018-079/2009 REPUBLIKA SLOVENIJA, DRŽAVNI ZBOR

Številka: 018-079/2009-6

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007 in 32/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Državne revizijske komisije Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava čistilnega in potrošnega materiala za potrebe Državnega zbora po sklopih:", "SKLOP 1: Čistilna sredstva, pripomočki za objektno higieno in kemikalije", ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt MERKUR - trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega po pooblastilu zastopata odvetnik Zmago Marovt in odvetnica Marija Bukovec Marovt, oba Rozmanova 12/1, 1001 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, DRŽAVNI ZBOR, šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 19. maja 2009

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 08. aprila 2009 se v delu, v katerem vlagatelj
- zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je spremenil svojo prvotno odločitev o izbiri za sklop 1 in kot pravilno izbral ponudbo ponudnika PAN GOSLAR, d. o. o., Brest 4, 1292 Ig, saj naj bi slednji spremembo odločitve predlagal šele po preteku petdnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo,
- zatrjuje, da je naročnik nedopustno zavrgel njegovo pravočasno vloženo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v posledici navedenega pa zahteva, da se že iz omenjenega razloga sporna odločitev naročnika razveljavi, vlagatelju pa se izda dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila,
- zatrjuje popolnost svoje ponudbe,
zavrne kot neutemeljen.

V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 08. aprila 2009 zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 06. februarja 2009 sprejel "SKLEP številka 05-B/2009 o začetku postopka oddaje javnega naročila blaga po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma", številka 411-08/09-9/, obvestilo o javnem naročilu za oddajo javnega naročila "Dobava čistilnega in potrošnega materiala za potrebe Državnega zbora po sklopih:" po odprtem postopku pa je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, številka objave JN819/2009, dne 06. februarja 2009 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je dne 17. marca 2009 izdal "ODLOČITEV o oddaji javnega naročila za dobavo blaga s sklenitvijo okvirnega sporazuma", številka 411-08/09-9/3 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), dne 27. marca 2009 pa "ODLOČITEV o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila blaga po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma in o sprejemu nove odločitve", številka 411-08/09-9/3 (v nadaljnjem besedilu: nova odločitev o oddaji naročila).

Odločitev o oddaji naročila je bila vlagatelju, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, vročena dne 18. marca 2009, nova odločitev o oddaji naročila pa dne 31. marca 2009.

Vlagatelj je dne 03. aprila 2009, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu zadeve, priporočeno s povratnico na pošto oddal "Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in vpogled v ponudbo", z dne 03. aprila 2009, ki jo je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na njem, prejel dne 06. aprila 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila). Naročnik je dne 08. aprila 2009 izdal sklep številka 411-08/09-9/, s katerim je zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila zavrgel (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev nove odločitve o oddaji naročila). Omenjeni sklep je bil vlagatelju, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, vročen dne 09. aprila 2009.

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, dne 09. aprila 2009 na pošto priporočeno s povratnico oddal zahtevek za revizijo z dne 08. aprila 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na njem, prejel dne 10. aprila 2009. Vlagatelj v zahtevku za revizijo
- predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi novo odločitev o oddaji naročila, sprejme pa se nova odločitev tako, da se zadevno javno naročilo v sklopu 1 odda vlagatelju,
- zahteva, da mu naročnik povrne "stroške z revizijo, kakor so priglašeni"â??

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj uvodoma utemeljuje pravni interes oziroma aktivno legitimacijo, pa tudi pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo, v nadaljevanju pa
- zatrjuje, da je naročnik nedopustno zavrgel njegovo pravočasno vloženo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v posledici navedenega pa zahteva, da se že iz omenjenega razloga sporna odločitev naročnika razveljavi, vlagatelju pa se izda dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila;
- zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je spremenil svojo prvotno odločitev o izbiri za sklop 1 in kot pravilno izbral ponudbo ponudnika PAN GOSLAR, d. o. o., Brest 4, 1292 Ig (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pa tudi ponudnik PAN GOSLAR). Vlagatelj svoje zatrjevanje utemeljuje na način, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, spremembo odločitve predlagal šele po preteku petdnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo, zato naročnik ni imel zakonite pravne podlage za spremembo odločitve o oddaji naročila, že iz omenjenega razloga pa bi bilo potrebno sporno odločitev v sklopu 1 razveljaviti;
- očita naročniku, da je dejansko stanje, ki se nanaša na pravilnost vlagateljeve ponudbe, nepravilno ugotovljeno, posledično pa je materialno pravo napačno uporabljeno, saj je vlagateljeva garancija za resnost ponudbe, čeprav jo je izdala zavarovalnica, v celoti sledila vsebinskim zahtevam naročnika. Vlagatelj trdi, da čeprav je sporno garancijo za resnost ponudbe izdala zavarovalnica, to še ne pomeni, da gre za drugo vrsto finančnega zavarovanja, tudi v teoriji in praksi pa imajo tako bančne garancije kot garancije zavarovalnic enak pravni učinek;
- očita naročniku, da je neenakopravno obravnaval njegovo ponudbo in ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, saj je v slednji ponudbi "pogojna izjava banke", pogojna izjava banke pa v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni bila dopustna;
- zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni ponudil vsega, kar naročnik zahteva, saj ni priložil navodil za uporabo izdelkov in varnostnih listov, tam kjer je bilo to potrebno, naročnik pa (ga) niti ni k temu pozval;
- zatrjuje, da artikel, ki ga ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ponuja pod številko 25, ne ustreza zahtevam naročnika po velikosti (naročnik je dopustil 5 % odstopanje, ponujeni artikel pa odstopa kar za 11 %). Prav tako, še dodaja vlagatelj, je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, na vzorec napisal brisalec V. W. C., 45 cm, iz samega vzorca pa je razvidno, da gre za krpo za brisalec V., 40 cm, v tem smislu pa gre za zavajajočo izjavo v smislu 77. člena ZJN-1 (pravilno: ZJN-2);
- zatrjuje, da artikel, ki ga ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ponuja pod številko 85, ne ustreza zahtevam naročnika (ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je ponudil sestavo "na-nitrat 15x20% in na hidroksid 50-70%, ki pa ni biorazgradljiv");
- zatrjuje, da artikel, ki ga ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ponuja pod številko 49, ne ustreza zahtevam naročnika (ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je ponudil krpo, ki po velikosti odstopa za 12,5 %).

Naročnik je dne 23. aprila 2009 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, številka 411-08/09-9/, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi vlagateljev zahtevek za povrnitev "stroškov z revizijo" (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik uvodoma povzema dotedanji potek postopka oddaje zadevnega javnega naročila, v nadaljevanju pa navaja, da
- je bilo pisno opozorilo vloženo pravočasno, hkrati z zahtevo za vpogled v vlagateljevo ponudbo, obvestilo "o ponudnikovi ugotovitvi o nepravilnem finančnem zavarovanju"â?? vlagatelja pa je â??"naročnik štel kot dopolnitev k pravočasno vloženemu pisnemu opozorilu";
- je v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije kot pravilno finančno zavarovanje štel le predložitev ustrezne bančne garancije in ne kakršnega koli drugega finančnega zavarovanja. Ponudniki so imeli možnost preveriti pravilnost svojega finančnega zavarovanja v času od objave razpisa (obvestila o javnem naročilu) do predložitve ponudb, naročnik pa ni prejel nobenega vprašanja s tem v zvezi;
- se glede na to, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije in je naročnik kot nepravilne ne bi mogel uvrstiti v izbirni postopek, do drugih navedb v zahtevku za revizijo ni opredeljeval.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 28. aprila 2009, istega dne pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo "Zahteva za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo", z dne 28. aprila 2009. V omenjeni vlogi vlagatelj naročnika obvešča, da z njegovo odločitvijo (o zahtevku za revizijo) ni zadovoljen, zato zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom številka 411-08/09-9/, izdanim dne 04. maja 2009, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 13. maja 2009 prejela vlagateljevo prvo "pripravljalno vlogo v postopku revizije", z dne 11. maja 2009 (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna vloga).

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ter drugo in prvo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je spremenil svojo prvotno odločitev o izbiri za sklop 1 in kot pravilno izbral ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša.

Zakon o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) v drugem odstavku 79. člena določa, da lahko na pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, vloženo v petih dneh od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, naročnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev spremeni in sprejme novo, skladno določbi prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo.

V povezavi z doslej navedenim je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, podanemu v zahtevku za revizijo, ter vpogledala v vročilnico, "ki jo je podpisal ponudnik Pan Goslar d.o.o., ki dokazuje dan prejema odločitve naročnika št. 411-08/09-9/3, z dne 17.03.2009", v "Zapisnik o vpogledu z dne 25.3.2009" in v "poziv vlagatelju, naj se vpogleda udeleži". Ob vpogledu v vročilnico, ki se nahaja v spisu zadeve, izkazuje pa datum, ko je bila odločitev o oddaji naročila vročena ponudniku PAN GOSLAR, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bila odločitev o oddaji naročila ponudniku PAN GOSLAR vročena dne 18. marca 2009. Smiselno povsem enak zaključek gre napraviti tudi na podlagi podatkov, ki izhajajo iz nove odločitve o oddaji naročila, v njej pa je naročnik navedel, da se odločitev o oddaji naročila, "ki so jo ponudniki prejeli dne 18. 3. 2009", odpravi.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala na kuverto, ki se nahaja v spisu, v njej pa je ponudnik PAN GOSLAR na pošto priporočeno s povratnico oddal "Pisno opozorilo ponudnika na odločitev o oddaji javnega naročila za dobavo blaga s sklenitvijo okvirnega sporazuma z dne 17.03.2009, oznaka naročila JN 819/2009 objavljenega na Portalu javnih naročil dne 6. 2. 2009"â?? (v nadaljnjem besedilu: pisno opozorilo na odločitev naročnika o oddaji naročila). Državna revizijska komisija je ob vpogledu v omenjene podatke ugotovila, da je ponudnik PAN GOSLAR pisno opozorilo na odločitev naročnika o oddaji naročila priporočeno s povratnico na pošto oddal dne 23. marca 2009, kar v posledici pomeni, da je bilo zadevno pisno opozorilo vloženo v zakonitem roku petih dni od dneva prejema obvestila o oddaji naročila (drugi odstavek 79. člena ZJN-2). Na navedeni zaključek ne vpliva niti navedba vlagatelja, da naročnik, ker se je ponudnik PAN GOSLAR z vlagateljevo ponudbo "seznanil šele po preteku prekluzivnega petdnevnega roka za vložitev revizije, in v tem smislu predlagal spremembo šele po preteku tega roka (prej objektivno gledano ni bilo mogoče)", "ni imel zakonite pravne podlage za spremembo odločitve." V primeru konkretnega dejanskega stanja je namreč potrebno izhajati iz namena (smisla) instituta pisnega opozorila ponudnika na odločitev naročnika iz drugega odstavka 79. člena ZJN-2, ki je (ob upoštevanju sistematične, teleološke in zgodovinske metode razlage zakona) v tem, da se naročnik, če ponudnik kritično ocenjuje njegovo odločitev, naročnik pa ugotovi utemeljenost te kritične ocene, izogne sporu (postopku revizije postopka oddaje javnega naročila) s tem, da svojo odločitev (o oddaji naročila) spremeni in sprejme novo, skladno določbi prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Iz Poročevalca Državnega zbora, številka 92/2006 ("EVA: 2005-1611-0077"), v katerem je bil objavljen Predlog Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (http://www.dz-rs.si/ index.php"id=374&o=280&unid=PUB|8C40C93C31546A24C12571E20035BA7A), na strani 113 namreč izhaja, da naročnik lahko, "v kolikor je v komunikaciji oziroma korespondenci med naročnikom in ponudnikom na podlagi izdanega obvestila o oddaji naročila"â?? â??"zaznati, da ponudnik kritično ocenjuje odločitev naročnika"â??, na podlagi pisnega opozorila ponudnika "spremeni svojo odločitev in se na ta način izogne morebitnemu sporu."

Ponudnik PAN GOSLAR je v pisnem opozorilu, vloženem v zakonitem roku petih dni od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, naročniku predlagal, da ugotovi utemeljenost njegovega pisnega opozorila, spremeni svojo odločitev o oddaji naročila in mu odda javno naročilo za sklop 1 ("oziroma ga izbere in potrdi za najugodnejšega ponudnika ter ga pozove k sklenitvi okvirnega sporazuma"â??), naročnik pa je zadevnemu predlogu (kritični oceni naročnikove odločitve) sledil (saj je ugotovil, da je ta utemeljen), v posledici svojo odločitev spremenil in sprejel novo odločitev, skladno določbi prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Na omenjeni način je naročnik dosledno
- upošteval rok za vložitev pisnega opozorila ponudnika na odločitev naročnika,
- sledil predlogu v pisnem opozorilu na odločitev naročnika o oddaji naročila,
- sledil namenu (smislu) instituta pisnega opozorila ponudnika na odločitev naročnika iz drugega odstavka 79. člena ZJN-2 in se izognil sporu (postopku revizije postopka oddaje javnega naročila).
S spremembo odločitve o oddaji naročila prav tako ni bilo poseženo v vlagateljevo pravico do (učinkovitega) pravnega varstva, saj je slednji zoper novo odločitev o oddaji naročila lahko uveljavljal pravno varstvo v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila, kar je z vložitvijo zahtevka za revizijo tudi storil. Res je sicer, da je ponudnik PAN GOSLAR po izteku roka petih dni od dneva prejema odločitve o oddaji naročila priporočeno na pošto oddal (še) dopis, v katerem predlaga, da se vlagateljeva ponudba izloči kot nepravilna (saj naj bi ta v svoji ponudbi namesto bančne garancije predložil garancijo zavarovalnice), vendar pa pisno opozorilo na odločitev naročnika o oddaji naročila s predlogom, ki iz njega izhaja (da naročnik ugotovi utemeljenost pisnega opozorila, spremeni svojo odločitev o oddaji naročila in ponudniku PAN GOSLAR odda javno naročilo za sklop 1, "oziroma ga izbere in potrdi za najugodnejšega ponudnika ter ga pozove k sklenitvi okvirnega sporazuma"â??), naročniku predstavlja zakonito podlago za spremembo in sprejem nove odločitve, skladne določbi prvega odstavka 79. člena ZJN-2.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi naročnik s tem, ko je na podlagi pisnega opozorila na odločitev naročnika o oddaji naročila svojo odločitev spremenil in sprejel novo odločitev, skladno določbi prvega odstavka 79. člena ZJN-2, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2 (zlasti določbo drugega odstavka 79. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je naročnik nedopustno zavrgel njegovo pravočasno vloženo zahtevo za dodatno obrazložitev nove odločitve o oddaji naročila, prav tako pa zahteva, da se že iz omenjenega razloga sporna odločitev naročnika razveljavi, vlagatelju pa se izda dodatna obrazložitev nove odločitve o oddaji naročila.

Iz 79. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti, navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi. V kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
- razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnik, ki ni bil izbran), vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. V kolikor zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja (ZRPJN).

Med naročnikom in vlagateljem v zadevnem primeru ni spora o tem, da je vlagatelj zahtevo za dodatno obrazložitev nove odločitve o oddaji naročila pri naročniku vložil pravočasno, kar med drugim izhaja tudi iz sklepa o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev nove odločitve o oddaji naročila, v katerem je navedeno, da je "Ponudnik Merkur d.d."â?? â??"pravočasno zahteval dodatno obrazložitev" nove odločitve o oddaji naročila, pač pa, ali je naročnik nedopustno zavrgel vlagateljevo pravočasno vloženo zahtevo za dodatno obrazložitev nove odločitve o oddaji naročila. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija izpostavlja, da je že v sklepu številka 018-054/2008-5, izdanem dne 15. maja 2008 (tretji odstavek na strani 5), zapisala, da lahko ponudnik, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnik, ki ni bil izbran), v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri je naročnik dolžan natančneje navesti prednosti sprejete ponudbe in razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnika, ki ni izbran). Prav tako je Državna revizijska komisija že v več svojih sklepih zapisala, da je institut zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila namenjen predvsem zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil v smislu njihove seznanitve z informacijami o oddaji javnega naročila, potrebnimi za odločitev o (ne)vložitvi pravnega sredstva.

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v novo odločitev o oddaji naročila ugotovila, da ta vsebuje
- razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnika, ki ni bil izbran): "Ponudnik MERKUR d.d. je za garancijo resnosti ponudbe oziroma zavarovanje izpolnitve svojih obveznosti iz naslova podane ponudbe predložil kavcijsko zavarovanje pri zavarovalnici"â?? â??"čeprav je naročnik v točki 4.1. razpisne dokumentacije izrecno zahteval bančno garancijo in navedel, da bo v primeru predložitve druge vrste finančnega zavarovanja ponudbo štel kot nepravilno in jo izločil iz nadaljnjega postopka. Naročnik nadalje sicer ugotavlja, da so kavcijska zavarovanja, ki jih sklepajo zavarovalnice po vsebini enakovredna oblika zavarovanja kot jih izdajajo banke v obliki bančnih garancij, vendar pa je naročnik v konkretnem primeru za zavarovanje resnosti ponudbe dovolil predložitev samo bančne garancije, ne pa tudi drugih vrst zavarovanj. Z dopustitvijo drugačne vrste zavarovanj bi naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (prvi odstavek 8. člena Zakona o javnem naročanju), saj se vrste posameznih finančnih zavarovanj med seboj razlikujejo tudi po višini stroškov za njihovo odobritev.
V skladu z zgoraj navedenim naročnik ugotavlja, da je ponudba MERKUR d.d. nepopolna, ker je nepravilna, saj ne izpolnjuje naročnikovih pogojev iz točke 4.1. razpisne dokumentacije in se kot taka izloči iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila blaga."
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnika, ki ni bil izbran): "V skladu s tem in z vsemi ostalimi ugotovitvami iz prvotne odločitve o oddaji naročila številka 411-08/09-9/3 z dne 17. 3. 2009 je ponudba ponudnika Pan Goslar d.o.o. edina popolna ponudba.
Naročnik na podlagi zgornje utemeljitve spremembe odločitve za dobavo čistilnih sredstev, pripomočkov za objektno higieno in kemikalij izbere in potrdi ponudnika Pan Goslar d.o.o., Brest 4, 1292 Ig, ki je edini podal popolno ponudbo.
Z izbranim ponudnikom Pan Goslar d.o.o., Brest 4, 1292 Ig za SKLOP 1"â?? â??"bo naročnik v zakonitem roku sklenil okvirni sporazum.".
V posledici navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je v novi odločitvi o oddaji naročila naročnik razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnika, ki ni bil izbran), ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnika, ki ni bil izbran), navedel jasno in natančno.

Res je sicer, da ima ponudnik, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnik, ki ni bil izbran) - v konkretnem primeru vlagatelj, ne glede na dejstvo, v "kolikšni meri" naročnik razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnika, ki ni bil izbran), ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnika, ki ni bil izbran), navede že v odločitvi o oddaji naročila, (načeloma) sicer pravico do vložitve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, vendar pa mora v primeru, ko je naročnik razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnika, ki ni bil izbran), ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnika, ki ni bil izbran), navedel že v odločitvi o oddaji naročila, ponudnikovo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila pa zavrnil (zavrgel), v primeru vložitve zahtevka za revizijo iz omenjenega razloga v slednjem izkazati, da je naročnik s tem, ko je zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila zavrnil (zavrgel), posegel v pravico ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnika, ki ni bil izbran), do učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva.

Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni izkazal, da bi v konkretnem primeru naročnik s tem, ko je zahtevo za dodatno obrazložitev nove odločitve o oddaji naročila zavrgel, posegel v vlagateljevo pravico do učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva. Vlagatelj tako (tudi) ne zatrjuje, da je imel zaradi tega, ker je naročnik njegovo zahtevo za dodatno obrazložitev nove odločitve o oddaji naročila zavrgel, (na primer) na voljo premalo informacij za (kvalitetno) pripravo vsebine zahtevka za revizijo. Naročnik je v novi odločitvi o oddaji naročila navedel razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnika, ki ni bil izbran), ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana (ponudnika, ki ni bil izbran), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na izločitev njegove ponudbe iz razloga, ker ta po ugotovitvah naročnika ne izpolnjuje "pogojev iz točke 4.1. razpisne dokumentacije", zahtevek argumentirano utemeljuje z vsebinsko povsem enakimi razlogi, kot izhajajo iz njegove zahteve za dodatno obrazložitev nove odločitve o oddaji naročila (v zahtevi za dodatno obrazložitev nove odločitve o oddaji naročila namreč vlagatelj, kljub poimenovanju vloge "Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila in vpogled v ponudbo", v pretežnem delu (zgolj) izpodbija razloge za izločitev svoje ponudbe). Prav tako je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil pravočasno, naročnik je o njem odločil (in ga zavrnil, zavrnil pa je tudi vlagateljev zahtevek za povrnitev stroškov postopka), s predmetnim sklepom pa je o zahtevku za revizijo odločila tudi Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija v posledici navedenega zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da bi v konkretnem primeru naročnik s tem, ko je njegovo zahtevo za dodatno obrazložitev nove odločitve o oddaji naročila zavrnil (zavrgel), posegel v vlagateljevo pravico do učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva. Nenazadnje ne gre spregledati niti dejstva, da
- je bil vlagatelju dne 07. aprila 2009 omogočen tudi vpogled v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša,
- bi Državna revizijska komisija v povezavi z zakonitostjo naročnikovih ravnanj, ki se nanašajo na izločitev vlagateljeve ponudbe kot nepopolne (ta po ugotovitvah naročnika ne izpolnjuje "pogojev iz točke 4.1. razpisne dokumentacije"), v vsakem primeru morala odločiti tako, kakor to izhaja iz tega sklepa.

Na navedeni zaključek Državne revizijske komisije ne more vplivati niti sklicevanje vlagatelja na sklep Državne revizijske komisije številka 018-200/2008-4, izdan dne 24. decembra 2008 (v nadaljnjem besedilu: zadeva številka 018-200/2008), saj je bilo dejansko stanje v omenjeni zadevi drugačno, pri čemer še posebej velja poudariti, da
- je šlo v takratni zadevi za odločanje Državne revizijske komisije na podlagi vložene pritožbe (takratnega) vlagatelja iz razloga, ker (takratni) naročnik zahteve (takratnega) vlagatelja za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila sploh ni obravnaval, (takratni) vlagatelj pa je v posledici zamudil rok za vložitev zahtevka za revizijo,
- je bil v zadevi številka 018-200/2008 (bistveni) poudarek na tem, da bi moral (tedanji) naročnik zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (takratnega) vlagatelja obravnavati in o svoji odločitvi obvestiti (takratnega) vlagatelja, da bi slednji imel tako varovan rok za vložitev zahtevka za revizijo (s čimer bi bila zagotovljena tudi njegova pravica do učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva).

Na navedeni zaključek Državne revizijske komisije prav tako ne more vplivati niti sklicevanje vlagatelja na sklep Državne revizijske komisije številka 018-29/2009-9, izdan dne 27. marca 2009, saj je bilo dejansko stanje v omenjeni zadevi drugačno, pri čemer še posebej velja poudariti, da je (tedanji) naročnik na zahtevo (tedanjega) vlagatelja izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri je določene razloge za neizpolnjevanje pogojev (tedanjega) vlagatelja še podrobneje obrazložil. Državna revizijska komisija je zahtevo (tedanjega) vlagatelja štela kot dopustno (skladno s 3. odstavkom 79. člena ZJN-2) in dodala, da iz priložene poštne ovojnice k zahtevku za revizijo izhaja, da je bil slednji vložen "v zakonskem 10-dnevnem roku, šteto od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila."

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil v svoji ponudbi, čeprav jo je izdala zavarovalnica, v celoti sledila vsebinskim zahtevam naročnika, samo dejstvo, da je sporno garancijo za resnost ponudbe izdala zavarovalnica, pa še ne pomeni, da gre za drugo vrsto finančnega zavarovanja. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz naročnikove razpisne dokumentacije na strani 16 med drugim izhaja, da
- mora ponudnik "za zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti do naročnika, naročniku predložiti bančni garanciji iz tega poglavja, ki morata biti brezpogojni in plačljivi na prvi poziv. Izdani naj bosta skladno z vzorci iz razpisne dokumentacije."
- so bančno garancijo za resnost ponudbe "ponudniki dolžni predložiti s ponudbo. Predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije in ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska, kot ga določi naročnik, ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko." "Če ponudnik ne predloži zahtevane bančne garancije ali če predloži drugo vrsto finančnega zavarovanja, kot je zahtevana s to razpisno dokumentacijo, se šteje njegova ponudba kot nepravilna in se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka." (poglavje "4.1. Garancija za resnost ponudbe").

Glede na navedeno Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da so bili ponudniki, da se bo njihova ponudba štela za pravilno (popolno), s svojo ponudbo dolžni predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe, ki je morala zadostiti vsem zahtevam, citiranim v prvi in drugi alineji prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa. Naročnik je ob tem v razpisni dokumentaciji izrecno in jasno določil, da se šteje ponudba kot nepravilna in se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka v dveh (alternativno določenih) primerih:
- če ponudnik ne predloži zahtevane bančne garancije
ali
- če predloži drugo vrsto finančnega zavarovanja, kot je zahtevana.

Ob vpogledu v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta v ponudbi predložil garancijo zavarovalnice "za zavarovanje resnosti ponudbe" številka 2600007757, z dne 23. februarja 2009. Dejstvo, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v ponudbi predložil garancijo zavarovalnice "za zavarovanje resnosti ponudbe" med vlagateljem in naročnikom niti ni sporno, je pa sporno, ali je vlagatelj s predložitvijo omenjene garancije izpolnil naročnikove zahteve razpisne dokumentacije v izpostavljenem delu.

Ne da bi se Državna revizijska komisija spuščala v presojo, ali
a) sta bančna garancija ali kavcijsko zavarovanje pri zavarovalnicah (garancija zavarovalnice) enakovredni oziroma imata enak pravni učinek,
b) garancija zavarovalnice, ki jo je v svoji ponudbi predložil ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, bistveno ne odstopa "od vzorca iz razpisne dokumentacije in ne vsebuje dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska, kot ga je določi naročnik, niti ne vsebuje spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov",
c) garancija zavarovalnice, ki jo je v svoji ponudbi predložil ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v celoti sledi vsebinskim zahtevam naročnika,
d) gre v primeru kavcijskega zavarovanja pri zavarovalnicah (garancija zavarovalnice) za drugo vrsto finančnega zavarovanja, kot je zahtevana,
e) "stroški (višina za odobritev)" bančne garancije oziroma garancije zavarovalnice favorizirajo posamezne ponudnike in ali vplivajo "na enakopravnost, kot jo presojamo v javnih naročilih",
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu ne izpolnjuje ene od (alternativno določenih) zahtev razpisne dokumentacije, določene v poglavju "4.1. Garancija za resnost ponudbe", saj vlagatelj v ponudbi ni predložil zahtevane bančne garancije za resnost ponudbe temveč garancijo za resnost ponudbe, ki jo je izdala zavarovalnica (kavcijsko zavarovanje). Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno in jasno določil, da se v primeru, če ponudnik s ponudbo ne predloži zahtevane bančne garancije za resnost ponudbe, takšna ponudba šteje kot nepravilna in se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni kršil lastne razpisne dokumentacije in ZJN-2, ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba iz razloga, ker vlagatelj v ponudbi ni predložil bančne garancije za resnost ponudbe, temveč garancijo za resnost ponudbe, ki jo je izdala zavarovalnica (kavcijsko zavarovanje), v končni posledici nepopolna. Ne gre namreč spregledati, da je naročnik pri postavljanju zahtev razpisne dokumentacije (načeloma) avtonomen, razpisna dokumentacija pa je jasno, izrecno in nedvoumno določala posledico za primer, da ponudnik s ponudbo ne predloži zahtevane bančne garancije za resnost ponudbe ("se šteje njegova ponudba kot nepravilna in se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka"). Vlagatelj naročniku v povezavi z navedeno zahtevo razpisne dokumentacije tudi ni postavil morebitnega vprašanja, niti (ob spoštovanju drugega oziroma šestega odstavka 12. člena ZRPJN) ni vložil zahtevka za revizijo do preteka roka, določenega za predložitev (oddajo) ponudb, v kolikor je menil, da zahteva razpisne dokumentacije ni določena v skladu z ZJN-2. Obveznost vsakega ponudnika je, da prevzeto ponudbeno dokumentacijo skrbno pregleda ter ugotovi, kakšne zahteve je določil naročnik, pa tudi, na kakšen način mora ponudnik dokazati njihovo izpolnjevanje. Vlagatelj je gospodarski subjekt, ki je v postopkih javnega naročanja (postopkih oddaje javnih naročil) sodeloval že večkrat, v primeru, če je menil, da zahteva razpisne dokumentacije, ki izhaja iz poglavja "4.1. Garancija za resnost ponudbe", ni določena v skladu z ZJN-2, pa bi moral naročnika pravočasno zaprositi za spremembo razpisne dokumentacije ali pa v skladu z drugim oziroma šestim odstavkom 12. člena ZRPJN pravočasno vložiti zahtevek za revizijo. Zaradi omejitev iz drugega in šestega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj po roku za predložitev ponudb ne more uspešno uveljavljati kršitev, ki se nanašajo na pripravo razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija lahko zato v tej fazi le preizkusi, ali je naročnik pri obravnavi ponudb (tudi ob upoštevanju 78. člena ZJN-2) upošteval razpisno dokumentacijo na način, kot se je v njej zavezal. Po poteku roka za prejem ponudb naročnik namreč ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2).

Upoštevajoč vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni uspel izkazati naročnikovih kršitev določb lastne razpisne dokumentacije oziroma določb ZJN-2.

Ker je Državna revizijska komisija že doslej ugotovila, da naročnik ni kršil določb lastne razpisne dokumentacije oziroma določb ZJN-2, ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba iz razloga, ker vlagatelj v ponudbi ni predložil bančne garancije za resnost ponudbe, temveč garancijo za resnost ponudbe, ki jo je izdala zavarovalnica (kavcijsko zavarovanje), v končni posledici nepopolna, se v nadaljevanju ni spuščala v presojo utemeljenosti ostalih vlagateljevih navedb, v katerih vlagatelj
- zatrjuje, da je naročnik "izbranemu ponudnik očitno "spregledal", da je v ponudbi izbranega ponudnika "pogojna izjava banke - NLB". Pogojna izjava banke za izdajo bančne garancije pa v obravnavanem razpisu ni bila dopustna.",
- zatrjuje neustreznost nekaterih artiklov, ki naj bi jih v svoji ponudbi ponudil ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša.
Tudi v primeru ugotovitve utemeljenosti citiranih oziroma povzetih navedb se namreč vlagateljev položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ne bi mogel izboljšati, v primeru izpostavljenih zatrjevanih kršitev pa ne gre niti za istovrstna dejanska in pravna vprašanja oziroma za istovrstne zatrjevane kršitve (v smislu enakopravne obravnave vlagatelja in ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša). V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, vlagateljeva ponudba pa iz razloga ugotovljene zakonitosti naročnikovega ravnanja pri njeni izločitvi ne bi mogla biti izbrana. Vlagatelj posledično v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN ne izkazuje enega izmed kumulativno določenih elementov, ki tvorijo aktivno legitimacijo (v konkretnem primeru se ta element nanaša na škodo oziroma možnost nastanka škode), zaradi česar je Državna revizijska komisija v preostalem delu zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrgla.

Državna revizijska komisija v povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, v katerem vlagatelj predlaga "Sprejme se nova odločitev tako, da se javno naročilo po posameznem razpisanem sklopu odda naslednjim ponudnikom: Sklop 1."Čistilna sredstva, pripomočki za objektno higieno in kemikalije, ponudniku MERKUR, trgovina in storitve d.d."â??, vlagatelja opozarja, da ima, kot je to zapisala že v številnih svojih sklepih, na primer v sklepu
- številka 018-061/2009-6, izdanem dne 11. maja 2009 (zadnji odstavek na strani 3),
- številka 018-55/2009-8, izdanem dne 11. maja 2009 (tretji odstavek na strani 7),
- številka 018-40/2009-5, izdanem dne 20. marca 2009 (četrti odstavek na strani 6),
- številka 018-033/2009-5, izdanem dne 16. marca 2009 (prvi odstavek na strani 6),
- številka 018-18/2009-7, izdanem dne 06. februarja 2009 (četrti odstavek na strani 6),
- številka 018-128/2008-2, izdanem dne 11. septembra 2008 (tretji odstavek na strani 10),
- številka 018-127/2008-7, izdanem dne 25. septembra 2008 (tretji odstavek na strani 6),
- številka 018-100/2008-2, izdanem dne 06. avgusta 2008 (tretji odstavek na strani 12),
- številka 018-099/2008-11, izdanem dne 02. septembra 2008 (zadnji odstavek na strani 13),
- številka 018-078/2008-3, izdanem dne 19. junija 2008 (peti odstavek na strani 9),
- številka 018-70/2008-11, izdanem dne 13. junija 2008 (tretji odstavek na strani 12),
v reviziji postopkov (javnega) naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje (javnega) naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka (javnega) naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja (izključno) v rokah naročnika. Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da je postopek revizije postopek pravnega varstva. Upravičena oseba po ZRPJN (9. člen "Aktivna legitimacija v postopku revizije" ZRPJN) z vložitvijo zahtevka za revizijo tako začne (12. člen "Vložitev zahtevka za revizijo" ZRPJN) postopek pravnega varstva zoper (domnevne) kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (1. člen "Predmet zakona" ZRPJN v povezavi s 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zaradi česar postopek revizije postopka javnega naročanja ni "dodatna faza" postopka javnega naročanja.

Čeprav navedeno ni vplivalo na zadevno odločitev Državne revizijske komisije, Državna revizijska komisija naročnika v povezavi z njegovim zaključkom, ki izhaja iz drugega odstavka na zadnji strani odločitve o zahtevku za revizijo, glasi pa se "Glede na to, da ponudba vlagatelja revizije ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije in jo naročnik kot nepravilno ne bi mogel uvrstiti v izbirni postopek, se naročnik do drugih navedb v revizijskem zahtevku vlagatelja revizije ni opredeljeval", še opozarja, da je položaj naročnika, ko odloča o zahtevku za revizijo, drugačen od položaja Državne revizijske komisije. Medtem, ko odločitev Državne revizijske komisije postane pravnomočna, saj zoper njo ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, s katerim bi vlagatelj lahko dosegel njeno razveljavitev, pa ima po odločitvi naročnika o zahtevku za revizijo vlagatelj pravico nadaljevati revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem lahko Državna revizijska komisija v okviru svoje meritorne (vsebinske) presoje vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila oceni drugače, kakor naročnik (Državna revizijska komisija lahko na primer ugotovi, da je naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2, ko je ugotovil, da ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni popolna). V takšnem primeru je seveda treba posledično vsebinsko obravnavati tudi morebitne nadaljnje revizijske navedbe, ki se (v konkretnem primeru) nanašajo na popolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša. Presoja omenjenih navedb namreč v takšnem primeru vpliva na vlagateljev položaj v zvezi z možnostjo nastanka škode, saj vzpostavlja možnost, da bo vlagateljeva ponudba v nadaljevanju predmetnega postopka oddaje javnega naročila izbrana kot najugodnejša. Naročnik mora zato v primeru, ko ob presoji zahtevka za revizijo ugotovi neutemeljenost revizijskih navedb, ki se nanašajo na (ne)popolnost vlagateljeve ponudbe, vsebinsko obravnavati tudi morebitne navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, saj lahko (kljub drugačni naročnikovi oceni) slednje postanejo predmet vsebinske presoje pred Državno revizijsko komisijo. Smiselno enako stališče tako na primer izhaja tudi iz več sklepov Državne revizijske komisije, na primer
- sklepa Državne revizijske komisije številka 018-187/2008-4, izdanega dne 12. decembra 2008 (prvi odstavek na strani 5),
- sklepa Državne revizijske komisije številka 018-199/2008-31, izdanega dne 06. februarja 2009 (prvi odstavek na strani "15 od 17").

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in pripravljalni vlogi uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 19. maja 2009



Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije










Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, DRŽAVNI ZBOR, šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana
- odvetniška pisarna Zmago Marovt, Rozmanova 12/1, 1001 Ljubljana
- PAN GOSLAR, d. o. o., Brest 4, 1292 Ig
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana