018-048/2009 Bolnišnica Golnik-Kopa

Številka: 018-48/2009-17

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek-šinko, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "dobavo toaletno sanitarnega materiala-sklop m)", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Merkur d.d., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik Borut Zajc, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Bolnišnica Golnik-Kopa, Golnik 36, Golnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.5.2009

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 23.2.2009, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 700,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22.10.2008 sprejel sklep, da se predmetno javno naročilo "dobava toaletno sanitarnega materiala-sklop m)" izvede po postopku zbiranja ponudb. Dne 30.12.2008 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Merkur d.d.. Zoper navedeno odločitev je ponudnik Harper d.o.o., Tržaška cesta 40, Ljubljana vložilo zahtevek za revizijo, ki mu je v nadaljevanju naročnik ugodil in razveljavil zgoraj omenjeno odločitev o izbiri. Dne 11.2.2009 je naročnik sprejel novo odločitev o oddaji naročila, s katero je izbral podjetje Harper d.o.o. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 23.2.2009, vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi. Pri tem vlagatelj izpostavlja, da je oddal ponudbo, ki je vsebinsko enaka ponudbi izbranega ponudnika, pri čemer pa je naročnik v nadaljevanju vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, ponudbo izbranega ponudnika pa je izbral. Vlagatelj zatrjuje, da če bi naročnik pri pregledu obeh ponudb uporabil enake kriterije, bi morala biti tudi vlagateljeva ponudba popolna. Vlagatelj pojasnjuje, da iz Obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 30.12.2008 izhaja, da je vlagatelj predložil vzorce, ki v celoti ustrezajo naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Dne 12.1.2009 je vlagatelj s strani naročnika prejel e-poštno sporočilo, v katerem ga je naročnik pozval na predložitev vzorcev, kakršne je vlagatelj že ponudil v postopku predmetnega javnega naročila. Vlagatelj naj bi zahtevane vzorce dne 16.1.2009 poslal naročniku, vendar naj bi se na vpogledu v ponudbo vlagatelja dne 22.1.2009 izkazalo, da so bili predloženi vzorci napačni. Ker razpisna dokumentacija ne predvideva ponovnega testiranja artiklov, naročnik pa vlagatelja o tem ni obvestil, ni mogel vedeti, da bo izvedeno ponovno kontroliranje artiklov. V primeru, če bi vlagatelj to vedel, bi bil bolj previden. Nadalje vlagatelj zatrjuje, da je naročniku poslal zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je takšno vlagateljevo zahtevo zavrnil iz razloga, ker naj bi bila vlagateljeva ponudba nepopolna. Vlagatelj poudarja, da naročnik neutemeljeno vlagatelju ni priznal aktivne legitimacije za vpogled v ponudbo, ker je njegova ponudba popolna. Vlagatelj ugovarja, da je naročnik kršil določila ZJN-2, ker vlagatelju znotraj 10-dnevnega roka ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in mu s tem onemogočil pravno varstvo. Slednje ureja 6. odstavek 22. člena ZJN-2. Vlagatelj naročniku predlaga, da mu nemudoma omogoči vpogled v razpisno dokumentacijo. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 11.2.2009, in sklepa o razveljavitvi obvestila, z dne 10.2.2009, ter da se mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 10.3.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik v tem zvezi pojasnjuje, da je 30.12.2008 izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo Merkur d.d. Izbrani ponudnik je nato zahteval dodatno obrazložitev in vpogled v razpisno dokumentacijo ter v vzorce. Naročnik je v dodatnem pojasnilu pojasnil, da so ponujene vzorce testirali in pregledali uporabniki na posameznih oddelkih, pri čemer se izbrani ponudnik z naročnikovo obrazložitvijo ni strinjal in je menil, da so naročnikove navedbe o ugotovljenih ustreznostih neutemeljene, naročnikove strokovne službe pa vzorcev niso natančno pogledale in zato tudi niso ugotovile, da ponujeni vzorci ne ustrezajo razpisnim zahtevam. Navedeno se je po naročnikovih navedbah izkazalo ob vpogledu in preverbi vzorcev na sedežu naročnika dne 22.1.2009, ko je bilo nedvoumno ugotovljeno, da Merkur d.d. ni ponudil takšnega blaga, kot ga je s tehničnimi zahtevami določil naročnik. O navedenem je bi tudi sestavljen zapisnik, ki so ga podpisali vsi sodelujoči, tako izbrani ponudnik kot vlagatelj. Naročnik ugovarja vlagateljevim navedbam, da je pri vpogledu v vlagateljevo ponudbo prišlo do predložitve napačnih vzorcev. Predstavniki vlagatelja bi namreč navedeno dejstvo morali podati na zapisnik. Vlagatelj tudi pozneje ni podal ugovora na zapisnik in naročnika ni obvestil, da je pomotoma posredoval napačne vzorce. Glede vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, naročnik pojasnjuje, da vlagateljeva zahteva ni bila utemeljena, saj ni izkazal aktivne legitimacije. Poleg tega je vlagatelj po faksu 19.2.2009 podal zahtevo za vpogled v dokumentacijo in dan vpogleda določil na ponedeljek 23.2.2009. Naročnik je poskusil priti v stik z izbranim ponudnikom, da bi ga obvestil o želenem datumu vpogleda in mu s svojo prisotnostjo omogočil, da zavaruje svoje interese, vendar je bil izbrani ponudnik nedosegljiv. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.3.2009, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 17.3.2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 19.3.2009, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Po pozivu Državne revizijske komisije je naročnik spisovno dokumentacijo dne 1.4.2009 ustrezno dopolnil.

Državna revizijska komisija je na vlagateljevo zahtevo omogočila vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Ogled se je opravil dne 16.4.2009 na sedežu Državne revizijske komisije

Izbrani ponudnik je dne 16.4.2009 vložil pripravljalno vlogo, v kateri opozarja na predložitev identičnih vzorcev s strani vlagatelja, kot jih je predložil ponudnik EUROPAP d.o.o. Vlagatelj dvomi v zmoto ponudnika EUROPAP d.o.o. glede predložitve omenjenih vzorcev.

Vlagatelj je dne 22.4.2009 vložil pripravljalno vlogo, v kateri opozarja na porabljene vzorce. Vlagatelj ugovarja, da izbrani ponudnik k svoji ponudbi ni predloži prospektnega materiala. Izpostavlja tudi, da če je vlagateljeva ponudba zaradi naknadno priloženih vzorcev nepravilna, je potrebno upoštevati, da je tudi ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker ni predložil ustreznega prospektnega materiala.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je vlagateljeva ponudba nepravilna.

Po pregledu celotne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, vpogleda v vlagateljevo ponudbo, ponudbo izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) pojem nepravilne ponudbe definira v 17. točki 1. odstavka 2. člena ZJN-2, v kateri je nepravilna ponudba določena kot tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.

V predmetnem sporu Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevim zatrjevanjem, da njegova ponudba izpolnjuje vse strokovne zahteve iz razpisne dokumentacije z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, kakor je to bilo zahtevano v 7. točki (Pogoji za priznanje sposobnosti) razpisne dokumentacije. Strokovna komisija naročnika je sicer 30.12.2008 sprejela odločitev, da se naročilo odda vlagatelju, pri čemer sprva ni podvomila v pravilnost njegove ponudbe, vendar je v nadaljevanju na podlagi vloženega zahtevka s strani izbranega ponudnika nepravilnosti ugotovila. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bil na zahtevo izbranega ponudnika na sedežu naročnika opravljen vpogled v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja. Naročnik je v ta namen vlagatelja zaprosil na ponovno predložitev vzorcev, ker je posredovane že porabil. V zvezi s tem Državna revizijska komisija naročnika opominja, da je naročnik na podlagi 95. člena ZJN-2 dolžan izbiro najugodnejše ponudbe dokumentirati, kar se nanaša na celotno ponudbeno dokumentacijo vključno z vzorci. Vlagatelj ima zato prav, ko zatrjuje, da so bili vzorci neupravičeno uporabljeni, vendar pa omenjena kršitev po presoji Državne revizijske komisije ne vpliva na končno naročnikovo presojo oz. na odločitev o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe. Namreč na vpogledu v ponudbeno dokumentacijo pred naročnikom je bilo ugotovljeno, da vlagateljevi vzorci, ki so bili naknadno predloženi, ne ustrezajo naročnikovim zahtevam v razpisni dokumentaciji. O tem je bil sestavljen tudi zapisnik, ki so ga podpisali predstavniki vlagatelja, pri čemer na zapisnik niso dali nobenih nadaljnjih pojasnil v zvezi z zamenjavo vzorcev po pomoti (kakor vlagatelj zatrjuje v predmetnem revizijskem postopku), niti tega ni izpostavil v predhodnem revizijskem postopku, ki je potekal na zahtevo izbranega ponudnika. Zapisnik ima vrednost javne listine in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno, seveda pa je dovoljeno dokazovati, da so dejstva v zapisniku neresnično ugotovljena ali da je nepravilno sestavljen (dr. Lojze Ude, dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, 2005, str. 506), česar pa vlagatelj v obravnavanem primeru ni izpostavil. Poleg tega je preko korespondence elektronske pošte med predstavnikoma vlagatelja in naročnika jasno razvidno, da je bil vlagatelj seznanjen tako z zahtevo izbranega ponudnika po ogledu vlagateljevih vzorcev, kot z ugotavljanjem njihove ustreznosti z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zaradi česar Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru vlagateljevemu sklicevanju na zmoto ni sledila. Pri tem vlagatelj ni pojasnil oz. ni izkazal okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je bil pri predložitvi napačnih vzorcev v opravičjivi zmoti. Stranka se namreč lahko sklicuje na zmoto, če je pri tem ravnala s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva.
Kajti ponudnik je zavezan tudi v postopku javnega naročanja, ki rezultira v sklenitev pogodbe, ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu od njega pričakuje, zato je tudi v postopku javnega naročanja zavezan poskrbeti za dobavo blaga, ki ga v svoji ponudbi ponuja. Poleg tega, kakor je bilo že izpostavljeno, se vlagatelj na zmoto sklicuje šele v predmetnem revizijskem postopku, iz spisovne dokumentacije pa izhaja, da vlagatelj tega vprašanja pred tem ni izpostavil. Torej je na svojo zmoto opozoril šele po sprejetju nove odločitve o izbiri, brez da bi utemeljil.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN ugotovljene nepravilnosti vlagateljeve ponudbe iz Zapisnika o pregledu ponudbe toaletno sanitarnega materiala in vzorcev (sestavljenega pred naročnikom) primerjala s predloženo tehnično dokumentacijo vlagatelja in na podlagi navedenega ugotovila, da ponujeno blago ne ustreza naročnikovim zahtevam. Tako iz predložene tehnične dokumentacije izhaja, da je vlagatelj pod pozicijo 1. ponudil toaletni papir Mini Jumbo v dolžini 180 m (na ogledu pa je bila ugotovljena dolžina 179,2 m), kar je v nasprotju z naročnikovo zahtevo po predložitvi navedenega papirja v dolžini 200 m. Enako gre ugotoviti glede tehnične dokumentacije glede pozicije 11, iz katere izhajajo dimenzije cca 33x33 cm (enaka dimenzija je bila ugotovljena tudi na ponovljenem ogledu vzorcev), medtem ko je naročnik zahteval dimenzije 25x25 cm. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da vlagateljeva ponudba naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije ne izpolnjuje, zaradi česar gre vlagateljev zahtevek za revizijo zavrniti.
Državna revizijska komisija prav tako ni sledila vlagateljevim navedbam, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna iz razloga, ker naj ne bi predložil ustrezne tehnične dokumentacije. Naročnik je v omenjeni 7. točki Navodil določil, da mora ponudnik priložiti posamezni prospektni material oz. tehnično dokumentacijo, iz katere bo naročnik nedvoumno razbral posamezne karakteristike ponujenega blaga. Pri tem gre ugotoviti, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni natančno definiral, katere dokumente bo kot tehnično dokumentacijo upošteval, po ustaljeni praksi pa nejasna razpisna dokumentacija ne sme iti v škodo ponudnikov. Je pa na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja kot izbranega ponudnika mogoče ugotoviti, da je naročnik pri obeh predloženo tehnično dokumentacijo enako obravnaval, saj je vse predložene dokumente enako upošteval. Kajti tudi oba sta predložila dokumente z napisanimi tehničnimi lastnostmi na način, kot jih vlagatelj ugovarja v svojem zahtevku za revizijo (tudi sam vlagatelj pod pozicijo 9 in 11). Glede na to, da je vlagateljeva ponudba nepravilna oz. da vlagatelj za zahtevkom za revizijo v tem delu ni uspel, spremembe svojega položaja ne more več doseči, zaradi česar nadaljnjih navedb Državna revizijska komisija ni več presojala.
Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V pripravljalni vlogi z dne 17.4.2009 je izbrani ponudnik priglasil stroške. Izbrani ponudnik do povrnitve teh stroškov ni upravičen, saj 22. člen ZRPJN ne predvideva položaja, da se v postopku revizije izbranemu ponudniku povrnejo stroški.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 14.5.2009




Sonja Drozdek-šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- odvetnik Borut Zajc, šestova ulica 2, Ljubljana,
- Bolnišnica Golnik-Kopa, Golnik 36, 4204 Golnik,
- Harper d.o.o., Tržaška cesta 40, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.