018-065/2009 Občina Cerklje na Gorenjskem

Številka: 018-65/2009-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter predsednice Vesne Cukrov in članice Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije PZR, PGD in PZI za povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Dr. Duhovnik d.o.o., Seničica 17 b, Medvode, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Damjan Mihevc, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje (v nadaljevanju: naročnik) dne 04.05.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki je bil uveden s Povabilom k pogajanjem brez predhodne objave vezano na javni razpis JN 9949/2008, št. 430-22/2008-13, z dne 05.02.2009.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 3.002,80 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je na Portalu javnih naročil št. JN 9949/2008, z dne 25.11.2008, objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije PZR, PGD in PZI za povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec. Naročnik je z dopisom, z dne 05.02.2009, vse ponudnike obvestil, da se je iz razloga, ker je ena od prejetih ponudb neobičajno nizka, sedem ponudb pa nesprejemljivih, odločil, da opravi pogajanja v skladu z 91. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik je z istim dopisom vse ponudnike pozval naj se dne 11.02.2009 udeležijo pogajanj. Naročnik je dne 02.03.2009 sprejel Odločitev o oddaji naročila (dokument št. 430-22/2008-29), s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju Hidroinženiring d.o.o., Slovenčeva 95, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 09.03.2009 vložil pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika in zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila (dokument št. 430-22/2008-31, z dne 11.03.2009) je vlagatelj prejel dne 12.03.2009.

Vlagatelj je dne 20.03.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj uvodoma navaja, da je postopek s pogajanji brez predhodne objave dovoljeno uporabiti le v taksativno določenih primerih iz 29. člena ZJN-2. Vlagatelj ugotavlja, da je imel naročnik verjetno v mislih razlog iz 1. točke prvega odstavka tega člena, ki dovoljuje uporabo predmetnega postopka, če naročnik v odprtem postopku ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe in pod pogojem, da se predmet in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni ugotovil, da bi bile vse ponudbe neprimerne niti, da so vse ponudbe nesprejemljive (kar je pogoj za izvedbo postopka pogajanj po predhodni objavi v skladu z 28. členom ZJN-2). Iz naročnikovega povabila k pogajanjem, nadaljuje vlagatelj, je razvidno, da je bilo sedem ponudb nesprejemljivih ena (njegova) pa neobičajno nizka, kar pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj za izvedbo predmetnega postopka. Vlagatelj še navaja, da bi ga moral naročnik v zvezi s ponujeno ceno pozvati k pojasnilu in ugotoviti, da je njegova ponudba popolna. Že iz navedenega razloga, zatrjuje vlagatelj, je naročnikova odločitev nezakonita in jo je potrebno razveljaviti oziroma postopek oddaje javnega naročila razveljaviti v celoti.
Vlagatelj še navaja, da je bil z dejstvom, da naročnik ni bil upravičen izvesti postopka s pogajanji, seznanjen šele po poteku roka za oddajo ponudb, zato se ne more uporabiti določilo šestega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-241/06 (Lämmerzahl GmbH proti Frei Hansestadt Bremen). Vlagatelj še poudarja, da v času po odpiranju ponudb tudi ni imel pravnega interesa za uveljavljanje postopkovnih kršitev, saj je bila njegova ponudba daleč najugodnejša med vsemi prispelimi ponudbami in je pričakoval, da bo izbrana kot najugodnejša.
Vlagatelj še navaja, da je bila ponudba izbranega ponudnika nepopolna in bi morala biti izločena. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, zatrjuje vlagatelj, namreč izhaja, da izbrani ponudnik ni priložil obrazca št. 4, slednji pa je za pravilnost in popolnost ponudbe bistven. Vlagatelj zatrjuje, da iz dokumentacije ne izhaja, da je bil izbrani ponudnik pozvan k dopolnitvi ponudbe, kaj šele, da je ponudbo tudi dopolnil. Ker naročnik o dopolnjevanju ponudbe izbranega ponudnika ponudnikov ni obvestil, je vlagatelj smatral, da je le-ta nepopolna in izločena. Naročnik pa je z navedenim, še zatrjuje vlagatelj, kršil tudi svoja lastna navodila, saj je v povabilo k pogajanjem jasno zapisal, da so na pogajanja povabljeni le tisti ponudniki, ki so oddali pravilno in popolno ponudbo.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik ponudnike s povabilom k pogajanjem pozval, naj prinesejo bodisi ponudbo z novo ponudbeno ceno bodisi izjavo, da je njihova ponudba dokončna. Ker izbrani ponudnik te obveznosti ni izpolnil, zatrjuje vlagatelj, ni imel pravice svoje cene spremeniti šele v drugem krogu pogajanj. Prav tako, še zatrjuje vlagatelj, pa bi moral naročnik, če se je že odločil, da bo izvedel tudi drugi krog pogajanj, po prvem krogu predstaviti stanje vseh ponudb. Če bi bila pogajanja izvedena pravilno (in če bi bila sploh dopustna), nadaljuje vlagatelj, in bi bil seznanjen z zadnjo ceno izbranega ponudnika, bi lahko tudi sam znižal svojo ponujeno ceno. Ker pa se je s ceno seznanil šele z izpodbijano odločitvijo, ni imel enakih možnosti kot izbrani ponudnik, ki je imel ves čas ažuren vpogled v vse ponujene cene. Vlagatelj še navaja, da je za pravilno izvedbo pogajanj odgovoren izključno naročnik, saj mu ZJN-2 v 28. členu izrecno nalaga, da mora med pogajanji zagotoviti enakopravno obravnavo ponudnikov, da ne sme posredovati informacij na diskriminatoren način in da mora ponudnike seznaniti s pravili pogajanj.
Zaradi opisanega ravnanja naročnika, zatrjuje vlagatelj, je kršeno načelo transparentnosti in načelo enakopravne obravnave ponudnikov, izbrani ponudnik pa je bil na ta način postavljen v privilegiran položaj. Na neenakopravno obravnavanje ponudnikov, še navaja vlagatelj, pa kaže tudi dejstvo, da je bil izbrani ponudnik na pogajanja vedno povabljen zadnji, vlagatelj, ki je oddal ponudbo med zadnjimi pa se jih je moral vedno udeležiti prvi.
V celotni zadevi, zatrjuje vlagatelj, je zanimivo tudi dejstvo, da je naročnik brez kakršnikoli pomislekov toleriral, da je izbrani ponudnik ceno iz prvotnega zneska v višini 216.000,00 EUR (pri kateri je vztrajal tudi na prvih pogajanjih) spustil na 82.800,00 EUR, pri čemer ni zahteval nobenih dodatnih pojasnil. Zlasti pa je nenavadno, še ugotavlja vlagatelj, da je ta cena od njegove nižja le za okoli 1%.
Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik sodeloval tudi pri pripravi dela razpisne dokumentacije. Sestavni del slednje, ugotavlja vlagatelj, so tako Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) kot tudi Idejna zasnova projekta (IDZ), navedena dokumenta pa je nesporno izdelal izbrani ponudnik. DIIP pa tudi sicer vsebuje samo gradbeni del, ne pa tudi tehnološkega, ki je za razpisan projekt bistven. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik na ta način naročnika zavestno zavedel. Vlagatelj navaja, da so morali ponudniki v ponudbo priložiti izjavo o tem, da niso sodelovali pri izdelavi razpisne dokumentacije in da izdelovalci le-te niso sodelovali s ponudniki pri pripravi ponudbe. Če je ponudba izbranega ponudnika popolna (kar pomeni, da vsebuje tudi navedeno izjavo), še zatrjuje vlagatelj, bi jo moral naročnik iz razloga, ker vsebuje neresnična in zavajajoča dokazila, izločiti.
Vlagatelj predlaga, da se javno naročilo odda njemu oziroma podrejeno, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov po priloženemu stroškovniku.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument, št. 430-22/2008-34, z dne 30.03.2009). V obrazložitvi svoje odločitve naročnik navaja, da je vlagatelj glede očitkov, ki se nanašajo na postopek in izvedbo pogajanja prekludiran v smislu šestega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik zatrjuje, da si je že v razpisni dokumentaciji pridržal pravico, da izvede pogajanja, vlagatelj pa se je s tem strinjal, saj se je pogajanj udeležil in na povabilo k pogajanjem ni imel pripomb. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-042/2008 in jo v nadaljevanju citira.
Naročnik zatrjuje, da je bila ponudba izbranega ponudnika zaradi manjkajočega obrazca formalno nepopolna, zato ga je pozval k dopolnitvi, kar je slednji tudi storil. To pa ne pomeni, zatrjuje naročnik, da je ravnal nezakonito, saj je bilo iz ponudbenih dokumentov mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik v celoti izpolnjuje vse zahteve. Naročnik zavrača tudi vlagateljevo naziranje, po katerem bi moral ponudnike obveščati o dopolnjevanju ponudb.
Dejstvo je, še navaja naročnik, da je vlagatelj, tako kot vsi ostali ponudniki, prejel njegovo povabilo k pogajanjem. Če se vlagatelj s tem ni strinjal ali mu kaj ni bilo jasno, zatrjuje naročnik, bi ga lahko zaprosil za pojasnila ali vložil zahtevek za revizijo. Ni pa dopustno, navaja naročnik, da se je vlagatelj pogajanj udeležil brez pripomb, potem pa iz razloga, ker ni bil izbran, vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev odločitve oziroma celo razveljavitev celotnega postopka.
Naročnik navaja, da je vse ponudnike povabil na pogajanja z istim povabilom. Čeprav vlagatelj zatrjuje, da ni vedel, da se bo pogajanj udeležil tudi izbrani ponudnik, še ugotavlja naročnik, pa bi se moral o tem dejstvu pozanimati preden se je spustil v pogajanja. Če so se pogajanj udeležili vsi ostali ponudniki, zatrjuje naročnik, ni razloga, da se jih ne bi tudi izbrani ponudnik.
Naročnik še navaja, da so ceno v drugemu krogu pogajanj spremenili tudi nekateri drugi ponudniki. Dejstvo je, nadaljuje naročnik, da so ponudniki v skladu z ustavnim načelom o svobodni gospodarski pobudi na pogajanjih predložili takšne ponudbene cene, za katere so menili, da še vedno obstaja poslovni interes za izvedbo naročila. Tako kot vsi ostali ponudniki, nadaljuje naročnik, je imel tudi vlagatelj možnost svojo ceno znižati, oziroma vložiti zahtevek za revizijo, če je menil, da drugi krog pogajanj ni dopusten. Če je vlagatelj menil, da je bil v slabšem položaju, ker je bil na pogajanja vabljen prvi, izbrani ponudnik pa zadnji in da naročnik ni pripravil protokola o pogajanjih, še zatrjuje naročnik, pa bi moral protokol zahtevati pred začetkom pogajanj. Naročnik meni, da je vseeno, ali se posamezni ponudnik pogaja prvi ali zadnji, saj njegova ponudbena cena ni odvisna od vrstnega reda pogajanj, pač pa od njegove poslovne odločitve. Iz navedenega razloga, zatrjuje naročnik, vlagateljevi očitki o tem, da je izbrani ponudnik poznal njegovo ceno, vlagatelj pa ni poznal cene izbranega ponudnika, niso utemeljeni. Prav tako, nadaljuje naročnik, v zvezi s ponujeno ceno izbranega ponudnika ni bil dolžan zahtevati dodatnih pojasnil, saj je ni želel zavrniti. Sicer pa je vlagatelj sam priznal, še ugotavlja naročnik, da je cena izbranega ponudnika od njegove nižja le za 1%, kar pomeni, da le-ta ni neobičajno nizka.
Naročnik še navaja, da je bilo že po roku za predložitev ponudb jasno kdo so ponudniki, saj je bi zapisnik o tem vročen tudi vlagatelju. Iz navedenega razloga, zaključuje naročnik, bi moral vlagatelj navedeno dejstvo uveljaviti do poteka roka za oddajo ponudb. Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da izbrani ponudnik ni pripravljal razpisne dokumentacije oziroma ni izdelal projekta, zato kršitev 9. člena ZJN-2 ni podana.

Vlagatelj je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dokument, z dne 02.04.2009 - Obvestilo o nadaljevanju postopka revizije).

Naročnik je dne 09.04.2009, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 16.04.2009 od naročnika zahtevala še zapisnik, ki se nanaša na drugi krog pogajanj, ki so bila opravljena s ponudnikom N-projekt d.o.o., Domžale.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 21.04.2009 posredoval dopis, iz katerega izhaja, da se je ponudnik N-projekt d.o.o., Domžale pogajal zgolj ustno in da slednji ni dostavil pisnih odgovorov (dokument št. 430-22/2008-39, z dne 17.04.2009).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo nasprotuje ravnanjem naročnika v teku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer njegovi očitki zadevajo tako naročnikova ravnanja v predhodno vodenem odprtem postopku, kot tudi njegova ravnanja v kasnejšem postopku s pogajanji brez predhodne objave. Vlagatelj namreč zatrjuje, da bi ga moral naročnik, v kolikor je njegovo ceno iz odprtega postopka ocenil kot neobičajno nizko, pozvati k pojasnilom in navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Zlasti pa se vlagatelj ne strinja z uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave in hkrati očita naročniku, da je bil slednji voden netransparentno in v korist izbranega ponudnika.

ZJN-2 za postopek s pogajanji brez predhodne objave ne vsebuje nobenih pravil o sami izvedbi pogajanj temveč določa le pogoje za njegovo uporabo. Naveden postopek predpostavlja neposredna dogovarjanja med naročnikom in enim samim ponudnikom, pri čemer naročnik praktično ni vezan na nobene formalnosti. Iz določila drugega odstavka 89. člena ZJN-2 namreč izhaja, da se naročnik s ponudniki lahko pogaja o vseh pogojih za izvedbo konkretnega javnega naročila. Zakonodajalec pa je naložil naročniku, da mora zagotoviti enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in da zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi (tretji odstavek 89. člena ZJN-2).

Naročniku je potrebno pritrditi v tem, da v skladu z določbo šestega odstavka 12. člena ZRPJN v revizijskem postopku ni več mogoče očitati domnevnih nepravilnosti, ki so vlagatelju bile ali bi mu morale biti znane še pred potekom roka za predložitev ponudb. Tako je potrebno vlagateljeve očitke o tem, da je naročnik nezakonito uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave, da v povabilu k pogajanjem ni določil protokola pogajanj in da ga naročnik ni pozval k obrazložitvi (v odprtem postopku) ponujene cene zavrniti kot formalno prepozne. Vlagatelj je bil namreč z načinom oddaje javnega naročila in z naročnikovo ugotovitvijo o tem, da naj bi bila njegovo ponudba neobičajno nizka seznanjen že na samem začetku postopka s pogajanji - to je vse od prejema Povabila k pogajanjem brez predhodne objave, št. 430-22/2008-13, z dne 05.02.2009 (omenjeni dopis je vlagatelj prejel dne 06.02.2009, kar je razvidno iz povratnice, ki je priložena v spis). Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj v teku vodenja spornega postopka oddaje javnega naročila pravočasno seznanjen z vsemi tremi zgoraj navedenimi ravnanji naročnika. Državna revizijska komisija je ob spoštovanju procesnega pravila iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN zato dolžna zaključiti, da je imel vlagatelj možnost in dolžnost, da vloži zahtevek za revizijo iz navedenih razlogov najkasneje do poteka roka za udeležbo na pogajanjih. Iz navedenega razloga navedenih očitkov ni (več) mogoče meritorno obravnavati.

Ni pa vlagatelj prekludiran v vseh očitkih, ki se nanašajo na samo vodenje postopka s pogajanji brez predhodne objave. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo upravičeno opozarja, da je postopek voden netransparentno in neenakopravno v odnosu do vlagatelja.

Naročnik je v Povabilo k pogajanjem brez predhodne objave, št. 430-22/2008-13, z dne 05.02.2009 zapisal:

"Kandidati, ki so pravilno in popolno oddali svojo ponudbo prosimo, da na pogajanja:
- prinesejo ponudbo z novo ponudbeno ceno
- zgolj izjavo, da je njihova ponudba, ki je bila predložena na javnem odpiranju ponudb, z dne 20.01.2009, dokončna."

Iz citiranega navodila izhaja, da so morali ponudniki že na pogajanja prinesti bodisi izjavo o tem, da vztrajajo pri prvotni ceni (ki so jo ponudili v predhodnem odprtem postopku) bodisi podati novo ceno. Pregled dokumentacije iz spisa pokaže, da se od skupaj osmih ponudnikov dva pogajanj nista udeležila (ponudnika Vodnar d.o.o., Ljubljana in Krmc d.o.o., škocjan - to sta ponudnika, ki sta v predhodnem odprtem postopku ponudila najvišji ceni) dva izmed njih sta podala izjavi o tem, da je njuna ponudba dokončna (vlagatelj in podjetje Planing biro Kranj d.o.o., Kranj; slednji je vztrajal pri ceni v višini 282.276,00 EUR), ostali (izbrani ponudnik, podjetje Lineal d.o.o., Maribor, podjetje Rotim Ržišnik Perc d.o.o., šenčur in podjetje N-Projekt d.o.o., Domžale) pa so podali nove oziroma nižje cene kot v predhodno izvedenem odprtem postopku. Vrstni red med ponudniki (ob upoštevanju, da je bil edino merilo najnižja cena) je bil po zaključku pogajanj naslednji: 1. vlagatelj s ceno 83.866,20 EUR, 2. N-projekt d.o.o., Domžale s ceno 169.303,00 EUR, 3. izbrani ponudnik s ceno 204.000.00 EUR, na četrto mesto se je uvrstilo podjetje Lineal d.o.o., Maribor s ceno v višini 232.200,00 EUR, na peto mesto podjetje Rotim Ržišnik Perc d.o.o., šenčur, ki je ponudil ceno v višini 240.249,60 in na zadnje mesto podjetje Planing biro Kranj d.o.o., Kranj. Naročnik je v nadaljevanju pet ponudnikov povabil na drugi krog pogajanj. Naročnik je v ta namen vsem petim ponudnikom (povabila ni poslal ponudniku Planing biro Kranj d.o.o., Kranj, torej ponudniku, čigar ponudba je bila po prvem krogu pogajanj uvrščena na zadnje mesto in obema ponudnikoma, ki se nista udeležila predhodnih pogajanj) posredoval dopis Vabilo na drugo pogajanje, št. 430-22/2008-22, z dne 16.02.2009. Naročnik je v predmetnem dokumentu ponudnikom postavil določena strokovna vprašanja, ki se nanašajo na ponudbe, ki so jih oddali v predhodnem odprtem postopku (ali je/so v ponudbah zajeti geološko-geomehansko poročilo, hidrološko poročilo, hidravlične meritve in poročila na odvodniku, presoja vplivov na okolje, študije ravnanja z gradbenimi odpadki, rušitveni elaborat in načrtâ??..). Naročnik je ponudnikom zastavil tudi naslednje vprašanje: "Ali ste pripravljeni prevzeti javno naročilo na ključ do vključno pridobitve uporabnega dovoljenja, po ceni najugodnejšega ponudnika"" in jih opozoril: "Naj vam omenimo, da je glavno izhodišče ponujena cena".

Pregled zapisnikov s pogajanj pokaže, da je tokrat najnižjo ceno ponudil izbrani ponudnik (ki je ponudil ceno v višini 82.800,00 EUR), drugi je bil vlagatelj, tretji je bil ponudnik N-Projekt d.o.o., Domžale (naročnik je na vprašanje Državne revizijske komisije, kje se nahaja zapisnik o pogajanju z navedenim ponudnikom, dne 21.04.2009 pojasnil, da se je slednji pogajal zgolj ustno in da o opravljenih pogajanjih ni podpisal nikakršnega zapisnika), četrto mesto je zasedel ponudnik Lineal d.o.o., Maribor in zadnje mesto ponudnik Rotim Ržišnik Perc d.o.o., Senčur (slednji je naročniku posredoval dopis, s katerim mu je sporočil, da se pogajanjem odpoveduje iz razloga, ker ne more še dodatno znižati ponujene cene). Edini izmed ponudnikov, ki je pritrdilno odgovoril na zgoraj citirano vprašanje, je bil vlagatelj. Vlagatelj je v dokumenta Odgovori na vprašanja, opredeljena z dopisom št. 430-22/2008-22, z dne 16.02.2009, v zvezi s tem zapisal, da je pripravljen v celoti prevzeti javno naročilo na ključ do vključno pridobitve uporabnega dovoljenja po ceni najugodnejšega ponudnika (dokument št. 19/09-KRVAVEC, z dne 23.02.2009).

Zaradi preglednejše odločitve in lažje predstave, je v nadaljevanju predstavljena tabela cen, ki so jih ponudniki ponudili v odprtem postopku in v obeh pogajanjih:

ponudnik odprti postopek prvi krog pogajanj drugi krog pogajanj

1. vlagatelj 83.866,20 EUR cena je dokončna pripravljen izvesti storitev po
ceni najugodnejšega ponudnika
2. izbrani
ponudnik 216.000,00 EUR 204.000,00 EUR 82.800,000 EUR

3. N-projekt
d.o.o.
Domžale 239.280,48 EUR 169.303,00 EUR 169.303,00 EUR

4. Rotim Ržišnik
Perc d.o.o.
Senčur 247.680,00 EUR 240.249,60 EUR se ni več pogajal

5. Planing biro
Kranj d.o.o.
Kranj 282.276,00 EUR cena je dokončna naročnik ga ni povabil

6. Lineal d.o.o.
Maribor 292.356,00 EUR 232.200,00 EUR 229.878,00 EUR

7. Vodnar d.o.o.
Ljubljana 449.400,00 EUR pogajanj se ni udeležil /

8. Krmc d.o.o.
škocjan 768.000,00 EUR pogajanj se ni udeležil /


Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je naročnik v obravnavanem primeru ravnal v nasprotju z lastni navodili iz (prvega) povabila k pogajanjem, saj ne le, da nadaljnjih pogajanj o ponujenih cenah sploh ni predvidel temveč jih uvedel šele potem, ko je bil že seznanjen z novimi/nižjimi cenami, ki so jih ponudili ponudniki. Z navedenim se je pri vlagatelju upravičeno vzbudil dvom v enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov oziroma vtis o tem, da je naročnik pogajanja vodil toliko časa in na takšen način, da je na koncu lahko izbral favoriziranega ponudnika kot tudi o tem, da je bil izbrani ponudnik (za razliko od vlagatelja) seznanjen s cenami, ki so jih na pogajanjih ponudili ostali ponudniki. Dvom v naročnikovo enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov je v konkretnem primeru še toliko večji, saj vlagatelj pod vtisom, da je njegova ponudbena cena že tako (pre)nizka oziroma neobičajno nizka v smislu 49. člena ZJN-2 (kot jo je označil naročnik v predhodnem odprtem postopku) najverjetneje prav iz tega razloga v pogajanjih ni (še dodatno) znižal svoje cene. Izbrani ponudnik jo je znižal dvakrat, in sicer prvič le za 6% (kar je zadoščalo komaj za tretje mesto), v drugem krogu pogajanj pa celo za skoraj 60% - od prvotno ponujene cene, ki jo je podal v predhodnem odprtem postopku do cene v drugem krogu pogajanj se je slednja znižala za približno 62% oziroma tako, da je bila njegova cena po drugemu krogu pogajanj le za 1,3% nižja od vlagateljeve (kot je pravilno opozoril vlagatelj, je bil vlagatelj na obe pogajanji vabljen prvi, izbrani ponudnik pa na prvi krog takoj za vlagateljem, na drugi krog pogajanj pa zadnji). Čeprav naj bi bila vlagateljeva cena po naročnikovem mnenju (v predhodnem odprtem postopku) neobičajno nizka pa naročnik v ceno izbranega ponudnika, kljub temu, da je bila še nižja od vlagateljeve in čeprav jo je za popolnoma enako storitev (razpisna dokumentacija iz predhodnega odprtega postopka se namreč ni v ničemer spremenila) znižal za kar 62%, ni podvomil. Nenazadnje pa na neenakopravno in diskriminatorno obravnavo kaže tudi dejstvo, da je naročnik ignoriral vlagateljevo pripravljenost, da ponudi izvedbo razpisane storitve po ceni najugodnejšega ponudnika. Čeprav je sam naročnik postavil vprašanje o tem, ali so ponudniki pripravljeni opraviti razpisano storitev po ceni najugodnejšega ponudnika in kljub temu, da je vlagatelj edini izmed ponudnikov odgovoril pritrdilno (kar pomeni, da je bil vendarle pripravljen še znižati ponujeno ceno) pa je naročnik njegov odgovor enostavno spregledal in to kljub temu (ali prav zaradi tega), da je bila cena izbranega ponudnika od vlagateljeve nižja le za 1,3%.

Ker je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni zagotovil izpolnjevanja temeljnega načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) ter je kršil tudi določilo tretjega odstavka 89. člena ZJN-2, je na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila postopek s pogajanji brez predhodne objave. Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb tudi ugotovila, da morebitna utemeljenost ostalih vlagateljevih očitkov (ki se vsi nanašajo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika oziroma na njegovo ugotovitev o tem, da je slednji podal neresnična in zavajajoča dokazila) ne more več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku revizije, o le-teh ni odločala ter je v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN) kot enim izmed temeljnih načel revizijskega postopka odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Ugotovitve Državne revizijske komisije v zvezi z ostalimi navedbami vlagatelja namreč ne bi bile več relevantne za ta postopek, saj tudi morebitna utemeljenost slednjih ne bi mogle v ničemer vplivati niti na zgornje ugotovitve Državne revizijske komisije niti na samo odločitev v tej revizijski zadevi niti na vlagateljev pravni položaj.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijskem zahtevku zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, po priloženem stroškovniku. Ker je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer 502,80 EUR za odvetniško zastopanje ter 2.500,00 za revizijsko takso. Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 3.002,80 EUR, in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 04.05.2009


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje
- Odvetniška pisarna Damjan Mihevc, Komenskega 14, Ljubljana
- Hidroinženiring d.o.o., Slovenčeva 95, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana