno obrazložitev", zato predlaga preverbo "pravočasnosti (preuranjenosti) in upravičenosti vložitve Pritožbe". Naročnik nadalje pojasnjuje, kako je potekal postopek oddaje javnega naročila in zakaj je zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik zaključuje, da "so bili vlagatelju jasno in transparentno podani vsi potrebni podatki, ki mu omogočajo ustrezno pravno varstvo, iz tega posledično izhaja, da je domnevna kršitev ustavnih pravic do učinkovite obrambe in izjave v postopku, povsem neupravičeno zatrjevana in v sami Pritožbi ni izkazana", zaradi česar "skladno z navedenim, naročnik Državno revizijsko komisijo naproša k ustrezni obravnavi predmetne Pritožbe".

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 16. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija pojasnjuje (tako tudi že npr. v zadevi št. 018-033/2009), da je postopek revizije postopek pravnega varstva; torej z vložitvijo zahtevka za revizijo upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) začne (12. člen ZRPJN; npr. št. 018-269/2007) postopek pravnega varstva zoper kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (gl. 1. člen ZRPJN ter 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v zadevi npr. št. 018-083/2008, iz določb ZRPJN (12. in 13. člen ZRPJN; pa tudi 17. člen ZRPJN, ko se odloča o sklepu, s katerim naročnik ustavi postopek revizije), je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku revizije (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev revizijskega postopka) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev pogoja, izbira ali izločitev ponudbe), saj, kot je bilo že pojasnjeno, zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN), nato pa (po prejemu naročnikove meritorne odločitve âˆ" 16. člen ZRPJN; izjema v primeru "molka naročnika", drugi odstavek 16. člena ZRPJN) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN).

Iz predhodno navedenega izhaja, da je relevantno, kaj vlagatelj izpodbija (ali uveljavlja kršitve, nastale v postopku javnega naročanja, ali pa kršitve, nastale v revizijskem postopku). Če vlagatelj izpodbija zakonitost naročnikovega ravnanja v postopku javnega naročanja, je vloga po vsebini zahtevek za revizijo in ne pritožba. Torej ni pomembno poimenovanje vloge same (npr. zahtevek za revizijo ali pritožba), ampak je pomembna njena vsebina. Ob tem ni nepomemben tudi čas vložitve neke vloge. Pritožba glede na določbe ZRPJN tudi ne more biti prvo vlagateljevo ravnanje v postopku pravnega varstva, saj pritožba, kot že pojasnjeno, lahko sledi le določenemu naročnikovem ravnanju v postopku revizije.

V obravnavanem primeru vlagatelj v 4. točki vloge z dne 4. 5. 2009 ob sklicevanju na 79. člen ZJN-2 izraža nestrinjanje z zavrženjem zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj torej izraža nestrinjanje z naročnikovim ravnanjem v postopku javnega naročanja in ne z naročnikovim ravnanjem v postopku revizije.

Tudi sam naročnik ugotavlja, da je "Pritožba" oblikovno umeščena v 4. točko vloge z dne 4. 5. 2009. "Pritožba" je torej umeščena v zahtevek za revizijo, zato ker je, glede na predhodno pojasnjeno, njegov sestavni del, in sicer kot ena izmed navedb, s katerimi vlagatelj utemeljuje kršitev ZJN-2, skupaj s predlagano kasatorično posledico ob ugotovitvi utemeljenosti te navedbe (tj. razveljavitev odločitve o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila). Da je "Pritožba" sestavni del zahtevka za revizijo, izhaja tudi iz uvodnega besedila vloge z dne 4. 5. 2009 (torej zahtevka za revizijo), kjer vlagatelj navaja, da vlaga zahtevek za revizijo zaradi (med drugim) kršitve 79. člena ZJN-2. To pa je člen, ki obravnava vprašanja v zvezi z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila.

"Pritožba" v tem primeru niti ni samostojna vloga; vlagatelj je niti ne šteje za samostojno, saj se je odločil, da "ne bo vlagal posebne pritožbe zoper sklep o zavrženju". "Posebne pritožbe" zakonodaja sicer niti ne predvideva, vendar bi bila morebitna vložena "posebna pritožba" pravzaprav le zahtevek za revizijo oziroma sestavni del zahtevka za revizijo (kot navedba skupaj s predlagano posledico), zato bi tako "posebno pritožbo" moral obravnavati najprej naročnik. ZRPJN namreč določa, to pa naročniku tudi ni sporno (uvodno besedilo 1. točke Odgovora), da naročnik skladno z ZRPJN zahtevek za revizijo najprej predhodno preveri in nato, če so izpolnjene procesne predpostavke, sprejme meritorno odločitev.

V obravnavanem primeru je naročnik odstopil "Pritožbo" v reševanje Državni revizijski komisiji, ki pa ugotavlja, da niso še izpolnjeni zakonski znaki iz ZRPJN, da bi "jo" lahko obravnavala, saj bi "jo" moral obravnavati najprej naročnik. Naročnik je torej tisti, ki mora prvi predhodno preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk (peti odstavek 12. člena ZRPJN in 13. člen ZRPJN), po ugotovitvi, da so izpolnjene, pa sprejeti meritorno odločitev (16. člen ZRPJN).

Vlagatelj je zapisal, da "Državni revizijski komisiji predlaga, da razveljavi sklep o zavrženju zahtevka za dodatno obrazložitev in naročniku naloži naj poda zahtevano dodatno obrazložitev". Bistvo predloga je le predlagani kasatorični način ravnanja (tj. razveljavitev), ne pa tudi navedba osebe [tj. (le) Državne revizijske komisije], ki naj ga sprejme. Zato tudi navedba osebe, ki naj ravna kasatorično, ne more vplivati na vsebino predloga. Ob tem je treba tudi ugotoviti, da bi na podlagi izrecne zakonske določbe (16. člen ZRPJN) kasatorično lahko ravnal tudi naročnik.

Na drugačen zaključek Državne revizijske komisije ne morejo vplivati ne vlagateljeva priglasitev stroškov "za pritožbo" ne naročnikovi argumenti iz Odgovora.

Odgovor na argument glede stroškov:
Stroški so akcesorni (stranski) zahtevek in so odvisni od pravne narave vloge, na katero se vežejo. Vlagateljeva pravna kvalifikacija stroškovnega zahtevka ne more vplivati na pravno naravo temeljnega zahtevka (temeljne vloge).
Pravilo iz šestega odstavka 22. člena ZRPJN, ki določa, da o stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, je treba v obravnavanem primeru interpretirati tako, da o stroških odloči najprej naročnik. Namreč, naročnik ima skladno z ZRPJN pravico izjasniti se tudi o tem, ali so priglašeni stroški potrebni itd.

Odgovor na argument glede takse:
V primeru pritožb, ki jih določa ZRPJN (12., 13. in 17. člen ZRPJN), ZRPJN ne zahteva, da bi moral vlagatelj vplačati takso za pritožbo.

Odgovor na argument glede dejstev, s katerimi bi vlagatelj izkazal, da mu je bila ali bi mu bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, s tem, ko je izdal sklep o zavrženju Zahteve za dodatno obrazložitev:
Naročnik navaja argument, ki je povezan z ugotavljanjem procesnih predpostavk za obravnavo zahtevka za revizijo (prvi odstavek 13. člena ZRPJN). Kot že predhodno pojasnjeno, je to skladno z ZRPJN najprej naročnikova naloga.

Odgovor na argument glede aktivne legitimacije (tretji odstavek 9. člea ZRPJN):
Naročnik navaja argument, ki je povezan z ugotavljanjem procesnih predpostavk za obravnavo zahtevka za revizijo (prvi odstavek 13. člena ZRPJN). Kot že predhodno pojasnjeno, je to skladno z ZRPJN najprej naročnikova naloga.

Odgovor na argument glede pravočasnosti (preuranjenosti) in upravičenosti vložitve Pritožbe:
Ker je "Pritožba" po naravi zahtevek za revizijo oziroma njegov del, se vprašanje pravočasnoti veže na ugotavljanje procesnih predpostavk za obravnavo zahtevka za revizijo (prvi odstavek 13. člena ZRPJN), ki ga mora skladno z ZRPJN, kot že večkrat navedeno, najprej opraviti naročnik. Vprašanje upravičenosti je vezano na vprašanje utemeljenosti. O tem mora skladno z ZRPJN najprej odločiti naročnik po predhodnem preverjanju procesnih predpostavk (16. člen ZRPJN).

Odgovor na argumente glede razlogov za neizdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila:
Naročnik navaja razloge, ki po vsebini pomenijo utemeljitev odločitve o "Pritožbi", torej gre dejansko za argumente, ki bi jih v primeru meritorne obravnave zahtevka za revizijo (torej v primeru iz 16. člena ZRPJN) naročnik lahko navedel v bran svoji odločitvi o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Glede na potek postopka revizije po ZRPJN pa Državna revizijska komisija ne more biti prvi naslovnik teh argumentov, ampak bi to moral biti vlagatelj (prvi odstavek 17. člena ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 18. 5. 2009

Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Občina Razkrižje, šafarsko 42, 9240 Ljutomer,
- odvetnik Marko Rogl, Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.