018-062/2009 Elektro-Slovenija, d.o.o.

Številka: 018-62/2009-22

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter člana Jožefa Kocuvana in članice mag. Nataše Jeršič, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nabava in implementacija novega Republiškega centra vodenja EES" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika ABB AB, Network Management, Vastteras, švedska in Iskra Sistemi, d.d., Stegne 21, Ljubljana, ki ju zastopa odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.5.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 5.3.2009 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Nabava in implementacija novega Republiškega centra vodenja EES", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku", št. 240/Mš/114/2008 z dne 17.2.2009.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa od plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.4.2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod oznako objave JN4430/2008 z dne 3.6.2008, s popravki v objavah JN4614/2008 z dne 6.6.2008, JN7003/2008 z dne 18.8.2008 in JN7480/2008 z dne 3.9.2008, ter v Uradnem listu EU, in sicer pod oznako objave 2008/S 108-145146, z dne 5.6.2009, s popravki v objavah 2008/S 111-148169, z dne 10.6.2008, 2008/S 161-216844, z dne 21.8.2009 in 2008/S 172-228984 z dne 5.9.2009.

Dne 17.2.2009 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku", št. 240/Mš/114/2008, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo dodeli skupnima ponudnikoma AREVA T&D SA, 102 Avenue de Paris, Massy, Francija, in Korona, d.d., Cesta v mestni log 88a, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik izmed preostalih štirih prejetih ponudb kot popolno ocenil še vlagateljevo ponudbo, ki pa je bila glede na evaluacijsko ceno dražja od ponudbe izbranega ponudnika.

Dne 25.2.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (ne pa tudi v dele, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost) dne 2.3.2009 in dne 4.3.2009, o tem pa sta bila napravljena tudi zapisnika.

Z vlogo z dne 5.3.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem najprej opisuje potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila, zatrjuje pravočasnost svojega revizijskega zahtevka in aktivno legitimiranost za njegovo vložitev, v nadaljevanju pa navaja tudi kršitve, do katerih naj bi prišlo v postopku.
Vlagatelj tako najprej navaja, da je bila v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila v poglavju 2.2.10. Protocol converters (2-Architecture) v točki MR 623 jasno navedena zahteva naročnika, da mora ponudnik dobaviti tudi pretvornik protokola IEC 60870-5-101 na IEC 60870-5-104. Tak pretvornik mora izpolnjevati zahteve, ki so definirane v nadaljevanju točke MR 623, tako med drugim tudi zahtevo SR 628, skladno s katero mora ponudnik za ponujeni tip pretvornika protokola priložiti certifikat o skladnosti ("Conformance certificate") za protokola IEC 60870-5-101 na IEC 60870-5-104. Po prepričanju vlagatelja izbrani ponudnik za ponujeni tip pretvornika protokola ni predložil zahtevanih certifikatov o skladnosti. Vlagatelj s tem v zvezi navaja, da mu je naročnik ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika na njegovo vprašanje glede proizvajalca in tipa pretvornika protokola podal odgovor, da je proizvajalec pretvornika podjetje IPCOMM, podatka o tipu pa vlagatelj ni dobil, ker je ta podatek izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Vlagatelj na podlagi preiskovalnega načela (drugi odstavek 19. člena ZRPJN) naročnika oz. Državno revizijsko komisijo poziva, naj sama preveri dokumentacijo izbrane ponudbe ter ugotovi, kateri tip pretvornika protokola je ponujen in ali so predloženi certifikati o skladnosti za ponujeni tip pretvornika protokola. Vlagatelj dalje navaja, da utemeljeno meni, da je izbrani ponudnik ponudil pretvornik protokola tipa ipRoute, za katerega pa po podatkih vlagatelja ne obstaja certifikat o skladnosti za protokola IEC 60870-5-101 na IEC 60870-5-104. Vlagatelj dalje navaja, da mu je naročnik ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika na njegova vprašanja glede predloženih certifikatov odgovoril s pojasnilom, da so bili v ponudbi izbranega ponudnika priloženi ustrezni certifikati neodvisnega testnega centra KEMA, izdani 22.2.2008. Po vlagateljevih podatkih je bil omenjenega dne res izdan KEMA certifikat podjetju IPCOMM, vendar za povsem drug tip pretvornika protokola (ipConv). Za protokol IEC 60870-5-101 pa podjetje IPCOMM certifikata neodvisnega centra sploh nima. Iz navedenega vlagatelj zaključuje, da predloženi certifikat za tip pretvornika ipRoute ni ustrezen, v posledici tega pa ugotavlja tudi, da izbrani ponudnik ni uspel izkazati izpolnjevanja vseh zahtev naročnika, ki so opredeljene v razpisni dokumentaciji glede predmeta naročila. Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila zato neprimerna, naročnik pa naj bi jo moral izločiti.
Podrejeno, v kolikor z zgornjo navedbo o kršitvah ne bi uspel, vlagatelj uveljavlja tudi druge domnevne kršitve v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (vsako od naslednjih podrejeno glede na prejšnje).
Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku na podlagi "Zakona o pravdnem postopku" predlaga, da se opravi glavna obravnava, na kateri bo lahko podrobneje obrazložil svoje navedbe, vpogledal v izbrano ponudbo ter po potrebi sodeloval pri zaslišanju izvedenca. Glavna obravnava bi po mnenju vlagatelja tudi prispevala k transparentnemu vodenju postopka, zlasti glede na dejstvo, da naj bi mu bil onemogočen vpogled v praktično celotno ponudbo izbranega ponudnika.
Vlagatelj v revizijskem predlogu predlaga, da se njegovemu revizijskemu ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, ravno tako pa zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 24.3.2009, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov.
V obrazložitvi sklepa naročnik najprej pojasnjuje potek postopka oddaje javnega naročila in povzema vlagateljeve revizijske navedbe. Naročnik se dalje opredeljuje do navedb vlagatelja v zvezi z omejitvijo vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, nato pa pojasnjuje "specifike konkretnega javnega naročila, težavnost pri postavljanju tehničnih zahtev in predvidene instrumente za zagotovitev kakovosti predmeta nabave in pravilnosti postopka". V nadaljevanju obrazložitve naročnik odgovarja na vlagateljeve navedbe glede domnevnih kršitev. Glede zahteve po certifikatu skladnosti iz poglavja 2.2.10 navaja, da je ta pogojena z rešitvijo. Ponudniki so podali alternativne rešitve, ki so tehnološko bolj učinkovite in zaradi enostavnosti delovanja ne zahtevajo certifikatov. Naročnik poudarja, da so certifikati skladnosti IEC 60870-5-101/104 potrebni v primeru uporabe kompleksnih protokolnih konvertorjev - koncentratorjev - strežnikov, takšno rešitev pa je naročnik predvidel zato, ker točno te naprave v praksi že uporablja in ima za njih pridobljene certifikate. Vsi ponudniki, vključno z vlagateljem in izbranim ponudnikom, so ponudili rešitev z uporabo manjših, preprostih protokolarnih konvertorjev, ki so z vidika predmeta javnega naročila mnogo bolj učinkovite. Zaradi transparentnosti delovanja (vsebina informacije se ne spremeni, spremeni se le njena ovojnica) ti konvertorji ne potrebujejo certifikata skladnosti. Naročnik je v postopku ocenjevanja na podlagi odgovorov ponudnikov ugotovil, da je rešitev, ki jo predlagajo ponudniki, bolj učinkovita od zahtevane. Da je temu res tako, je preveril pri uveljavljenem proizvajalcu tovrstne opreme in od njega dobil nesporni dokaz. Prav tako je pri proizvajalcu preveril, da naprave, ki so jih podali ponudniki, ne potrebujejo certifikata skladnosti. Izjave naročnika glede certifikatov na vpogledu so bile nepopolne, saj naročnik med samim vpogledom ni imel dovolj časa za ponovni pregled dokumentacije in pripravo ustreznega odgovora. Naročnik je torej za izboljšanje učinkovitosti delovanja od ponudnikov sprejel v praksi potrjeno standardno rešitev, ki temelji na sodobnih in preizkušenih tehnologijah, pri čemer pa certifikat skladnosti postane irelevanten. Na ta način je naročnik ocenil, da so vse zahteve izbranega ponudnika v poglavju 2.2.10 izpolnjene. Naročnik je ob tem zagotovil enakopravno obravnavo ponudnikov, saj nihče od njih ni ponudil rešitve, ki bi imela pridobljen certifikat skladnosti in je pri vseh enakopravno upošteval, da ponujena alternativna rešitev izboljša učinkovitost delovanja sistema v skladu z navodili iz Dokumenta 3.20, Poglavje 1.1.: Pomembna navodila pri pripravi tehničnega dela ponudbe, točka 2.
V preostalem delu obrazložitve se naročnik opredeljuje do ostalih revizijskih navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka - glede vseh ugotavlja, da očitane kršitve niso nastopile.

Z vlogo z dne 30.3.2009 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.


V prilogi dopisa, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 2.4.2009, je naročnik tej odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je predložena dokumentacija nepopolna in deloma predložena v fotokopijah, je z dopisom z dne 9.4.2009 naročnika pozvala k predložitvi celotne originalne dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je manjkajočo dokumentacijo Državni revizijski komisiji odstopil dne 16.4.2009.

Z vlogo z dne 8.4.2009, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 15.4.2009, je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil "Prvo pripravljalno vlogo". V vlogi se opredeljuje do argumentov naročnika iz njegovega sklepa o zavrnitvi vlagateljevega revizijskega zahtevka in dodatno pojasnjuje svoja stališča v zadevi.

Dne 14.4.2009 je izbrani ponudnik na Državno revizijsko komisijo naslovil "Vlogo izbranega ponudnika v revizijskem postopku". V vlogi podaja svoja stališča glede navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Dne 14.4.2009 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo "Sprememba zahtevka za povračilo stroškov postopka". Z vlogo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 16.4.2009, vlagatelj znižuje zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov in zahteva povrnitev stroškov po novem stroškovniku.

Dne 5.5.2009 je Državna revizijska komisija prejela vlogo naročnika, v kateri ta podaja dodatna stališča v zadevi.

Dne 11.5.2009 je Državna revizijska komisija s strani vlagatelja prejela zahtevano dodatno dokumentacijo, ki se nanaša na pooblastilno razmerje med vlagateljem revizijskega zahtevka in pooblaščencem.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej preverila, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vodenje tega postopka.

Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila oddal svojo ponudbo, zato interes za dodelitev naročila nedvomno izkazuje.

Z vpogledom v dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila gre dalje ugotoviti, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot popolno (dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku", št. 240/Mš/114/2008, z dne 17.2.2009). Kot popolno je naročnik označil še ponudbo izbranega ponudnika, od katere pa je bila vlagateljeva ponudba manj ugodna. Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenih dejstev ugotavlja, da vlagatelj izkazuje, da bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V primeru, če bi se njegove revizijske navedbe izkazale za utemeljene in bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena, bi bilo, v primeru ugotovljene popolnosti vlagateljeve ponudbe tudi ob njenem ponovnem pregledu in ob predpostavki, da bi naročnik javno naročilo v predmetnem postopku oddal, to oddano prav vlagatelju.

V zvezi z zapisanim gre pojasniti še, da so v revizijskem postopku podane navedbe naročnika o domnevni nepopolnosti vlagateljeve ponudbe neupoštevne - naročnik je v postopku oddaje javnega naročila namreč (kot že pojasnjeno) ugotovil popolnost vlagatelje ponudbe, te svoje ugotovitve pa v revizijskem postopku, ki se vodi zaradi domnevne nezakonitosti njegove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila drugemu ponudniku, katerega ponudba naj bi bila nepopolna, ne more nadomestiti niti sam, niti je s svojo presojo ne more nadomestiti Državna revizijska komisija (slednje bi bilo tudi v neskladju s kasatoričnimi pristojnostmi tega organa).

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vodenje predmetnega revizijskega postopka.


Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja več kršitev, do katerih naj bi prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer pa vsako od naslednjih kršitev navaja podrejeno glede na prejšnjo. Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka zato najprej obravnavala prvo od s strani vlagatelja očitanih kršitev, ki se nanaša na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika zaradi neizpolnjevanja zahtev naročnika, ki se nanašajo na pretvornik protokola in s tem v zvezi zahtevane certifikate.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj izpostavlja dejstvo, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v nekatere dele ponudbe izbranega ponudnika, mu je pa podal informacijo, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil pretvornik proizvajalca IPCOMM. Na podlagi te informacije (in drugih na njej temelječih informacij, ki jih je pridobil sam) vlagatelj utemeljuje tudi svoje navedbe o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj ob tem predlaga, da Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 19. člena ZRPJN sama preveri dejansko stanje zadeve v zvezi s ponujenimi pretvorniki protokolov.

Iz določil drugega odstavka 19. člena ZRPJN izhaja, da Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.

Z vpogledom v tehnični del razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ("The Technical Tender Documentation") gre ugotoviti, da je naročnik v okviru te pod točko 2.2.10 zahteval tudi pretvornike protokolov ("Protocol converters"), katerih zahtevane tehnične lastnosti je opredelil v točkah MR 622 in MR 623.
Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika v delu, v katerega vlagatelju vpogled ni bil omogočen, gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik v njej prvotno ponudil pretvornik protokolov proizvajalca "KALKITECH".

Z vpogledom v dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila gre dalje ugotoviti, da je naročnik z dopisom z dne 3.11.2008 izbranemu ponudniku zastavil več vprašanj v zvezi z ugotovljenimi pomanjkljivosti v njegovi ponudbi, in sicer med drugim tudi v zvezi s pretvorniki protokolov (zahteva iz točke MR 623). Iz naročnikovega poziva v povzetku (in prevodu) izhaja, da so bili v ponudbi izbranega ponudnika ponujeni pretvorniki protokolov brez zahtevanega certifikata ("Contractor is requested to supply protocol converters which have Conformance certificate issued by independent test center. In the bid protocol converters with no such certificate are offered."). S tem v zvezi je naročnik vlagatelja (v prevodu) pozval, naj ponovno pretehta svojo ponudbo, in sicer glede nudenja pretvornika protokolov z ustreznim certifikatom ("Please reconsider your offer to supply protocol convectors with adequate certificate.").

Z vpogledom v dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, v katero vlagatelju vpogled ni bil omogočen, gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik na zgoraj predstavljen poziv odgovoril s pojasnilom, da bodo dobavljeni pretvorniki protokolov proizvajalca "IPCOMM".

Iz določil prvega odstavka 82. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJNVETPS) izhaja, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Iz določil drugega odstavka 82. člena ZJNVETPS pa obenem izhaja, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru naročnik dopustil in sprejel, izbrani ponudnik pa izvedel dopolnitev svoje ponudbe v neskladju z ZJNVETPS. Ugotoviti gre namreč, da so naročnikove tehnične zahteve v zvezi s pretvorniki protokolov del tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila, ugotovljeno spreminjanje ponudbe v delu, ki se veže na te, pa v skladu z določili drugega odstavka 82. člena ZJNVETPS ni dopustno.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja tudi, da zgornja ugotovitev že sama po sebi narekuje razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. S svojo odločitvijo o oddaji naročila je namreč naročnik (že po naravi stvari) sprejel v neskladju z ZJNVETPS dopolnjeno ponudbo izbranega ponudnika (in ne ponudbe izbranega ponudnika na splošno), zato drugačna sanacija ugotovljene nepravilnosti (npr. zgolj z neupoštevanjem izvedene dopolnitve ponudbe) ni možna.

Državna revizijska komisija je zato, v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN ter na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 5.3.2009 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Nabava in implementacija novega Republiškega centra vodenja EES", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku", št. 240/Mš/114/2008 z dne 17.2.2009.

V posledici zgornje odločitve Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka ni preverjala ostalih revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na ustreznost ponujenih pretvornikov v ponudbi izbranega ponudnika, kot tudi ne izvedla ostalih s strani vlagatelja v tej zvezi predlaganih dokazov oziroma procesnih dejanj - za obravnavo teh revizijskih navedb in izvedbo ostalih predlaganih dokazov oziroma procesnih dejanj vlagatelj namreč ne izkazuje več pravnega interesa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini 1.377,00 EUR, za zahtevek za revizijo, v višini 2% od navedenega zneska, za materialne stroške, ter v višini 5.000 EUR, za takso za zahtevek za revizijo. Vlagatelj na odvetniške storitve priglaša tudi 20% DDV.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 6. dela Tarife, ki je priloga Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008), vlagatelju kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- za takso za revizijski zahtevek- stroške v višini 5.000,00 EUR,
- za zahtevek za revizijo- nagrado v višini 800,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 960 EUR,
- za materialne stroške- izdatke v višini 20,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 24 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa od plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12. maja 2009


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl .prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana,
- Odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana,
- AREVA T&D SA, 102 Avenue de Paris, Massy, Francija,
- Korona, d.d., Cesta v mestni log 88a, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.