018-037/2009 RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o.

Številka: 018-37/2009-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Priprava študije izvedljivosti in upravičenosti projekta gospodarsko središče Perspektiva na Notranjskem kor celote in študij izvedljivosti z analizami stroškov in koristi za posamezne vsebinsko zaključene podprojekte", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IPMIT d.o.o., Kotnikova 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., Prečna ulica 1, Pivka (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.3.2009

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 5.12.2008 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 2.500,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je 08.08.2008 objavil obvestilo o predmetnem javnem naročilu na Portalu javnih naročil pod številko objave JN 6762/2008, popravek obvestila pa 22.08.2008 pod št. objave JN 7139/2008.

Z Obvestilom o oddaji javnega naročila z dne 8.9.2008 je naročnik vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je za izvedbo javnega naročila izbral vlagatelja.

Zoper navedeno odločitev je ponudnik SL Consult d.o.o., Dunajska cesta 122, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila (sklep št. 018-153/2008-2 z dne 24.10.2008).

Z Obvestilom o oddaji javnega naročila z dne 13.11.2008 je naročnik vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je za izvedbo javnega naročila izbral izbranega ponudnika.

Vlagatelj je 17.11.2008 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, z dopisom z dne 21.11.2008 pa izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Vpogled je bil opravljen dne 20.11.2008, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je 5.12.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik ni izdal dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, zaradi česar je vlagatelj zamudil rok za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik mu je tako, poudarja vlagatelj, onemogočil, da bi se seznanil z vsemi potrebnimi informacijami za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva.
Vlagatelj tudi ugotavlja, da pogoja iz razpisne dokumentacije, da mora biti razpisana storitev opravljena do 15.11.2008, ni več mogoče izpolniti, zato predlaga, da naročnik zavrne vse prejete ponudbe (tretji odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju; Uradni list RS št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2).
Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni primerna in popolna, ker je za gospoda I. F. (strokovnjak 1) navedeno, da ima 8,5 let delovnih izkušenj, čeprav je pri izbranem ponudniku zaposlen šele od 19.12.2002 dalje, ker je za gospo A. G. (strokovnjak 2) navedeno, da ima pri izbranem ponudniku 5,5 let delovnih izkušenj, medtem ko je iz ponudbe razvidno, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena dne 10.09.2003, ker so pri obeh navedenih osebah navedeni isti projekti, iz predloženih pogodb pa ni razvidno, da sta obe omenjeni osebi dejansko sodelovali pri izvedbi teh projektov, ker iz pogodb ni razvidna vrednost izvedenih del in vrednost projektov, ker priložene pogodbe tudi časovno ne ustrezajo zahtevanemu pogoju, in ker je iz pogodbe Zbiranje in čiščenje odpadnih voda v obalnem porečju razvidno, da je izbrani ponudnik pri njej sodeloval v vlogi naročnika.
Vlagatelj predlaga, da se odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavi in zahteva povrnitev vplačane revizijske takse.

Naročnik je 10.12.2008 sprejel sklep o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, ki ga je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-200/2008-4 z dne 24.12.2008 razveljavila in naročniku naložila, da mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je 9.1.2009 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj je 22.1.2009 vložil vlogo, poimenovano "Zahtevek za revizijo", zoper Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 13.11.2008. Vlagatelj navaja, da so bili v okviru projekta "Svetovalne storitve pri zasnovi in izvedbi javnega naročanja za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU" izdelani dokumenti, ki vsebujejo tudi cost - benefit analizo ter da bo izvedba tega projekta prispevala k uresničevanju pete razvojne prioritete, navedene v krovnem dokumentu Strategija razvoja Slovenije (SRS). Zato tudi naročnikova ugotovitev, da ta projekt formalno ne vsebuje elementov, na podlagi katerih bi ga bilo mogoče označiti kot del projekta Trajna mobilnost, s tem pa se projekt ne more šteti kot del Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 (v nadaljnjem besedilu: Resolucija), po mnenju vlagatelja ni pravilna. Vlagatelj še navaja, da tudi naročnik sam ugotavlja, da je pri navedenem projektu v vsebinskem smislu mogoče govoriti o vsebinski skladnosti s široko razumljenim pojmom trajnostne mobilnosti, saj študija sodi v širši sklop prizadevanj za trajnejšo mobilnost.
Nadalje vlagatelj navaja, da pogoja iz razpisne dokumentacije, da mora biti razpisana storitev opravljena do 15.11.2008, ni več mogoče izpolniti niti ni mogoče spremeniti roka za izvedbo pogodbenih obveznosti, zato je taka pogodba razdrta po samem zakonu in tudi nična. Vlagatelj še zatrjuje, da sta njegova ponudba in ponudba izbranega ponudnika prenehali veljati in da je naročnik, če je na podaljšanje ponudbe pozval le izbranega ponudnika, kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Naročnik je 9.2.2009 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 5.12.2008 in pripravljalno vlogo z dne 22.1.2009 zavrnil. Glede vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo z dne 5.12.2008 v zvezi z delovnimi izkušnjami oseb, ki jih je prijavil izbrani ponudnik, naročnik ugotavlja, da obe prijavljeni osebi izpolnjujeta ta pogoj, saj je pri obeh osebah potrebno število let delovnih izkušenj preseženo. Prav tako v razpisni dokumentaciji ni bilo nikjer zahtevano, da mora biti iz pogodb razvidno, da prijavljene osebe dejansko sodelujejo pri izvedbi projektov, ki so navedeni v pogodbah, in je ta pogoj izpolnjen že z izpolnjeno in podpisano izjavo OBR 3A oz. OBR 3B in priložitvijo ustreznih pogodb. Ne glede na navedeno pa je naročnik pri naročnikih projektov preveril podatke iz OBR 3A in OBR 3B, ki se nanašajo na sodelovanje prijavljenih oseb pri projektih v ponudbi izbranega ponudnika, in se prepričal, da so ti resnični. Za dokazovanje kadrovske usposobljenosti tudi ni bila zahtevana navedba vrednosti izvedenih del po pogodbi, ampak so morali ponudniki vrednost projekta vnesti v obrazec 9-A, kar je izbrani ponudnik tudi storil. Izmed štirih prijavljenih projektov je naročnik za dva ugotovil, da ustrezata vsem razpisnim pogojem.
V zvezi z navedbami vlagatelja iz pripravljalne vloge z dne 22.1.2009, ki se nanašajo na popolnost njegove ponudbe, naročnik ugotavlja, da vlagateljev projekt "Svetovalne storitve pri zasnovi in izvedbi javnega naročanja za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU" ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije glede izpolnjevanja kadrovske sposobnosti in posledično vlagatelj nima dveh projektov, kot je bilo zahtevano, zato je naročnik njegovo ponudbo kot neprimerno izločil. V zvezi z ostalimi navedbami vlagatelja pa naročnik ugotavlja, da za njihovo presojo nima aktivne legitimacije, saj je bila njegova ponudba spoznana za nepopolno, vlagatelj pa ne izpodbija popolnosti izbranega ponudnika, ampak opozarja na domnevne nepravilnosti v samem vodenju postopka. Kljub temu pa naročnik odgovarja na očitane mu nepravilnosti in navaja, da je rok za izvedbo storitev iz predmetnega razpisa spremenila Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in ne naročnik, ter da ga je izbrani ponudnik z dokumentom z dne 21.11.2008 obvestil o podaljšanju roka veljavnosti ponudbe do datuma 23.2.2009 in je njegova ponudba še veljavna.

Vlagatelj je naročnika pravočasno obvestil, da bo postopek revizije oddaje predmetnega javnega naročila nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo 20.2.2009 odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje. Po pozivu Državne revizijske komisije ji je naročnik 12.3.2009 odstopil še dodatno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je vlagateljevo vlogo "Zahtevek za revizijo" z dne 22.1.2009 kljub njenemu poimenovanju po vsebini štela za pripravljalno vlogo v revizijskem postopku, začetem na podlagi vloženega zahtevka za revizijo z dne 5.12.2008, in ne kot nov zahtevek za revizijo. Takšno odločitev narekujejo okoliščine primera, saj je v trenutku vložitve pripravljalne vloge vlagateljev pravni položaj v postopku oddaje javnega naročila, ki je predmet tega revizijskega postopka, bil varovan že na podlagi zahtevka za revizijo z dne 5.12.2008, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno. Državna revizijska komisija je tudi presodila, da je vlagatelj z vložitvijo pripravljalne vloge z dne 22.1.2009 le izkoristil pravico, ki mu jo je v odločitvi št. 018-200/2008-4 priznala tudi Državna revizijska komisija, ko je zapisala: "â??Naročnik bo moral vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve obravnavati, omogočiti vlagatelju, da v zvezi z njo vloži pripravljalno vlogo/.../ in /â??/ odločiti o zahtevku za revizijo (pri čemer mora naročnik upoštevati tudi morebitne nove navedbe iz vlagateljeve pripravljalne vloge)."

Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji in v vzorcu pogodbe, ki je del razpisne dokumentacije, določil, da mora biti storitev v celoti opravljena do 15.11.2008. Ker je ta rok že potekel pred sklenitvijo pogodbe z najugodnejšim ponudnikom, naročnik pa zaradi določb ZJN-2, ki po izteku roka za prejem ponudb prepovedujejo spremembe ali dopolnjevanje razpisne dokumentacije, roka ne sme spreminjati, je po mnenju vlagatelja takšna pogodba v skladu z Obligacijskim zakonikom razdrta po samem zakonu in nična.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevi očitki niso usmerjeni v ugotavljanje morebitnih sprememb ali dopolnjevanje razpisne dokumentacije naročnika po poteku roka za prejem ponudb v smislu 3. odst. 71. člena ZJN-2, do katerih naj bi prišlo s spremembo datuma izvedbe storitve, saj vlagatelj navaja, da naročnik tega roka ni spreminjal. Ob pregledu spisovne dokumentacije isto ugotavlja tudi Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija se pridružuje stališču vlagatelja, da ni mogoče šteti, da "Sklep o spremembi sklepa št. 400-177/2007-140", ki ga je 22.10.2008 (št. sklepa: 400-177/2007-174) sprejela Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljnjem besedilu: SVLR), in "Dodatek št. 1 k pogodbi št. C1536-08S500062 o sofinanciranju projekta izgradnje gospodarskega središča PERSPEKTIVA na Notranjem za pripravo študije izvedljivosti projekta gospodarskega središča kot celote in študij izvedljivosti z analizami stroškov in koristi za posamezne vsebinsko zaključene podprojekte", sklenjen 30.10.2008 med SVLR in naročnikom, na katera se v odgovoru na vlagateljev zahtevek za revizijo sklicuje naročnik, pomenita tudi spremembo roka za izvedbo storitev v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, določenega v razpisni dokumentaciji. Kot izhaja iz vsebine navedenih dokumentov, je z njima na novo določen prenos finančnih sredstev iz leta 2008 v leto 2009 zaradi nepredvidene zamude pri oddaji predmetnega javnega naročila in rok, do katerega bo moral naročnik posredovati končni zahtevek za sofinanciranje in poročila o opravljenih delih oziroma predložiti študijo izvedljivosti projekta, ki je predmet postopka oddaje javnega naročila. To pomeni, da je s tema dokumentoma urejen le odnos med SVLR in naročnikom. Ni pa mogoče šteti, da je bila s tem spremenjena tudi razpisna dokumentacija. Razpisno dokumentacijo lahko spremeni le naročnik, vsako spremembo razpisne dokumentacije pa mora do poteka roka za prejem ponudb objaviti na ali preko portala javnih naročil (71. in 72. člen ZJN-2). Zapisanega naročnik v predmetnem postopku ni storil. Zato gre pritrditi vlagatelju, da naročnik ni spremenil roka za izvedbo storitev, ki so predmet javnega naročila. Vendar pa vlagatelj s svojimi očitki v tem delu zatrjuje ničnost pogodbe zaradi nemogočega odložilnega pogoja, ki naj bi ga predstavljal rok za izvedbo storitev (15.11.2008). V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da se nanašajo na ugotavljanje ničnosti pogodbe med naročnikom in izbranim ponudnikom, ki pa (glede na spisovno dokumentacijo) v trenutku vložitve zahtevka za revizijo še ni bila sklenjena in zato do zatrjevane nezakonitosti naročnikovega ravnanja še ni prišlo. Prav tako Državna revizijska komisija opominja, da je za odločanje o ničnosti pogodb pristojno sodišče splošnih pristojnosti, ki na ničnost pazi po uradni dolžnosti in se nanjo lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija revizijskih navedb v tem delu ni vsebinsko presojala.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, da naročnik ni ravnal zakonito, ko je njegovo ponudbo zaradi neizpolnjevanja pogoja kadrovske usposobljenosti iz točke 2.1.3. razpisne dokumentacije izločil iz postopka oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 2.1.3 (Tehnična in kadrovska sposobnost) razpisne dokumentacije pri pogoju kadrovske usposobljenosti zapisal:

"Ponudnik mora, kot pogoj za izkazovanje kadrovskih sposobnosti, prijaviti na predmetno javno naročilo skupno vsaj dve (2) osebi ponudnika, to sta Strokovnjak 1 - vodja projekta in Strokovnjak 2 - pomočnik, ki bosta neposredno opravljala storitve, za katere se ponudnik prijavlja.

Strokovnjak 1 - vodja projekta
Zahtevana znanja in izkušnje:
ď"§ da ima najmanj pet (5) let delovnih izkušenj na področju vodenja priprave in izvedbe projektov in sicer, da je že izdeloval cost-benefit analize:
o za vsaj 2 (dva) velika projekta Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023;
ali
o za vsaj 2 (dva) velika projekta (vrednost projekta Kohezijski sklad >10 milijonov EUR, vrednost projekta ISPA > 5 milijonov EUR) v zadnjih 5 (petih) letih, ki sta že pridobila sredstva sofinanciranja finančnih instrumentov EU (ISPA, Kohezijski sklad);
ali
o za vsaj 1 (en) velik projekt Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 in za vsaj 1 (en) velik projekt (vrednost projekta Kohezijski sklad >10 milijonov EUR, vrednost projekta ISPA > 5 milijonov EUR) v zadnjih 5 (petih) letih, ki je že pridobil sredstva sofinanciranja finančnih instrumentov EU (ISPA, Kohezijski sklad).

Dokazilo: Izpolnjen obrazec OBR 3-a s priloženimi pogodbami

Strokovnjak 2 - pomočnik
Zahtevana znanja in izkušnje:
ď"§ da je najmanj tri (3) leta sodeloval pri pripravi in izvedbi projektov in sicer, da je že izdeloval cost-benefit analize:
o za vsaj 2 (dva) velika projekta Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023;
ali
o za vsaj 2 (dva) velika projekta (vrednost projekta Kohezijski sklad >10 milijonov EUR, vrednost projekta ISPA > 5 milijonov EUR) v zadnjih 5 (petih) letih, ki sta že pridobila sredstva sofinanciranja finančnih instrumentov EU (ISPA, Kohezijski sklad);
ali
o za vsaj 1 (en) velik projekt Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 in za vsaj 1 (en) velik projekt (vrednost projekta Kohezijski sklad >10 milijonov EUR, vrednost projekta ISPA > 5 milijonov EUR) v zadnjih 5 (petih) letih, ki je že pridobil sredstva sofinanciranja finančnih instrumentov EU (ISPA, Kohezijski sklad).

Dokazilo: Izpolnjen obrazec OBR 3-b s priloženimi pogodbami."

Obrazec OBR 3-a oziroma obrazec OBR 3-b so morali ponudniki izpolniti tako, da so navedli podatke o Strokovnjaku 1 oziroma Strokovnjaku 2, kot so ime in priimek, položaj, izobrazba, datum rojstva, delovne izkušnje. Navesti so morali nazive projektov/pogodb, čas izvajanja storitve in ime naročnika ter podpisati izjavo, da ima prijavljeni Strokovnjak 1 oziroma Strokovnjak 2 zahtevana znanja in izkušnje. Za izpolnjenim obrazcem so morali ponudniki priložiti kopije pogodb po vrstnem redu, kot so jih navedli v obrazcu.

Na vprašanja ponudnikov (prejeta 18.8.2008 in 20.8.2008) je naročnik v odgovorih, ki jih gre šteti kot del razpisne dokumentacije, pojasnil, da je treba k obrazcu OBR 3a in OBR 3b priložiti kopije poslovnih pogodb, ki so podlaga za izdelavo referenčnih študij oz. projektov, navedenih v rubriki "Navedba nazivov projektov (pogodb, čas izvajanja storitve in ime naročnika" ter da pogodb o zaposlitvi prijavljenih oseb ni treba priložiti k Obrazcu.

Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) pojem nepravilne ponudbe definira v 19. točki 1. odstavka 2. člena, v katerem nepravilno ponudbo določa kot tisto ponudbo, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Kot popolno zakon definira tisto ponudbo, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

Skladno s 3. odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti, pri čemer mora biti količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Tehnično in/ali kadrovsko sposobnost ureja zakon tudi v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične/kadrovske sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od načinov, ki so našteti v alinejah od a) do j) 2. odstavka 45. člena ZJN-2.

Iz vpogleda v obrazec OBR 3-A in OBR 3-B vlagateljeve ponudbe gre razbrati, da je vlagatelj v svoji ponudbi prijavil tri osebe (V.K. kot Strokovnjaka 1 - vodja projekta in D.š. in S.P. kot Strokovnjaka 2 - pomočnik) in za vse glede zahtevanih znanj in izkušenj navedel, da so sodelovali pri projektu "Svetovalne storitve pri zasnovi in izvedbi javnega naročanja za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU" in projektu "študija upravičenosti (ekonomsko-finančna analiza) "preveritev modela financiranja predlaganega koridorja tretje razvojne osi". Kot je to zahtevala razpisna dokumentacija, je izpolnjenemu obrazcu OBR 3-a oziroma OBR 3-b priložil tudi pogodbi za navedena projekta.

Naročnik je v Obvestilu o oddaji naročila z dne 13.11.2008 navedel, da vlagatelj ne izpolnjuje kadrovske sposobnosti za izvedbo javnega naročila, saj projekt "Svetovalne storitve pri zasnovi in izvedbi javnega naročanja za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU" ne vsebuje elementov, na podlagi katerih bi ga bilo mogoče šteti kot veliki projekt Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, niti ne gre za veliki projekt, ki bi pridobil sredstva financiranja finančnih instrumentov EU.

Kot Državna revizijska komisija razume vlagateljeve navedbe v zvezi z naročnikovo odločitvijo glede neizpolnjevanja njegove kadrovske sposobnosti za izvedbo javnega naročila, z njimi vlagatelj zatrjuje, da je bila pri spornem projektu izdelana cost - benefit analiza, ter da je mogoče ta projekt šteti kot del Resolucije, saj bo njegova izvedba prispevala k doseganju trajnostnega razvoja in zagotovitvi trajnostne mobilnosti. Vlagatelj z revizijskimi navedbami sicer zatrjuje nepravilnost naročnikove odločitve tudi v delu, kjer naročnik ugotavlja, da pri projektu "Svetovalne storitve pri zasnovi in izvedbi javnega naročanja za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU" ne gre za projekt, ki bi pridobil sredstva financiranja finančnih instrumentov EU, ne da bi podrobneje pojasnil očitano nepravilnost ali predlagal izvedbo dokazov, ki bi ta očitek potrjevali, čeprav bi to v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP-UPB3, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN), moral storiti. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj tudi zmotno meni, da je naročnik njegovo ponudbo izločil zato, ker pri projektu "Svetovalne storitve pri zasnovi in izvedbi javnega naročanja za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU" ni bila izdelana cost - benefit analiza. Iz Obvestila o oddaji naročila z dne 13.11.2008 kot tudi iz dodatne obrazložitve le-tega omenjeni razlog kot izločilni ni nikjer naveden, kar pomeni, da ga je naročnik štel za izpolnjenega. Vlagateljeve navedbe v zvezi s tem je zato Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljene.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da je projekt "Svetovalne storitve pri zasnovi in izvedbi javnega naročanja za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU" projekt Resolucije zaradi cilja, ki ga projekt zasleduje. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da bo izvedba projekta "Svetovalne storitve pri zasnovi in izvedbi javnega naročanja za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU" prispevala k uresničevanju pete razvojne prioritete, navedene v Strategiji razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SRS), torej k povezovanju ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja, ter da je omenjeni projekt usklajen tudi s ciljem Nacionalnega strateškega referenčnega okvirja (v nadaljnjem besedilu: NSRO) ustvariti pogoje za rast in zagotoviti trajnostno mobilnost, izboljšati kakovost okolja in infrastrukture. Vlagatelj še navaja, da bi glede na navedeno naročnik moral odločiti, da referenčni projekt vsebuje elemente, na podlagi katerih bi ga bilo mogoče označiti kot del projekta "Trajna mobilnost" in ga posledično šteti kot del Resolucije.

Iz Resolucije izhaja, da so v njej navedeni izbrani razvojno-investicijski projekti, ki so skladni s petimi razvojnimi prioritetami SRS in so koherentno vključeni v Državni razvojni program (v nadaljnjem besedilu: DRP) in pripadajoči NSRO ter Operativne programe (v nadaljnjem besedilu: OP). Resolucija torej vključuje in povezuje vsebine strateških razvojnih dokumentov države (od SRS do DRP in NSRO in OP), z namenom hitrejšega doseganja ciljev SRS in DRP pa Resolucija določa nabor prednostnih državnih razvojnih projektov od leta 2007 do leta 2023. Med projekti, ki jih določa Resolucija, so tudi projekti, ki podpirajo doseganje ciljev pete prioritete SRS, tj. povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja (točka 3.9 Resolucije). Znotraj teh ukrepov Resolucija v točki 3.9.1. predstavlja projekt "Trajnostna mobilnost: integracija prometnih sistemov in razvoj javnega potniškega prometa", kamor bi lahko po mnenju vlagatelja uvrstili tudi projekt "Svetovalne storitve pri zasnovi in izvedbi javnega naročanja za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da vlagateljev referenčni projekt vsebinsko ustreza pojmu trajnostne mobilnosti, ker študija sodi v širši sklop prizadevanj za trajnejšo mobilnost. To stališče zavzame tudi naročnik v sklepu z dne 9.2.2009. Vendar pa ostaja odprto vprašanje, ali je bil ta projekt kljub temu vključen v Resolucijo kot eden izmed projektov. Namreč, iz vsebine Resolucije in Načrta izvajanja Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 in sestava 35 projektnih skupin (sprejet 7.12.2006 na seji Vlade RS) izhaja, da so v njej (kljub vsebinski ustreznosti več projektov) vključeni le točno določeni razvojno-investicijski projekti, katerih izvajanje, spremljanje, vrednotenje in poročanje o njih je v rokah Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve, nosilnih ministrstev za vsak posamezni projekt in projektnih skupin za izvajanje projekta. Da bi odgovorila na vprašanje, ali je vlagateljev referenčni projekt del Resolucije, je Državna revizijska komisija za mnenje v zvezi s tem zaprosila komisija Službo Vlade RS za razvoj in evropske zadeve kot pristojno za koordinacijo, spremljanje in vrednotenje izvajanja celotne Resolucije. Zaradi splošne opredelitve projekta "Trajnostna mobilnost: integracija prometnih sistemov in razvoj javnega potniškega prometa" v točki 3.9.1. Resolucije namreč Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, ali je v tej točki zajet tudi vlagateljev referenčni projekt. V odgovoru Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 2.3.2009, je jasno navedeno, da z vidika vodenja projekta "Trajnostna mobilnost" iz Resolucije zadevna naloga, ki je predmet sporne reference, ni bila vodena kot del projekta. O morebitni vključenosti sporne naloge v projekt "Trajnostna mobilnost" tudi ni ustreznih zapisov v poročilih o izvajanju projekta, zaradi česar ni moč zaključiti, da šteje sodelovanje pri izvedbi naloge "Svetovalne storitve pri zasnovi in izvedbi javnega naročanja za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU" kot sodelovanje pri izvajanju projekta Trajnostna mobilnost iz Resolucije.

Ob upoštevanju mnenja Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve in predhodno ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagateljevega referenčnega projekta "Svetovalne storitve pri zasnovi in izvedbi javnega naročanja za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU" ni mogoče šteti za velik projekt Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Zato je naročnik ravnal pravilno, ko je navedeni referenčni projekt označil kot neskladen z zahtevo iz kadrovskega pogoja v točki 2.1.3 (Tehnična in kadrovska sposobnost) razpisne dokumentacije. Ob upoštevanju ostale vlagateljeve ponudbene dokumentacije za dokazovanje kadrovske usposobljenosti (samo en referenčni projekt), Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja kadrovskega pogoja iz točke 2.1.3. razpisne dokumentacije izločil kot nepravilno in posledično nepopolno, in mu mi pri tem ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-2. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja tudi kršitve naročnika v zvezi s podaljšanjem ponudb ponudnikov. Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da sta njegova ponudba in ponudba izbranega ponudnika prenehali veljati in da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), v kolikor je na podaljšanje ponudbe pozval le izbranega ponudnika.

V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da potek veljavnosti ponudbe ni bil eden izmed razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe in to dejstvo ni v ničemer vplivalo na odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. Nadalje je treba ugotoviti, da vlagatelj z vidika 9. člena ZRPJN ni pojasnil, v čem naj bi domnevna naročnikova kršitev enakopravne obravnave ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila vplivala na njegov pravni položaj oziroma kako mu je v zvezi s tem ravnanjem naročnika nastala škoda. Kot že predhodno ugotovljeno, je Državna revizijska komisija pritrdila naročnikovi odločitvi, da je vlagatelj oddal nepopolno ponudbo. Ker vlagatelj kljub temu, da bi ga naročnik pozval na podaljšanje veljavnosti njegove ponudbe, le-te ne bi mogel spremeniti v popolno, se njegov pravni položaj ne bi spremenil. Njegova ponudba bi kljub podaljšanju veljavnosti še naprej ostala nepopolna, in kot taka še vedno izločena iz postopka oddaje javnega naročila. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spustila v presojo vlagateljevih navedb v tem delu.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila vlagateljev zahtevek v delu, v katerem je zatrjeval nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Pri tem je najprej presojala revizijske navedbe vlagatelja, s katerimi je slednji zatrjeval, da se na obrazcu OBR 3-a podatki o zaposlitvi za I.F. (strokovnjak 1) in A.G. (strokovnjak 2) pri izbranemu ponudniku razlikujejo od podatkov o njunih delovnih izkušnjah pri izbranemu ponudniku.

Kot že zgoraj navedeno, je naročnik v razpisni dokumentaciji, v točki 2.1.3 (Tehnična in kadrovska sposobnost) določil pogoj za izkazovanje kadrovskih sposobnosti ponudnikov. V okviru pogoja je moral ponudnik na predmetno javno naročilo prijaviti skupno vsaj dve osebi, to sta Strokovnjak 1 - vodja projekta in Strokovnjak 2 - pomočnik, za katera je moral izkazovati izpolnjevanje zahtevanih znanj in izkušenj.

Da je ponudnik izkazal, da ima Strokovnjak 1 - vodja projekta najmanj pet (5) let delovnih izkušenj na področju vodenja priprave in izvedbe projektov (naštetih v nadaljevanju točke 2.1.3 razpisne dokumentacije) oziroma da je Strokovnjak 2 - pomočnik najmanj tri (3) leta sodeloval pri pripravi in izvedbi teh projektov, je moral izpolniti obrazec OBR 3-a (za Strokovnjaka 1) oziroma OBR 3-b (za Strokovnjaka 2). V teh obrazcih je moral ponudnik za vsako prijavljeno osebo navesti podatke o prijavljeni osebi (ime in priimek, položaj, izobrazbo in datum rojstva), delovne izkušnje v letih na področju prijave, pri ponudniku in skupno število let delovnih izkušenj ter nazive projektov/pogodb, čas izvajanja storitve in ime naročnika. Stanje podatkov je moralo odražati stanje na dan oddaje ponudbe. Ponudnik je moral napisati še številko in datum pogodbe, ki je bila podlaga za zaposlitev in podpisati izjavo, da imata prijavljeni Strokovnjak 1 oziroma Strokovnjak 2 zahtevana znanja in izkušnje.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika z dne 22.8.2008 (iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 28.8.2008 je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudbo oddal 26.8.2008) izhaja, da je izbrani ponudnik v za Strokovnjaka 1 - vodja projekta navedel gospoda I.F., za katerega je navedel, da ima skupno 23 let delovnih izkušenj, od tega na področju prijave 11 let, pri ponudniku pa 8,5 let delovnih izkušenj, pri čemer je bila podlaga za zaposlitev pogodba z dne 19.12.2002. Za Strokovnjaka 2 - pomočnik je izbrani ponudnik navedel gospo A.G. s skupno 10,5 let delovnih izkušenj, od tega 10,5 let na področju prijave, pri ponudniku pa 5,5 let. Podlaga za zaposlitev je bila pogodba z dne 1.9.2003.

Med strankama je nesporno, da je moral izbrani ponudnik v skladu z razpisno dokumentacijo za Strokovnjaka 1 dokazati, da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vodenja priprave in izvedbe projektov (naštetih v točki 2.1.3 razpisne dokumentacije), in za Strokovnjaka 2, da je najmanj tri leta sodeloval pri pripravi in izvedbi teh projektov. Nadalje med strankama tudi ni sporno, da imata prijavljena I.F. kot Strokovnjak 1 in A.G. kot Strokovnjak 2 več kot pet oziroma tri leta delovnih izkušenj na zahtevanem področju (tj. področju prijave). Stranki sta si edini celo v tem, da se pri izbranem ponudniku v obrazcu OBR 3-a (za Strokovnjaka 1) oziroma OBR 3-b (za Strokovnjaka 2) navedena leta delovnih izkušenj pri izbranemu ponudniku (8, 5 let za Strokovnjaka 1 in 5,5 let za Strokovnjaka 2) in obdobje od datuma sklenitve pogodbe o zaposlitvi do časa vložitve ponudbe (5 let in 8 mesecev za Strokovnjaka 1 in 4 leta in 11 mesecev za Strokovnjaka 2) razlikujejo. Vprašanje je, ali ta neskladnost med podatki o navedbi let delovnih izkušenj prijavljenih oseb pri izbranemu ponudniku in datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi teh oseb vpliva na pravilnost (in ne primernost, kot to napačno navaja vlagatelj) ponudbe izbranega ponudnika v tem delu.

V zvezi s tem Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ki navaja, da je ne glede na ugotovljeno razliko med delovnimi izkušnjami prijavljenih oseb pri izbranemu ponudniku v primerjavi z datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi teh oseb pri izbranemu ponudniku zahtevano število delovnih izkušenj (5 in 3 leta) v vsakem primeru doseženo. Temu v zahtevku za revizijo ne oporeka niti vlagatelj, ki navaja le, da se podatki ne ujemajo. Torej ugotovljena neskladnost podatkov na obrazcu OBR 3-a in OBR 3-b v ničemer ne vpliva na ugotovitev, da je izbrani ponudnik v tem delu oddal pravilno ponudbo, saj ponudba v vsakem primeru izpolnjuje kadrovski pogoj, postavljen v točki 2.1.3 (Tehnična in kadrovska sposobnost) razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na število let delovnih izkušenj prijavljenih oseb ponudnika (5 let za Strokovnjaka 1 in 3 leta za Strokovnjaka 2). Zaradi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija vlagateljevim revizijskim navedbam v tem delu ni sledila.

Nadalje je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve navedbe, da iz pogodb, ki jih je izbrani ponudnik priložil za izpolnjevanje kadrovskega pogoja v točki 2.1.3 (Tehnična in kadrovska sposobnost) razpisne dokumentacije, ni razvidna vrednost projektov in vrednost izvedenih del, iz predloženih pogodb pa tudi ni razvidno, da sta prijavljeni osebi izbranega ponudnika, I.F. kot Strokovnjak 1 in A.G. kot Strokovnjak 2, dejansko sodelovali pri izvedbi projektov.

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji v obrazcu OBR 3-a in OBR 3-b kot dokazilo za izpolnjevanje kadrovskega pogoja iz točke 2.1.3. razpisne dokumentacije za oba prijavljena strokovnjaka (Strokovnjak 1 in Strokovnjak 2) navedel iste projekte in priložil iste pogodbe. Zahtevana znanja in izkušnje obeh strokovnjakov je izbrani ponudnik dokazoval z naslednjimi projekti in priloženimi pogodbami:
1) Izdelava študije izvedljivosti in analize stroškov in koristi ter povzetka projektne dokumentacije za projekt varovanja vodnega vira Mrzlek in celovito oskrbo prebivalstva s pitno vodo trnovske-banjške planote, Goriških Brd in Vipavske doline; čas izvajanja: 2 meseca; naročnik: Vodovod-Kanalizacija Nova Gorica d.o.o. (pogodba z dne 6.6.2007)
2) Izdelava dela dokumentacije za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občinah Litija, šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik (investicijska dokumentacija, vloga za ISPA sredstva); čas izvajanja: 1,5 meseca; naročnik: Hidroinženiring d.o.o. (pogodba z dne 27.3.2003)
3) Izdelava dela dokumentacije za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v mestni občini Koper, občini Izola in občini Piran (investicijska dokumentacija, ISPA dokumentacija); čas izvajanja: 2 meseca, investitor: Mestna občina Koper, občina Izola in občina Piran ter Komunala Koper d.o.o.; naročnik: SL Consult d.o.o. (pogodba z dne 10.8.2003)
4) Izdelava investicijske dokumentacije za program Vaste water treatment of down straam Sava river basin, Slovenia - SL-9904.01; čas izvajanja: 1 mesec, naročnik: Hidroinženiring d.o.o.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz pogodb, ki jih je izbrani ponudnik predložil, res ni razvidna vrednost teh projektov, vendar taka zahteva v razpisni dokumentaciji sploh ni bila postavljena. Kot pravilno ugotavlja naročnik, v obrazcih OBR 3-a in OBR 3-b ni bila zahtevana navedba vrednosti izvedenih del po pogodbi, pač pa so morali ponudniki zgolj navesti projekte (in zanje priložiti pogodbe), s katerimi so dokazovali, da je imel prijavljen Strokovnjak 1 oziroma Strokovnjak 2 zahtevana znanja in izkušnje. To pa ne pomeni, da naročnik ni mogel preveriti, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj za kadrovsko usposobljenost, kot to zmotno navaja vlagatelj. Naročnik je dejstvo, ali ti projekti ustrezajo vrednostnemu pogoju iz 2.1.3 točke razpisne dokumentacije "vrednost projekta Kohezijski sklad >10 milijonov EUR, vrednost projekta ISPA > 5 milijonov EUR", lahko preveril iz podatkov v obrazcu OBR 9-a (Izjava o tehnični usposobljenosti), ki je predstavljal dokazilo za izpolnjevanje pogoja tehnične sposobnosti (točka 2.1.3. razpisne dokumentacije). Tudi pri tem pogoju so morali ponudniki: " izkazovati znanja in izkušnje na področju izdelave finančno-ekonomskih analiz, skladno z nacionalno zakonodajo in EU zakonodajo s poudarkom na izdelavi cost-benefit analiz na osnovi Smernic cost-benefit analiz EU; tj. ponudnik mora izkazati, da je že izdeloval cost-benefit analize:
o za vsaj 2 (dva) velika projekta Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023;
ali
o za vsaj 2 (dva) velika projekta (vrednost projekta Kohezijski sklad >10 milijonov EUR, vrednost projekta ISPA > 5 milijonov EUR) v zadnjih 5 (petih) letih, ki sta že pridobila sredstva sofinanciranja finančnih instrumentov EU (ISPA, Kohezijski sklad);
ali
o za vsaj 1 (en) velik projekt Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 in za vsaj 1 (en) velik projekt (vrednost projekta Kohezijski sklad >10 milijonov EUR, vrednost projekta ISPA > 5 milijonov EUR) v zadnjih 5 (petih) letih, ki je že pridobil sredstva sofinanciranja finančnih instrumentov EU (ISPA, Kohezijski sklad).
Dokazilo pod točko 1:
Izpolnjen obrazec OBR 9-A IZJAVA"

V obrazcu OBR 9-a so morali ponudniki navesti naziv projekta, naziv EU vira, znesek EU sofinanciranja, nosilca reference in vrednost projektov, s katerimi so dokazovali tehnično usposobljenost. Izbrani ponudnik je projekte, ki jih je navedel v obrazcu OBR 3-a in OBR 3-b, navedel tudi v obrazcu OBR 9-a, in pri vsakem navedel tudi njegovo vrednost, višini katere pa vlagatelj ne nasprotuje. Zato gre vlagateljeve navedbe v delu, kjer zatrjuje, da naročnik ni mogel preveriti vrednosti pogodb, priloženih obrazcu OBR 3-a in OBR 3-b, zavrniti kot neutemeljene.

Podobno gre ugotoviti tudi glede vlagateljevih navedb, da iz pogodb, ki jih je predložil izbrani ponudnik, ni razvidno, da sta pri izvedbi teh projektov sodelovala prijavljena Strokovnjak 1 in Strokovnjak 2. Naročnik ni nikjer v razpisni dokumentaciji navedel, da mora biti iz pogodb, priloženih izpolnjenemu obrazcu OBR 3-a oziroma OBR 3-b, razvidno, da sta prijavljeni osebi, I.F. kot Strokovnjak 1 in A.G. kot Strokovnjak 2, dejansko sodelovali pri izvedbi pogodbenih projektov, ampak je za izpolnjevanje pogoja kadrovske usposobljenosti iz točke 2.1.3. razpisne dokumentacije zadostovalo, da je izbrani ponudnik izpolnil obrazec OBR 3-a in OBR 3-b in priložil pogodbe, sklenjene s poslovnimi partnerji za navedene referenčne projekte, čemur je izbrani ponudnik sledil. Ali ti podatki iz obrazcev in pogodb, ki jih je priložil izbrani ponudnik, ustrezajo za izpolnjevanje kadrovskega pogoja iz točke 2.1.3. razpisne dokumentacije, pa mora preveriti naročnik. To mu nalaga 1. odst. 77. člena ZJN-2, po katerem mora naročnik, najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila, lahko pa že prej, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. Ob vpogledu v spisovno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik 8.1.2009 za referenčna projekta, ki jih je izbrani ponudnik v obrazcu OBR 3-a in OBR 3-b navedel pod št. 1) in št. 2), pri naročnikih teh projektov (Hidroinženiring d.o.o. in Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.) preveril, katere osebe so sodelovale pri vodenju priprave in izvedbe projekta. Oba naročnika sta potrdila, da sta pri izvedbi navedenih referenčnih projektih sodelovala I.F. (Strokovnjak 1) in A.G. (Strokovnjak 2). Zaradi ugotovljenega je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljeve revizijske navedbe tudi v tem delu.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve revizijske navedbe, da pogodbe izbranega ponudnika, priložene obrazcu OBR 3-a in OBR 3-b, časovno ne ustrezajo zahtevanemu pogoju "vsaj 2 (dva) velika projekta /â??/ v zadnjih 5(petih) letih" pri čemer se upošteva stanje na dan ponudbe.

Državna revizijska komisija domnevne časovne neustreznosti ni preverjala za referenčna projekta, ki jih je izbrani ponudnik navedel v obrazcu OBR 3-a in OBR 3-b pod št. 3) in 4) ("Izdelava dela dokumentacije za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v mestni občini Koper, občini Izola in občini Piran" in "Izdelava investicijske dokumentacije za program Vaste water treatment of down stream Sava river basin, Slovenia"), saj je naročnik sam pritrdil, da ta dva projekta ne ustrezata razpisnim zahtevam, in jih ni upošteval pri ugotavljanju kadrovske sposobnosti izbranega ponudnika.

Naročnik je kot ustrezni upošteval le referenci, ki ju je izbrani ponudnik navedel pod št. 1) in 2). Vendar Državna revizijska komisija ni preverjala časovne ustreznosti referenčnega projekta, navedenega pod št. 1) Izdelava študije izvedljivosti in analize stroškov in koristi ter povzetka projektne dokumentacije za projekt varovanja vodnega vira Mrzlek in celovito oskrbo prebivalstva s pitno vodo trnovske-banjške planote, Goriških Brd in Vipavske doline (pogodba z dne 6.6.2007), saj vlagatelj te reference v zahtevku za revizijo ne izpodbija kot časovno neustrezne.

Državna revizijska komisija pa je preverila, ali je bil projekt pod št. 2) Izdelava dela dokumentacije za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občinah Litija, šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik (pogodba z dne 27.3.2003), izveden več kot 5 let pred oddajo ponudbe izbranega ponudnika.

Kot že zgoraj ugotovljeno, je izbrani ponudnik ponudbo oddal 26.8.2008. V skladu z razpisno dokumentacijo so morali podatki iz obrazca OBR 3-a in OBR 3-b izražati stanje na dan oddaje ponudbe. Torej je moral izbrani ponudnik glede na časovni kriterij "v zadnjih 5(petih) letih" in ob upoštevanju določbe 2. odst. 62. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01, 97/2007-OZ-UPB-1), ki določa štetje časa, izkazati, da so bila dela pri projektu pod št. 2), pri katerih sta sodelovala prijavljena Strokovnjak 1 in Strokovnjak 2, izvedena oziroma dokumentacija izdelana nič prej kot 26.8.2003.

Iz pogodbe, ki jo je izbrani ponudnik priložil kot dokazilo za izvedbo projekta pod št. 2), ne izhaja, kdaj so bila dela izvedena, pač pa le datum sklenitve pogodbe kot pravne podlage za izvedbo del (27.3.2003). Datumska izvedba del tudi ni razvidna iz obrazca OBR 3-a oziroma OBR 3-b, saj je izbrani ponudnik pod rubriko "navedba nazivov/pogodb, čas izvajanje storitev in ime naročnika" navedel, da se je storitev, ki je bila predmet pogodbe, izvajala 1, 5 meseca, na pa tudi, v katerem datumskem obdobju. Zato tudi iz te dokumentacije ni mogoče zaključiti, ali projekt časovno ustreza. Je pa to mogoče ugotoviti na podlagi odgovora naročnika referenčnega projekta, Hidroinženiring d.o.o., z dne 9.1.2009, ki ga je naročnik prejel v okviru preverjanja podatkov na podlagi 1. odst. 77. člena ZJN-2. V odgovoru je Hidroinženiring d.o.o. zapisal, da je izbrani ponudnik pri referenčnem projektu izdelal investicijsko dokumentacijo in vlogo v decembru 2003 in januarju 2004, kar pomeni, da so bila dela izvedena v časovnem okvirju "v zadnjih 5(petih) letih", upoštevaje stanje da dan oddaje ponudbe. Zato je potrebno tudi vlagateljeve navedbe v tem delu zavrniti kot neutemeljene.

Na podlagi zgoraj ugotovljenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz 1. odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 2.500,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 26.3.2009



Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije















Vročiti:
â"˘ IPMIT d.o.o., Kotnikova 30, Ljubljana
â"˘ RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., Prečna ulica 1, Pivka
â"˘ SL Consult d.o.o., Dunajska cesta 122, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana