018-075/2009 Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članice Vide Kostanjevec in predsednice Vesne Cukrov kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava prometne opreme", in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil ponudnik K-HAUS d.o.o., Poljanska cesta 19, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Borut Bernik Bogataj, Kidričeva cesta 1, škofja Loka (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 5.2009

odločila:

1. Vlagateljeva pritožba z dne 23.4.2009 se zavrne kot neutemeljena.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 5.2.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo prometne opreme v ocenjeni vrednosti 270.000,00 EUR brez DDV. Obvestilo o naročilu je naročnik 6.2.2009 objavil v Uradnem listu EU pod št. 2009/S 27 - 039195, na Portalu javnih naročil pa 9.2.2009 pod št. objave JN 850/2009.

Naročnik je 1.4.2009 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega med drugim izhaja, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal ponudniku ULTIMA d.o.o., Cesta v Zgornji Log 113, Ljubljana, ponudbo vlagatelja pa je zaradi njene neprimernosti zavrnil.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila 10.4.2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim želi zaradi naročnikovega arbitrarnega ravnanja pri obravnavi prispelih ponudb doseči razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila in povrnitev revizijskih stroškov vlagatelju.

Vlagatelj je 15.4.2008 prejel naročnikov poziv na plačilo takse. V pozivu je naročnik zapisal, da je pri pregledu vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovil, da taksa v višini 5.000,00 â?? za postopke, objavljene v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, skladno z 22. členom ZRPJN, ni bila plačana v celoti, temveč le v višini 2.500,00 â??. Zato je naročnik na podlagi 5. odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da poravna preostali znesek takse v zakonitem roku in mu posreduje dokazilo o plačilu.

V prilogi vloge, oddane priporočeno na pošto 21.4.2009 (kot izhaja iz kuverte), je vlagatelj naročniku dostavil potrdilo o plačilu takse za postopek revizije dne 16.4.2009 v višini 2.500,00 â??.

Vlagatelj je 23.4.2009 prejel naročnikov sklep o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo (sklep z dne 21.4.2009) z obrazložitvijo, da vlagatelj v zakonsko določenem roku, tj. v treh dneh od prejema poziva za dopolnitev vloge, ki je potekel 18.4.2009, zahtevka za revizijo ni dopolnil. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljeve priglašene stroške.

Z vlogo z dne 23.4.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo, ki jo je naslovil "Pritožba in zahtevek za nadaljevanje postopka za revizijo", v kateri pojasnjuje, da je v skladu z naročnikovim navodilom v odprtem roku, dne 16.4.2009, doplačal preostali znesek takse, in naročniku dne 21.4.2009 poslal potrdilo o plačilu takse. Vlagatelj tudi opozarja na nejasnost pravnega pouka naročnika v odločitvi o oddaji javnega naročila in meni, da bi lahko naročnik že tam zapisal, kolikšen je znesek takse. Vlagatelj zatrjuje, da je v celoti sledil naročnikovi zahtevi iz dopisa in manjkajoči del takse za revizijo plačal še pred iztekom roka, glede posredovanja potrdila o plačilu pa naročnik ni postavil nikakršne izrecne rokovne zahteve, ampak je za rokovno dopolnitev vloge smiselno opredelil samo plačilo manjkajočega dela takse za revizijo. Zato vlagatelja ne morejo zadeti nikakršne negativne posledice, saj je zvesto sledil zahtevi oz. pouku naročnika. Vlagatelj tudi opozarja, da ga naročnik ni z ničemer opozoril na posledice morebitnega neplačila ali zamude roka pri plačilu. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija izpodbijani sklep razveljavi in naloži naročniku, da ji odstopi v reševanje vlagateljev zahtevek za revizijo, naročniku pa naloži poleg že priglašenih stroškov še stroške pritožbenega postopka.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 28.4.2009 odstopil celotno dokumentacijo za javno naročilo, na katerega se nanaša predmetna pritožba.

Po pregledu predložene dokumentacije ter preučitvi pritožbe je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 21. 4. 2009 vložil pri naročniku in ne pri Državni revizijski komisiji, čeprav ZRPJN v 5. odst. 12. člena ZRPJN jasno določa, da lahko vlagatelj, ki meni, da je naročnik neupravičeno zavrgel zahtevek za revizijo, v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Vendar pa je nadalje treba ugotoviti, da naročnik v izpodbijanem sklepu vlagatelju ni podal pravnega pouka v smislu 5. odst. 12. člena ZRPJN, ampak je navedel napačni pravni pouk, v katerem je zapisal: "Vlagatelj zahtevka za revizijo mora naročnika v treh dneh od prejema te odločitve obvestiti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Če vlagatelj zahtevka za revizijo šele po preteku danega roka naročniku sporoči, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo, se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, o čemer naročnik izda sklep o ustavitvi postopka revizije. Zoper sklep je dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema sklepa." Tak pravni pouk se navede pri odločitvi o zahtevku za revizijo, s katero naročnik meritorno (vsebinsko) odloči o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ne pa tudi v primeru zavrženja zahtevka za revizijo na podlagi 5. odst. 12. člena ZRPJN (kot v obravnavanem primeru). Ker v skladu s prakso Državne revizijske komisije napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika vlagatelja poučiti o pravilnem pravnem sredstvu ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem, je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo, ki jo je vlagatelj (sicer v zakonitem, tridnevnem pritožbenem roku) vložil pri naročniku, štela kot pravočasno vloženo pritožbo.

V pritožbenem postopku je Državna revizijska komisija preverjala zakonitost naročnikovega ravnanja, ko je slednji vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker ta ni pravočasno dopolnil zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o dodatnem plačilu takse.

Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je vlagatelj 10.4.2009 vložil zahtevek za revizijo, ki ob vložitvi ni vseboval vseh podatkov iz 4. odst. 12. člena ZRPJN, saj ni vseboval potrdila o vplačilu takse v ustrezni višini iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je namreč zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu 2.500,00 EUR, glede na določbo 1. odst. 22. člena ZRPJN (upoštevajoč 1. odst. 12. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2), ki določa mejne vrednosti za objavo naročil v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti) pa bi moral plačati 5.000,00 EUR. Zato je naročnik vlagatelja s pozivom, ki ga je vlagatelj prejel 15.4.2008, pozval na doplačilo 2.500,00 EUR takse, kot sledi: "Na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN UPB 5, vas pozivamo, da poravnate preostali znesek takse v zakonitem roku in posredujete naročniku dokazilo o plačilu." Vlagatelj je preostanek takse plačal 16.4.2009, potrdilo o plačilu takse pa je vložil na pošto dne 21. 4.2009.

Določba 4. odst. 12. člena ZRPJN določa, da je ena izmed obveznih sestavin zahtevka za revizijo tudi potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz 4. odstavka 12. člena ZRPJN, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom (5. odstavek 12. člena ZRPJN).

Na podlagi navedenega je mogoče nesporno zaključiti, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti tudi potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, pri čemer je navedba potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN tista procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je zahtevek za revizijo šteti za popolnega, v nasprotnem primeru se takšen zahtevek za revizijo zavrže (5. odstavek 12. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija izpostavlja, da ne zadostuje zgolj to, da vlagatelj pravočasno vplača takso, temveč da navedeno dejstvo (to je vplačilo takse) vlagatelj tudi pravočasno (v treh dneh od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev) ustrezno izkaže naročniku. Pri tem Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeva navajanja, da naročnik v pozivu na doplačilo takse vlagatelju glede posredovanja potrdila o plačilu takse ni postavil roka, ampak je rok določil samo glede plačila manjkajočega dela takse za revizijo. Naročnik je v pozivu vlagatelju navedel, da ga poziva "Na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN UPB 5â??", zato vlagatelj, ki nastopa po pooblaščencu, ki je prava uka stranka, ne more trditi, da ni bil seznanjen z rokom za dopolnitev zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, saj je ta rok določen prav v 5. odst. 12. člena ZRPJN, na katerega se naročnik v pozivu sklicuje. Enako velja tudi glede vlagateljevih zatrjevanj, da ga naročnik ni z ničemer opozoril na posledice morebitnega neplačila ali zamude roka pri plačilu. Vlagatelj bi moral kot prava uka stranka že na podlagi naročnikovega sklicevanja na 5. odst. 12. člena ZRPJN, ki ureja tudi posledice nepravočasne dopolnitve zahtevka za revizijo, ugotoviti, da bo naročnik njegov zahtevek za revizijo, če ga ne bo pravočasno dopolnil, zavrgel s sklepom.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral vlagatelj za pravočasno dopolnitev zahtevka za revizijo slednjega pravočasno dopolniti s potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Ker ZRPJN poteka rokov ne ureja, je treba v zvezi z vprašanjem pravočasne dopolnitve s predložitvijo potrdila o plačilu takse na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-ZPP-UPB3 in 45/08; v nadaljevanju: ZPP). 111. člen ZPP določa, da se roki računajo po dnevih, mesecih in letih. Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. V skladu s 112. členom ZPP se v primeru, če je vloga vezana na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Med strankama v predmetnem revizijskem postopku ni spora o tem, da je vlagatelj naročnikov poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo prejel dne 15.4.2008. Ob upoštevanju določb ZPP je tridnevni rok za dopolnitev zahtevka za revizijo potekel dne 20.4.2009 (zadnji dan roka je bil 18.4.2009 (sobota), zato se je ob upoštevanju 111. člena ZPP rok iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, torej dne 20.4.2009).

Upoštevajoč določbo 112. člena ZPP, po kateri gre šteti, da se v primeru pošiljanja vloge po pošti priporočeno ali brzojavno, za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena, šteje dan oddaje na pošto, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s tem, ko je dopolnitev zahtevka za revizijo priporočeno oddal na pošto dne 21.4.2009, prepozno dopolnil svoj zahtevek za revizijo, naročnik pa je ravnal pravilno, ko je njegov zahtevek za revizijo zavrgel.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj je v pritožbeni postopek priglasil stroške, nastale v zvezi s pritožbo.

Ker s svojo pritožbo ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 6.5.2009



Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
Član Državne revizijske komisije

















Vročiti:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Odvetnik Borut Bernik Bogataj, Kidričeva cesta 1, škofja Loka
- ULTIMA d.o.o., Cesta v Zgornji Log 113, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran