Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-054/2009 MESTNA OBČINA MARIBOR

    Številka: 018-054/2009-14
    Datum sprejema: 8. 5. 2009

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007 in 32/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov in članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža opreme za telovadnico v Oš Angela Besednjaka v Mariboru" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt VARESTA, d. o. o., Goričane 1b, 1215 Medvode, katerega po pooblastilu zastopa odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj, o. p., d. n. o., Miklošičeva cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 08. maja 2009 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 04. februarja 2009 se ugodi na način, da se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA PO ODPRTEM POSTOPKU" številka 41101-135/2008, z dne 23. januarja 2009.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.210,40 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 16. oktobra 2009 sprejel "SKLEP O PRIČETKU POSTOPKA JAVNEGA NAROČILA PO ODPRTEM POSTOPKU IN IMENOVANJU KOMISIJE", številka 41101-135/2008, za dobavo in montažo opreme za telovadnico "v Oš Angela Besednjaka, Celjska 11, Maribor", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila pa je bilo objavljeno
    - na Portalu javnih naročil, številka objave JN9099/2008, dne 23. oktobra 2008
    - v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2008/S 209, z dne 28. oktobra 2008, pod številko dokumenta 277747
    (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 23. januarja 2009 izdal "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA PO ODPRTEM POSTOPKU", številka 41101-135/2008 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da
    - se kot najugodnejša izbere ponudba ponudnika ELAN INVENTA, d. o. o., Begunje na Gorenjskem 1, 4275 Begunje na Gorenjskem (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša),
    - ponudba vlagatelja nekaterih razpisnih pogojev oziroma zahtev razpisne dokumentacije ne izpolnjuje.

    Vlagatelj je odločitev o oddaji naročila, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 28. januarja 2009, dne 06. februarja 2009 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal zahtevek za revizijo, z dne 04. februarja 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi postopek oddaje javnega naročila, pa tudi, da naročnik povrne vlagatelju stroške revizijskega postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj najprej poudarja, da se ne more strinjati z izločitvijo svoje ponudbe, saj je dostavil vsa zahtevana dokazila v skladu z razpisno dokumentacijo, v nadaljevanju pa (v zelo skrajšanem in strnjenem povzetku)
    - zatrjuje, da je prospektni material izdelal in predložil v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, ter dodaja, da ne drži navedba naročnika, po kateri naj bi vlagatelj namesto zahtevanih prospektov s tehničnim opisom priložil zgolj fotografije z žigom in podpisom, iz katerih pa niso razvidni opisi in dejanski proizvajalci ponujene opreme. Vlagatelj poudarja, da iz zahtev naročnika v razpisni dokumentaciji izhaja le, da morajo ponudniki predložiti natančne opise in prospektni material, ni pa določeno, kakšen naj bi ta prospektni material bil, kaj bi moral vsebovati, prav tako pa ni določeno, da bi moral biti izdelan s strani proizvajalca ponujene opreme;
    - zatrjuje, da je neutemeljena ugotovitev naročnika, po kateri certifikat, izdan "podjetju Erhard Sport s strani TĂśV ThĂĽringen", ki ga je v postopku oddaje javnega naročila predložil vlagatelj, ni popoln, ker naj bi mu manjkala kopija in prevod druge strani, kjer so navedeni pogoji za uporabo, prav tako pa naj ne bi bil predložen glavni katalog podjetja, na katerega se certifikat sklicuje. Vlagatelj poudarja, da je priložil kompleten oziroma popoln certifikat (v originalu v nemškem jeziku, skupaj s prevodom v slovenski jezik), s katerim je v celoti zadostil zahtevam razpisne dokumentacije, tudi v primeru, če bi šlo morebiti za pomotoma izpuščen del prevoda ali originala, pa to ne bi mogel biti razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe (saj bi bila slednja lahko zgolj formalno nepopolna);
    - kar se tiče navedbe naročnika o tem, naj skupaj s certifikatom ne bi bil predložen glavni katalog podjetja, na katerega se certifikat sklicuje, vlagatelj ugotavlja, da take zahteve razpisna dokumentacija ni vsebovala;
    - v povezavi z doslej izpostavljenimi zatrjevanimi kršitvami zatrjuje tudi kršitve 6., 7., 8. in 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2).

    Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke na njem, prejel dne 09. februarja 2009, nato pa vlagatelja s pozivom številka 41101-135/2008, izdanim dne 18. februarja 2009, pozval, da mu predloži potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je omenjeni poziv naročnika, kakor to izhaja iz vročilnice v spisu zadeve, prejel dne 23. februarja 2009, dne 26. februarja 2009 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogi "DOSTAVA POTRDILA", z dne 26. februarja 2009.

    Naročnik je dne 11. marca 2009 izdal sklep številka 41101-135/2008, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, kot neutemeljeno pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizije (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik (v zelo skrajšanem in strnjenem povzetku)
    - zatrjuje, da je brezpredmeten očitek vlagatelja, naj bi zahteva po navedbi dejanskih proizvajalcev ponujene opreme iz razpisne dokumentacije ne izhajala. Naročnik dodaja, da je edino pravilno, da so prospekti in certifikati ponujenega blaga med seboj skladni, iz prospektov pa je razvidno, ali ponudnik resnično ponuja blago, za katero prilaga certifikat;
    - ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, saj je vlagateljeva ponudba, ker je v njej vlagatelj predložil napačen certifikat, nepopolna. Naročnik trdi, naj bi iz teksta certifikata nedvoumno izhajalo, da je veljavnost certifikata povezana s pogoji na hrbtni strani, brez teh pogojev pa certifikat ni veljaven, saj so slednji njegov sestavni del;
    - ponavlja, da vlagatelj ni predložil glavnega kataloga "podjetja Erhard Sport", na katerega se (predloženi) certifikat sklicuje, ter dodaja, da obveza predložitve glavnega kataloga izhaja iz same vsebine certifikata,
    - v povezavi z doslej izpostavljenimi zatrjevanimi kršitvami zavrača tudi zatrjevane kršitve 6., 7., 8. in 9. člena ZJN-2.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 23. marca 2009, dne 20. marca 2009 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo "SPOROČILO O NADALJEVANJU POSTOPKA" z dne 20. marca 2009, s katero je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

    Naročnik je
    a) z dopisom "Odstop dokumentacije v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo" številka 41101-135/2008, izdanim dne 25. marca 2009, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji,
    b) z dopisom "Odstop dokumentacije v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo - dopolnitev" številka 41101-135/2008, izdanim dne 27. marca 2009, Državni revizijski komisiji v odločanje odstopil dotlej še neodstopljeno dokumentacijo.
    Prvi naročnikov dopis je Državna revizijska komisija prejela dne 26. marca 2009, drugi dopis pa štiri dni kasneje.

    Državna revizijska komisija je vlagatelja s pozivom številka 018-054/2009-5, izdanim dne 31. marca 2009, pozvala na predložitev izvirnika (originala) certifikata TĂśV THĂśRINGEN ("Dovoljenje za uporabo oznake št.; 3116/08" oziroma "Zeichengenehmigungsausweis Nr.: 3116/08"), z datumom izdaje 30. januar 2008. Omenjeni poziv je bil, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, vlagatelju vročen dne 06. aprila 2009, dne 10. aprila 2009 pa je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo, poimenovano "SPOROČILO, DOSTAVA LISTIN IN PROšNJA ZA PODALJšANJE ROKA", z dne 09. aprila 2009, v kateri vlagatelj Državno revizijsko komisijo prosi za podaljšanje roka za predložitev zahtevanih listin. Državna revizijska komisija je dne 10. aprila 2009 izdala sklep številka 018-054/2009-9, s katerim je predlogu vlagatelja za podaljšanje roka, določenega za predložitev listin, ugodila. Omenjeni sklep je bil, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, vlagatelju vročen dne 14. aprila 2009, istega dne pa je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo, poimenovano "DOSTAVA LISTIN", z dne 14. aprila 2009, skupaj s prilogami.

    Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je na pooblastilu, priloženemu zahtevku za revizijo, le kopija podpisa in žiga, je na podlagi smiselne uporabe določbe tretjega odstavka 97. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3, Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 102/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 45/2008 - ZArbit, 45/2008, 111/2008 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije in 121/2008 - sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, s pozivom številka 018-054/2009-7, izdanim dne 02. aprila 2009, vlagateljevemu pooblaščencu odredila, da je dolžan v roku 5. dni od dne vročitve zadevnega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti overjeno vlagateljevo pooblastilo za vložitev zahtevka za revizijo. Omenjeni poziv je bil, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, vlagateljevemu pooblaščencu vročen dne 06. aprila 2009, dne 14. aprila 2009 pa je Državna revizijska komisija prejela vlogo vlagateljevega pooblaščenca, poimenovano "DOSTAVA POOBLASTILA", z dne 10. aprila 2009, ki ji je priloženo tudi overjeno vlagateljevo pooblastilo. Slednjo vlogo je vlagatelj, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal dne 10. aprila 2009.

    Državna revizijska komisija je TĂśV THĂśRINGEN e.V., Melchendorfer Str. 64, 99096 Erfurt, Nemčija (v nadaljnjem besedilu: TĂśV THĂśRINGEN), s pozivom številka 018-054/2009-12, izdanim dne 15. aprila 2009, pozvala na predložitev (hrbtne strani) certifikata TĂśV THĂśRINGEN ("Dovoljenje za uporabo oznake št.; 3116/08" oziroma "Zeichengenehmigungsausweis Nr.: 3116/08"). Državna revizijska komisija je odgovor TĂśV THĂśRINGEN prejela dne 24. aprila 2009 (v nadaljnjem besedilu: odgovor TĂśV THĂśRINGEN).

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je spor med vlagateljem in naročnikom najprej v tem, ali je vlagatelj zadostil zahtevam naročnikove razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na opis in prospektni material ponujenega blaga. Iz odločitve o oddaji naročila namreč izhaja, da vlagatelj "v poglavju 6/9 namesto zahtevanih prospektov s tehničnim opisom prilaga fotografije z žigom in podpisom iz katerih niso razvidni opisi in dejanski proizvajalci ponujene opreme. Tehnični opis je zgolj kopija zahtev iz popisa opreme." (tretji odstavek obrazložitve na prvi strani odločitve o oddaji naročila), vlagatelj pa zatrjuje, da je prospektni material izdelal in (skupaj z opisom) predložil v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije (zlasti tretji, četrti in peti odstavek na tretji strani zahtevka za revizijo).

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikove razpisne dokumentacije med drugim izhaja, da
    - mora biti ponudba s ponudbeno dokumentacijo naročniku predložena na originalnih vzorcih razpisnega gradiva in ponudbenih obrazcih naročnika, ki so sestavni del razpisne dokumentacije (1. stavek drugega odstavka točke "1. Opremljanje in označevanje ponudbe", ki je umeščena pod poglavje "XXI. ZAHTEVE NAROČNIKA PO OBLIKI IN VSEBINI PONUDBE", na strani 12 razpisne dokumentacije),
    - se ponudba sestavi tako, da ponudnik k posameznemu obrazcu priloži zahtevane listine (del prvega odstavka točke "1. Opremljanje in označevanje ponudbe", ki je umeščena pod poglavje "XXI. ZAHTEVE NAROČNIKA PO OBLIKI IN VSEBINI PONUDBE", na strani 12 razpisne dokumentacije),
    - bo naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb med drugim izločil vse ponudbe, ki niso popolne in pri katerih se ugotovi katerakoli od naslednjih pomanjkljivosti (poglavje "IX. POGOJI POPOLNE PONUDBE" na strani 6 razpisne dokumentacije):
    â"˘ ponudba ni kompletna, ker niso predložene vse zahtevane priloge in dokumenti v zahtevani obliki ter po vsebini,
    â"˘ ponudba, obrazci in vzorec pogodbe niso izpolnjeni, podpisani ter potrjeni - podpisani in žigosani,
    â"˘ ponudba ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije glede elementov ponudbe,
    â"˘ posamezni zahtevani dokumenti niso priloženi v originalu, kjer se to zahteva,
    â"˘ ponudba ne izpolnjuje ostalih pogojev oziroma zahtev iz razpisne dokumentacije.

    Prvi odstavek 45. člena "(tehnična in/ali kadrovska sposobnost)" ZJN-2 določa, da naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom istega člena. Drugi odstavek 45. člena ZJN-2 določa, da gospodarski subjekti v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, med drugim lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo blaga tudi
    - z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik;
    - s certifikati, ki jih izdajajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.
    Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo bo štel kot ustrezno (šesti odstavek 45. člena ZJN-2).

    Državna revizijska komisija v posledici doslej navedenega ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zahteval, da mora ponudnik razpolagati z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi. Kot dokazilo, s katerim ponudnik dokazuje izpolnjevanje omenjenega pogoja, je naročnik predvidel "natančen opis in prospektni material ponujenega blaga" (točka 1.h) na strani 9 razpisne dokumentacije) v obliki (priloge) obrazca številka 6/9 (v nadaljnjem besedilu: obrazec številka 6/9). Iz omenjenega obrazca v spodnjem delu izhaja tudi opomba, ki se glasi: "Opis in prospektni material za vso ponujeno blago priloži ponudnik k temu listu. Ponudniku, kateri v svoji ponudbi ne bo priložil natančnih opisov in prospektnih materialov za vso ponujeno blago, naročnik ne bo dal možnosti za naknadno dopolnitev. Prospektom, kateri bodo predloženi v tujem jeziku, mora ponudnik priložiti tudi slovenski prevod. Prospektov, kateri bodo priloženi v tujem jeziku in ne bodo imeli slovenskega prevoda naročnik ne bo upošteval." Naročnik torej v razpisni dokumentaciji ni natančneje določil vsebine prospektnega materiala oziroma potrebnih (pričakovanih) podatkov, ki naj bi bili iz prospektnega materiala razvidni, niti ni drugje v razpisni dokumentaciji zahteval, da se navedejo "dejanski proizvajalci ponujene opreme" (tretji odstavek obrazložitve na prvi strani odločitve o oddaji naročila).

    V posledici dosedanjih zaključkov je Državna revizijska komisija vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri tem pa ugotovila, da je vlagatelj v njej predložil obrazec številka 6/9, za njim pa je dodal
    a) tehnični opis ponujenega blaga,
    b) slike ponujenega blaga z njegovim opisom (na primer: "PLEZALNA STENA", "ZAšČITNE MREŽE + LETVENIKI", "VISOKA PLEZALA"â??).

    Na podlagi opravljenega vpogledala v vlagateljevo ponudbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je slike ponujenega blaga z njegovim opisom, ki jih je v svoji ponudbi priložil vlagatelj, v konkretnem primeru in za potrebe oddaje zadevnega javnega naročila šteti za prospektni material, ki izpolnjuje vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji določil zgolj to, da ponudnik izpolnjevanje doslej večkrat omenjenega pogoja dokazuje z natančnim opisom in prospektnim materialom ponujenega blaga, ni pa določil, da morajo biti iz prospektnega materiala razvidni "dejanski proizvajalci ponujene opreme" (tretji odstavek obrazložitve na prvi strani odločitve o oddaji naročila). Na navedeno v zahtevku za revizijo upravičeno opozarja že vlagatelj, ko zapiše, da
    - v razpisni dokumentaciji "ni določeno, kakšen naj bi ta prospektni material bil in kaj bi moral vsebovati, niti ni določeno, da mora biti prospektni material izdelan s strani proizvajalca ponujene opreme"â?? (četrti odstavek na tretji strani zahtevka za revizijo),
    - "Zahteva po navedbi dejanskih proizvajalcev ponujene opreme iz razpisne dokumentacije ne izhaja, zato naročnik v tej fazi postopka, torej po oddaji ponudb od ponudnikov ne more zahtevati nečesa, česar v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno ni zahteval pravočasno, torej pred rokom za oddajo ponudb." (četrti odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo).
    Ob doslej navedenem ne gre prezreti niti dejstva, da slike ponujenega blaga z njegovim opisom, ki jih je v svoji ponudbi priložil vlagatelj, ustrezajo vsebini (in definiciji) prospekta, ki izhaja iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (založila Založba DZS, d. d., Ljubljana, Ljubljana 1997, stran 1084) in predstavlja reklami, obvestilu namenjen list, brošuro s podatki, slikami o izdelku.

    Izpostavljenega zaključka Državne revizijske komisije ne more spremeniti niti zatrjevanje naročnika, da "je popolnoma brezpredmeten"â?? â??"očitek vlagatelja, da naj zahteva po navedbi dejanskih proizvajalcev ponujene opreme iz razpisne dokumentacije ne bi izhajala. Edino pravilno je namreč, da so prospekti in certifikati ponujenega blaga med seboj skladni. Iz prospektov je razvidno ali ponudnik resnično ponuja tisto blago, za katero prilaga certifikat. Navedeno pa iz prospektnega materiala vlagatelja nikakor ni razvidno." (prvi odstavek na četrti strani odločitve o zahtevku za revizijo). Četudi je Državna revizijska komisija po eni strani skušala razumeti naročnika glede namena, ki naj bi ga imel, ko je od ponudnikov zahteval prospektni material ponujenega blaga ter predložitev certifikatov o ustreznosti ponujenega blaga, pa po drugi strani poudarja, da bi moral naročnik svoj namen (ki ga je navedel (šele) v odločitvi o zahtevku za revizijo) jasno izraziti že v sami razpisni dokumentaciji (na primer tako, da bi v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki v svoji ponudbi navedejo dejanske proizvajalce ponujene opreme) in posledično v razpisni dokumentaciji jasno navesti, kateri podatki morajo biti iz ponudb, ki jih bodo gospodarski subjekti predložili v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, razvidni, da bo njihova ponudba štela za popolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija je tako že v več svojih sklepih zapisala, da naročnik lahko v postopku oddaje javnega naročila pri pregledu ponudb ugotovi neustreznost oziroma neizpolnitev edinole tistega pogoja oziroma zahteve, ki ga/jo je jasno in nedvoumno zapisal v razpisni dokumentaciji. Naročnik tako po poteku roka za prejem ponudb od ponudnikov ne sme zahtevati izpolnjevanja pogojev oziroma zahtev, ki niso bili/bile vnaprej določeni/določene v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila oziroma jih kot obveznih ne določajo predpisi s področja oddaje javnih naročil, saj bi na ta način razpisno dokumentacijo spremenil oziroma dopolnil po poteku roka za prejem ponudb, kar pa (tretji odstavek 71. člena) ZJN-2 izrecno prepoveduje.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu in iz izpostavljenega razloga (ker iz prospektnega materiala niso razvidni "dejanski proizvajalci ponujene opreme") v končni posledici ni popolna, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti določbe poglavja "IX. POGOJI POPOLNE PONUDBE") in določbe ZJN-2 (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2).

    Smiselno enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi glede (tehničnih) opisov ponujenega blaga, v povezavi s katerimi naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navaja, da je pregled "ustreznosti certifikatov in prospektnega materiala"â?? â??"pokazal, da ponudnik v poglavju 6/9 namesto zahtevanih prospektov s tehničnim opisom prilaga fotografije z žigom in podpisom iz katerih niso razvidni opisi"â?? â??"ponujene opreme. Tehnični opis je zgolj kopija zahtev iz popisa opreme." Kot je bilo to povzeto že v dosedanji obrazložitvi tega sklepa (zadnji odstavek na strani "5 od 15"), je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zahteval, da mora ponudnik razpolagati z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi. Kot dokazilo, s katerim ponudnik dokazuje izpolnjevanje omenjenega pogoja, je naročnik predvidel "natančen opis in prospektni material ponujenega blaga" (točka 1.h) na strani 9 razpisne dokumentacije) v obliki (priloge) obrazca številka 6/9. Iz omenjenega obrazca v spodnjem delu izhaja tudi opomba, ki se glasi: "Opis in prospektni material za vso ponujeno blago priloži ponudnik k temu listu. Ponudniku, kateri v svoji ponudbi ne bo priložil natančnih opisov in prospektnih materialov za vso ponujeno blago, naročnik ne bo dal možnosti za naknadno dopolnitev. Prospektom, kateri bodo predloženi v tujem jeziku, mora ponudnik priložiti tudi slovenski prevod. Prospektov, kateri bodo priloženi v tujem jeziku in ne bodo imeli slovenskega prevoda naročnik ne bo upošteval."

    Kot je razvidno iz dela razpisne dokumentacije, citiranega v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, je naročnik v razpisni dokumentaciji ločil med opisom in prospektnim materialom, saj je v razpisni dokumentaciji večkrat zapisal "Opis in prospektni material za vso ponujeno blago"â??, "Ponudniku, kateri v svoji ponudbi ne bo priložil natančnih opisov in prospektnih materialov"â?? ter "NATANČEN OPIS IN PROSPEKTNI MATERIAL PONUJENEGA BLAGA" (poimenovanje obrazca številka 6/9, pa tudi točka 1.h) na strani 9 razpisne dokumentacije). Glede na navedeno gre zaključiti, da so morali ponudniki, da bi dosledno izpolnili naročnikove zahteve razpisne dokumentacije, v ponudbi predložiti tako natančen opis ponujenega blaga kakor tudi prospektni material ponujenega blaga. Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v njej predložil obrazec številka 6/9, za njim pa je dodal
    a) tehnični opis ponujenega blaga,
    b) slike ponujenega blaga z njegovim opisom (na primer: "PLEZALNA STENA", "ZAšČITNE MREŽE + LETVENIKI", "VISOKA PLEZALA"â??).
    Tehnični opis je v vlagateljevi ponudbi predložen na straneh od 48 (prva stran tehničnega opisa) do 55 (osma stran tehničnega opisa), prospektni material (slike ponujenega blaga z njegovim opisom) pa na straneh od 56 do 87.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v ponudbi predložil tako tehnični opis ponujenega blaga kakor tudi prospektni material (slike ponujenega blaga z njegovim opisom), pri čemer razpisna dokumentacija ni prepovedovala predložitve (tehničnega) opisa kot "zgolj kopije zahtev iz popisa opreme". Nasprotno. Naročnik že s tem, ko vlagatelju očita, da je tehnični opis (zgolj) kopija zahtev iz popisa opreme, pri tem pa ne zatrjuje, da vlagatelj katere od konkretnih tehničnih zahtev razpisne dokumentacije ne bi izpolnjeval, posredno sam priznava, da je vlagatelj v ponudbi ponudil opremo, ki izpolnjuje tehnične zahteve, izhajajoče iz opisa, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. V posledici navedenega je razumljivo zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na četrti strani), da je "ponudil proizvode, ki so v celoti skladni z zahtevami razpisne dokumentacije, zato so tudi tehnični opisi za te proizvode skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije in tam objavljenim tehničnim popisom naročnika. V nasprotnem primeru, torej v kolikor bi bili tehnični opisi proizvodov drugačni, ponudnik tudi ne bi zadostil zahtevam razpisne dokumentacije, saj bi ponujal ne primerne proizvode. Glede na zahtevo naročnika je tako tudi nerazumljivo njegovo navajanje, da naj bi bili tehnični opisi zgolj kopija zahtev iz popisa opreme." Ob tem ne gre spregledati niti dejstva, da
    a) je vlagatelj v ponudbi med drugim predložil tudi "IZJAVO PONUDNIKA O SPREJEMU RAZPISNIH POGOJEV", z dne 05. decembra 2008,
    b) se izvajalec del (kot prevzemnik javnega naročila) med drugim "v celoti strinja in sprejema pogoje naročnika, navedene v razpisni dokumentaciji za izdelavo ponudbe za udeležbo na predmetnem javnem razpisu, da po njih daje svojo ponudbo za izvedbo razpisanih del ter da pod navedenimi pogoji pristopa k izvedbi predmetnih del" (četrta alineja na strani 10 razpisne dokumentacije v povezavi z napovednim stavkom poglavja "XIII. ZAVEZA IZVAJALCA"), pa tudi, da se zavezuje "za resničnost oziroma verodostojnost podatkov in prilog k ponudbi." (zadnja alineja na strani 11 razpisne dokumentacije v povezavi z napovednim stavkom poglavja "XIII. ZAVEZA IZVAJALCA"),
    c) iz vzorca pogodbe izhaja več določb, ki varujejo položaj investitorja in financerja (naročnika) za primer, da ponudnik ne bi izpolnil pogodbenih obveznosti zadevnega javnega naročila (zlasti še 7., 8., 9. in 12. člen). Tako 12. člen na primer določa:
    - "Izvajalec s sklenitvijo pogodbe potrjuje, da je seznanjen z vsemi zahtevami za celotno izvedbo javnega naročila in da je ne glede na besedilo popisa in predračuna del v ceno pogodbenih del izraženo v skupnem znesku vštel vse potrebne elemente (blago in delo) za izpolnitev pogodbenih obveznosti." (prvi odstavek 12. člena vzorca pogodbe),
    - "Izvajalec se obveže, da bo kot jamstvo za kvalitetno in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v 10 dneh po podpisu pogodbe izročil financerju"â?? (to je naročniku) â??"garancijo banke v višini 3 % pogodbene vrednosti brez DDV, unovčljivo na prvi pisni poziv." (drugi odstavek 12. člena vzorca pogodbe).

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj tudi v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu in iz izpostavljenega razloga (ker naj bi vlagatelj "v poglavju 6/9" namesto zahtevanih prospektov s tehničnim opisom v svoji ponudbi priložil fotografije z žigom in podpisom, iz katerih naj ne bi bili razvidni opisi ponujene opreme) v končni posledici ni popolna, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti določbe poglavja "IX. POGOJI POPOLNE PONUDBE") in določbe ZJN-2 (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2). Vlagatelj je namreč v svoji ponudbi predložil obrazec številka 6/9, za njim pa je dodal tako tehnični opis ponujenega blaga kakor tudi slike ponujenega blaga z njegovim opisom (na primer: "PLEZALNA STENA", "ZAšČITNE MREŽE + LETVENIKI", "VISOKA PLEZALA"â??).

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja, v katerih slednji zatrjuje, da je priložil kompleten oziroma popoln certifikat (v originalu v nemškem jeziku, skupaj s prevodom v slovenski jezik), izdan "podjetju Erhard Sport s strani TĂśV ThĂĽringen", s katerim je v celoti zadostil zahtevam razpisne dokumentacije, tudi v primeru, če bi šlo morebiti za pomotoma izpuščen del prevoda (prevod druge strani) ali originala, pa to ne bi mogel biti razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe (saj bi bila slednja lahko zgolj formalno nepopolna). V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zahteval, da ponudniki v svojih ponudbah predložijo tudi obrazec številka 6/8, ki v spodnjem delu vsebuje naslednjo opombo: "Certifikate o ustreznosti za ponujeno blago ponudnik priloži k temu listu. Certifikati morajo biti predloženi v slovenskem jeziku. Certifikatom, kateri bodo predloženi v tujem jeziku, mora ponudnik priložiti tudi slovenski prevod. Certifikatov, kateri bodo priloženi v tujem jeziku in ne bodo imeli slovenskega prevoda naročnik ne bo upošteval."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil certifikat ("Dovoljenje za uporabo oznake št.: 3116/08") s slovenskim prevodom, spor pa je o tem, ali omenjeni certifikat sestoji tudi iz hrbtne strani (pogojev, navedenih na njegovi hrbtni strani) in, če sestoji, ali je hrbtna stran certifikata (s slovenskim prevodom) predložena v vlagateljevi ponudbi. Naročnik je namreč že v odločitvi o oddaji naročila zapisal, da "V poglavju 6/8 predložen certifikat, izdan podjetju Erhard Sport s strani TĂśV ThĂĽringen ni popoln, saj manjka kopija in prevod druge strani, kjer so navedeni pogoji za uporabo." Državna revizijska komisija je z namenom ugotavljanja dejanskega stanja izvedla dokaz z vpogledom v "certifikat, izdan podjetju Erhard Sport s strani TĂśV ThĂĽringen v nemškem jeziku in v prevodu", ki ga je v zahtevku za revizijo predlagal vlagatelj, pri tem pa inter alia vpogledala v vlagateljevo ponudbo. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v ponudbi med drugim predložil tudi fotokopijo kopije izvirnika certifikata ("Dovoljenje za uporabo oznake št.: 3116/08"), izdanega s strani "TĂśV ThĂĽringen", veljavnega do dne 31. decembra 2012 (v nadaljnjem besedilu: certifikat), skupaj s prevodom v slovenski jezik, glede katerega je naročnik v odločitvi o oddaji naročila zapisal, da "V poglavju 6/8 predložen certifikat, izdan podjetju Erhard Sport s strani TĂśV ThĂĽringen ni popoln, saj manjka kopija in prevod druge strani, kjer so navedeni pogoji za uporabo." (tretji odstavek obrazložitve na prvi strani odločitve o oddaji naročila). Na omenjenem certifikatu, ki je priložen v vlagateljevi ponudbi, dejansko izhaja, da
    - je dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08 "veljavno samo pod pogoji, navedenimi na njegovi hrbtni strani" (v angleškem izvirniku: "only valid with terms and conditions overleaf"),
    - se s tem "izdaja dovoljenje, da se lahko uporablja oznaka preskušene varnosti (GS-oznaka) v skladu s pogoji, natisnjenimi na hrbtni strani." (v angleškem izvirniku: "Permission to use the Test Mark in accordance with the conditions of the contract printed overleaf is hereby granted."),
    - se dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08 (certifikat) sestoji iz enega lista (na izvirniku "1 Blatt / 1 sheet" in ne na primer "1 Seite / 1 side") in ene priloge (na straneh od 1 do 4).

    Z namenom ugotavljanja dejanskega stanja je Državna revizijska komisija pridobila tudi odgovor TĂśV THĂśRINGEN, ob njegovem prebiranju pa je ugotovila, da iz njega ne izhajajo podatki oziroma priloge, na podajo katerih je TĂśV THĂśRINGEN pozvala. V posledici vsega doslej navedenega je na podlagi izvedenih dokazov in na podlagi besedila certifikata (dovoljenja za uporabo oznake številka 3116/08), citiranega v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, mogoče skleniti, da certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08) vsebuje tudi hrbtno stran, na kateri naj bi bili navedeni (natisnjeni) pogoji, pod katerimi je certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08) veljaven (uporaben). V tej zvezi je torej mogoče skleniti tudi, da ne drži zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo, da
    - certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08) "torej vsebuje v originalu pet strani" (del šestega odstavka na četrti strani zahtevka za revizijo),
    - je vlagatelj (v ponudbi) "priložil navedeni certifikat kompleten" (del šestega odstavka na četrti strani zahtevka za revizijo),
    - je vlagatelj (v ponudbi) "priložil popoln certifikat" (del prvega odstavka na peti strani zahtevka za revizijo).

    Ker certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08), ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, ne vsebuje hrbtne strani, na kateri naj bi bili navedeni (natisnjeni) pogoji, pod katerimi je certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08) veljaven (uporaben), Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagateljevo ponudbo v izpostavljenem delu šteti za formalno nepopolno. Formalno nepopolna je namreč tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, prav tako pa v konkretnem primeru ne gre za formalno pomanjkljivost ponudbe, ki bi bila nebistvena (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, (pa) mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti (prvi odstavek 78. člena "(dopustne dopolnitve ponudbe)" ZJN-2). Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (drugi odstavek 78. člena ZJN-2). Tudi iz Poročevalca Državnega zbora številka 92/2006 ("EVA: 2005-1611-0077"), v katerem je bil objavljen Predlog Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (http://www.dz-rs.si/index.php"id=374&o=280&unid=PUB|8C40C93C31546A24C12 571E20035BA7A), na straneh 112 oziroma 113 tako izhaja, da je namen omenjene določbe 78. člena ZJN-2 "doseči tako ravnanje v javnem naročanju, da se izločajo iz postopka dejansko samo tiste ponudbe, ki ne omogočajo izpolnitev naročila. Vse tiste ponudbe za katere se ugotovi, da imajo določene pomanjkljivosti, vendar obstoj ali odprava le-teh nima vpliva na njihovo konkurenčnost glede na ostale prejete ponudbe. Njihova izločitev bi pomenila zgolj izločitev iz formalnih razlogov, kar se je po do sedaj veljavni zakonodaji večkrat dogajalo. Zakon v takem primeru predvideva saniranje teh pomanjkljivosti kadarkoli in le-te nimajo vpliva na oceno in izbiro ponudbe."

    Ob doslej navedenem ne gre spregledati niti določb DIREKTIVE številka 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, z dne 31. marca 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva številka 2004/18/ES) , ki se z ZJN-2 prenaša v pravni red Republike Slovenije, v 51. členu "Dodatni dokumenti in informacije" pa določa, da naročnik lahko povabi gospodarske subjekte, da dopolnjujejo ali pojasnjujejo potrdila in dokumente, predložene v skladu s členi (od) 45 do 50 omenjene direktive .

    Državna revizijska komisija nadalje tudi povzema oziroma ugotavlja, da
    a) je vlagateljeva ponudba (manjkajoča hrbtna stran certifikata) nepopolna v delu, ki ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila,
    b) v konkretnem primeru (manjkajoče hrbtne strani certifikata) ne gre za formalno pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe, ki bi bila nebistvena,
    c) v konkretnem primeru (manjkajoče hrbtne strani certifikata) ne gre za spreminjanje cene in ponudbe v okviru meril oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja,
    d) v konkretnem primeru (manjkajoče hrbtne strani certifikata) dopustna dopolnitev ponudbe ne bi pomenila spreminjanja dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Manjkajoči pogoji, navedeni (natisnjeni) na hrbtni strani certifikata (dovoljenja za uporabo oznake številka 3116/08), namreč predstavljajo zgolj pogoje, pod katerimi je certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08) veljaven (uporaben), in v konkretnem primeru ne bi pomenili popravka v ponudbi že podanih tehničnih specifikacij, temveč zgolj (dodatno) pojasnilo pogojev, pod katerimi je certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08) veljaven (uporaben). številke artiklov (proizvodov), na katere se certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08) nanaša, so tako bile (vključno s stranjo kataloga in merami oziroma opombami) razvidne že iz certifikata (dovoljenja za uporabo oznake številka 3116/08), ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi.

    Glede na navedeno je torej pritrditi vlagatelju, da je njegovo ponudbo v izpostavljenem delu (manjkajoče hrbtne strani certifikata) šteti za formalno nepopolno, saj slednji v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na peti strani) zatrjuje, da "v kolikor bi šlo morebiti za pomotoma izpuščen del prevoda ali originala, to nikakor ne bi mogel biti razlog za izločitev ponudbe vlagatelja, saj bi v tem primeru moral naročnik vlagatelja pozvati, da manjkajočo stran predloži in tako dopolni svojo ponudbo, ki bi bila zaradi tega lahko zgolj formalno nepopolna in bi torej moral naročnik vlagatelju dati možnost, da jo v zahtevanem primernem roku dopolni." Iz odstopljenega spisa konkretne zadeve izhaja, da je naročnik dejstva v povezavi z omenjeno formalno nepopolnostjo vlagateljeve ponudbe (manjkajoča hrbtna stran certifikata) preveril sam, a tega ni storil pred izdajo odločitve o oddaji naročila, temveč (šele) v času po vložitvi zahtevka za revizijo. Naročnik je v omenjenem postopku preverjanja dejstev ugotovil, da certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08) vsebuje tudi hrbtno stran, na kateri so navedeni (natisnjeni) pogoji, pod katerimi je certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08) veljaven (uporaben), obenem pa se je posledično seznanil tudi z vsebino teh pogojev.

    V posledici zapisanega je vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu in iz izpostavljenega razloga (certifikat ne vsebuje hrbtne strani, na kateri naj bi bili navedeni (natisnjeni) pogoji, pod katerimi je certifikat veljaven, uporaben) v končni posledici ni popolna, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti določbe poglavja "IX. POGOJI POPOLNE PONUDBE") in določbe ZJN-2 (16. oziroma 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi z 78. členom ZJN-2). V kolikor namreč naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe, pri čemer naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja, v katerih slednji zatrjuje, da je potrebno, "Kar se tiče navedbe naročnika o tem kako naj ne bi bil skupaj s certifikatom priložen glavni katalog podjetja, na katerega se certifikat sklicuje"â??., "ugotoviti, da take zahteve glede tega certifikata razpisna dokumentacija ni vsebovala. Zato gre tudi pri tem za izločitev navedenemu razlogu za v celoti neutemeljeno, naknadno in nedopustno zahtevo naročnika, ki je naročnik ponudnikom ni nedvoumno in jasno zastavil v času objave in dopolnitev razpisne dokumentacije, zaradi česar iz tega razloga vlagateljeve ponudbe sedaj ne more izločiti." V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija najprej navezuje, da tudi naročnik sam v odločitvi o zahtevku za revizijo pritrjuje, da "obveza predložitve glavnega kataloga niti ne izhaja iz naročnikove razpisne dokumentacije, ampak iz same vsebine certifikata, ki ga je predložil vlagatelj." (del predzadnjega odstavka na tretji strani odločitve o zahtevku za revizijo). Posledično gre ugotoviti, da
    a) med strankama ni spora, da zahteve po predložitvi glavnega kataloga podjetja, na katerega se certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08) sklicuje, razpisna dokumentacija ni vsebovala,
    b) je ključno vprašanje, ali se certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08) sestoji iz tako imenovanega "glavnega kataloga podjetja, na katerega se certifikat sklicuje", to je glavnega kataloga "Erhard Sport"â?? â??"(september 2007 - februar 2008)" (v nadaljnjem besedilu: glavni katalog), ali ne"

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da se certifikat, kakor to nesporno izhaja iz njegovega spodnjega desnega kota na prvi strani slovenskega prevoda, sestoji (zgolj) iz "1 lista" in "1 priloge, strani 1-4", ne pa (tudi) iz glavnega kataloga. Kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja že sam naročnik, se certifikat (dovoljenje za uporabo oznake številka 3116/08) na glavni katalog le sklicuje (v smislu opombe), zato po prepričanju Državne revizijske komisije ni mogoče napraviti zaključka, da bi moral ponudnik v ponudbi predložiti tudi glavni katalog, pa čeprav obveza predložitve glavnega kataloga iz razpisne dokumentacije ni izhajala. Naročnik namreč lahko v postopku ugotovi (ne)ustreznost oziroma (ne)izpolnitev le tiste zahteve, ki jo jasno in nedvoumno zapiše v razpisni dokumentaciji. Ob navedenem ne gre spregledati niti dejstva, da je za posamezne artikle, ki so v certifikatu (dovoljenju za uporabo oznake številka 3116/08) našteti, mogoče do (glavnega) kataloga "Erhard Sport", ki vsebuje tudi fotografije artiklov, dostopiti tudi preko svetovnega spleta. V nadaljevanju je naštetih le nekaj primerov:
    - proizvod "Kozel" (nemško "Turnbock"), kataloška številka 12010, je dosegljiv preko spletne povezave http://www.erhard-sport.de/oxid.php/sid/372c70243db350ea45ae3cb430 266b13/cl/details/anid/28e434b82fe862122.54517863/Turnbock-Holz_Leder./
    - proizvod "Kozel" (nemško "Turnbock"), kataloška številka 12020, je dosegljiv preko spletne povezave http://www.erhard-sport.de/index.php"sid=f5722dd0a01db3ac934dae07 11f585f0&cl=details&anid=36f433007672ea5c2.02474931&listtype=qwiser&searchparam=12020&sQWSearchHandle=UVQweE1qQXlNSDVDUFRFeU1ESXdma2s5VUhKcFkyVl9TejAwZmt3OU1YNU5QVEZf
    - proizvod "Skrinja za preskok klasična" (nemško "Sprungkasten Klassisch"), kataloška številka 12320, je dosegljiv preko spletne povezave http://www.erhard-sport.de/ index.php"sid=372c70243db350ea45ae3cb430266b13&cl=details&anid=36f43300767ae41a1.73626321&listtype=qwiser&searchparam=12320&sQWSearchHandle=UVQweE1qTXlNSDVDUFRFeU16SXdma2s5VUhKcFkyVl9TejAwZmt3OU1YNU5QVEZf
    - proizvod "Klop za telovadbo in gimnastiko" (nemško "Turn- und Gymnastikbank"), kataloška številka 12791, je dosegljiv preko spletne povezave http://www.erhard-sport.de/ oxid.php/sid/61f41dd50c89acab8c859619549a588e/cl/details/anid/af2434d1a222151b1.75829887/Turn--und-Gymnastikbank./.
    Prav tako ne gre spregledati niti dejstva, da so že v certifikatu (dovoljenju za uporabo oznake številka 3116/08) samem v stolpcu "Mere / opombe" navedene (nekatere) tehnične karakteristike posameznih proizvodov (artiklov).

    V posledici zapisanega je vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu in iz izpostavljenega razloga ("ni priložen Glavni katalog podjetja, na katerega se certifikat sklicuje") v končni posledici ni popolna, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti določbe poglavja "IX. POGOJI POPOLNE PONUDBE") in določbe ZJN-2 (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2).

    Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala ostalih vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo (zlasti navedb, v katerih vlagatelj zatrjuje in podrobneje utemeljuje kršitev štirih načel, na katerih temelji javno naročanje). Obravnava slednjih navedb namreč na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije v ničemer ne bi mogla vplivati, prav tako pa se tudi v primeru morebitne ugotovitve utemeljenosti zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu vlagateljev položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ne bi mogel izboljšati.

    Ob vsem doslej navedenem Državna revizijska komisija zgolj še pripominja, da je že v več svojih dosedanjih odločitvah (smiselno podobno na primer v sklepu številka 018-071/2008-3, z dne 04. junija 2008; v sklepu številka 018-36/2008-2, z dne 01. aprila 2008; v sklepu številka 018-35/2008-4, z dne 26. marca 2008; v sklepu številka 018-203/2007-4, z dne 20. julija 2007) zapisala, da je naročnik dolžan razloge za nepopolnost ponudbe posameznega ponudnika v celoti navesti že v obvestilu o oddaji naročila oziroma v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, saj se mora ponudnik z njimi seznaniti še v času, ko lahko zoper morebitno nezakonito ravnanje naročnika uveljavlja učinkovito pravno varstvo. Navajanje novih razlogov za nepopolnost ponudbe ponudnika (vlagatelja) v naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo (naročnik tako šele v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja: "Da je bil naročnik pri navajanju oz. nenavajanju dejanskih "kooperantov" podjetja Varesta d.o.o. v predmetnem javnem naročilu zaveden še dodatno izhaja iz sledečega:" Navajanje naročnika se nato nadaljuje in v pretežnem delu obsega celoten drugi odstavek na četrti strani odločitve o zahtevku za revizijo) ni dopustno, saj vlagatelj zaradi narave obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zoper takšne novote ne more učinkovito uveljavljati pravnega varstva.

    V posledici dosedanjih navedb in zaključkov, ki izhajajo iz obrazložitve tega sklepa, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila na način, da je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, vsebovano v dokumentu "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA PO ODPRTEM POSTOPKU" številka 41101-135/2008, z dne 23. januarja 2009.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija. Odločitev Državne revizijske komisije je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

    V predmetnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, saj je Državna revizijska komisija njegovemu zahtevku za revizijo ugodila na način, da je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN kot potrebne stroške, nastale z revizijo, v predmetnem postopku vlagatelju priznala
    a) stroške takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 2.500,00 eurov (EUR) - vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zahteva in predlaga, da mu naročnik povrne "stroške revizijskega postopka kot so priglašeni s to vlogo", v zahtevku za revizijo pa vlagatelj priglaša stroške "takse za revizijo" v višini "2.500 EUR". Vlagatelj zahteve po povračilu višjih stroškov takse za vložitev zahtevka za revizijo ni podal niti (v kakšni drugi svoji vlogi) do sprejema odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo;
    b) nagrado za opravljene odvetniške storitve (pooblaščenca) v višini 572,00 eurov (EUR), povečane za 20 % davek na dodano vrednost (na podlagi "Seznama davčnih zavezancev - pravne osebe" v stisnjeni obliki, dostopnega na spletni strani http://www.durs.gov.si/si/seznami_davcnih_zavezancev/ Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je "ODVETNIšKA DRUŽBA TRATNIK, SOČAN IN BOGATAJ O.P. D.N.O." "MIKLOšIČEVA CESTA 030, 1000 LJUBLJANA" vpisana v omenjeni seznam), skupaj torej v višini 686,40 eurov (EUR),
    c) izdatke v pavšalnem znesku 20,00 eurov (EUR), povečane za 20 % davek na dodano vrednost, skupaj torej v višini 24,00 eurov (EUR).

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.210,40 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 08. maja 2009



    Predsednik senata
    Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
    član Državne revizijske komisije










    Vročiti:
    - MESTNA OBČINA MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor
    - odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj, o. p., d. n. o., Miklošičeva cesta 30, 1000 Ljubljana
    - ELAN INVENTA, d. o. o., Begunje na Gorenjskem 1, 4275 Begunje na Gorenjskem
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran